Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji seji načelno podprli predlog mestne uprave za vzpostavitev Mariborskega občinskega koncerna, v katerega bi združili lokalna javna podjetja. Zavedajo se sicer nujnosti optimizacije dela javnih podjetij, a opozarjajo na obvezno kakovostno kadrovanje na ključne položaje.

seja-ms-mom

V prvi fazi, ki jo želi občinska uprava vzpostaviti januarja 2018, naj bi v pogodbeni koncern združili Energetiko, Snago, Nigrad in Mariborski vodovod, ki so nosilci mestnega projekta krožnega gospodarstva Wcycle. Predvidoma v treh letih pa bi se lahko vanj vključila še druga javna podjetja in zavodi, kasneje pa tudi zasebna podjetja.

Med prednostmi vzpostavitve koncerna strokovnjaki z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) izpostavljajo večjo učinkovitost občinskih podjetij ter njihovo moč na trgu, znižanje pritiska na občinski proračun ter lažje izvajanje investicij in pridobivanje evropskih projektov. Po besedah župana Andreja Fištravca bo to privedlo do boljših storitev za meščane ter “depolitizacije” javnih podjetij.

So se pa ob tem mestnim svetnikom porodila številna vprašanja, še posebej glede kadrovanja. Kot je dejal Miloš Stevanović iz Kluba samostojnih svetnikov Aktivni in Damir Orehovec iz SMC se predloženi opis načrtovanega koncerna dobro sliši, a je vprašanje, katere osebe bodo postavljene na ključne položaje. “Tu bi morala igrati ključno vlogo stroka, in sicer daleč od političnih kadrovanj,” je dejala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič.

Da je odvisno od tega, katere osebe bodo na vrhu, in ali bo sploh mogoče nadzirati tako velik sistem, pa je opozorila mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja. “Ali to preprosto delate le zato, ker so prihodnje leto volitve in je treba ustvariti še nekaj delovnih mest za svoje sodelavce?” pa je neposredno vprašala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

Mestni svetniki so se včeraj tako seznanili z idejo občinskega koncerna. Sprejmanje pa bo na dnevnem redu šele potem, ko bodo dodelali vse podrobnosti.

Mestni svetniki so včeraj poleg koncerna, v prvem branju podprli tudi pravno podlago za uvedbo mobilnega plačevanja parkirnine v mestu. V praksi bo ta možnost zaživela, ko bodo izbrali izvajalca te nove lokalne gospodarske javne službe in takrat naj bi tudi uvedli možnost, da se neplačnika najprej pozove k plačilu celodnevne parkirnine, šele zatem pa bo sledila globa redarja.

Mestnega svetnika SD Mateja Žmavca je zmotila neposredna podelitev koncesije, na podlagi česar meni, da je koncesionar že vnaprej izbran. Ocenjuje, da bi lahko to storitev nudila sama občina ali kakšno javno podjetje, ne pa da se jo daje zunanjemu izvajalcu.

Vse plačane parkirnine se bodo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja še naprej stekale v občinski proračun, izvajalec pa bi dobil nazaj nekaj odstotkov provizije, odvisno od pridobljenih ponudb na razpisu. Način plačevanja parkirnine na parkomatih, kot je sedaj, bo ostal, z možnostjo mobilnega plačevanja pa želijo biti predvsem prijaznejši do občanov ter s tem doseči rednejše plačevanje parkirnin.

Koncesionar naj bi v prihodnje prevzel tudi upravljanje javnih parkirišč z zapornico. Informacijsko tehnologijo bi občina po vzoru drugih občin vzela v najem, in sicer s postopki javnega naročanja. Da bi sama delala, nima kadrov, bo pa občina zelo vesela, če se bo na razpis prijavilo kakšno javno podjetje, je še pojasnil Štrancar.

Mestni svet se je seznanil tudi s poročilom varuha bolnikovih pravic Francija Prosnika, na katerega se je lani obrnilo nekaj več kot 500 ljudi.

Vir: STA

Na četrtkovi redni seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, bo vodstvo občine predstavilo načrt za vzpostavitev Mariborskega občinskega koncerna, v katerega bi združili lokalna javna podjetja, kasneje pa tudi javne zavode. Po besedah župana Andreja Fištravca bi to lahko privedlo do boljših storitev za meščane ter “depolitizacije” javnih podjetij.

seja mestnih svetnikov mom

Prvo fazo ima občinska uprava namen vzpostaviti januarja 2018. V koncern bi se naj združila javna podjetja Energetika, Snaga, Nigrad in Mariborski vodovod, ki so nosilci mestnega projekta krožnega gospodarstva Wcycle. Predvidoma v treh letih pa bi se lahko vanj vključila še druga javna podjetja in zavodi.

Kot je povedal župan Andrej Fištravec na včerajšnjem srečanju z novinarji, želijo v mestu  centralizirati delovanje javnih podjetij.  “V naslednjem koraku pa tudi javnih zavodov. Želimo imeti čim bolj racionalno, vitko poslovanje s ciljem čim boljših storitev za naše občane, na drugi strani pa tudi depolitizirati delo, vezano na ta del javnih podjetij,” je dodal.

Po besedah Boruta Bratine z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) so se pri snovanju ideje za Mariborski občinski koncern zgledovali po praksah v zasebnem sektorju in drugih mestih, kot na primer Ljubljana, Zagreb in Gradec. Po njegovih ocenah bi bila najbolj optimalna oblika pogodbeni koncern, ki ga sestavljajo samostojne družbe, povezane s pogodbo o obvladovanju. Ta med drugim opredeljuje možnosti za obvezna navodila, ki jih dajejo organi vodenja obvladujoče družbe organom vodenja odvisne družbe, ne zajema pa sprememb lastniških deležev in ne vzpostavlja nove pravne osebe.

Med glavnimi cilji vzpostavitve koncerna je Bratina omenil preprečitev podvajanja določenih nalog, skupno izvajanje investicij in posledično optimalnejše delovanje javnih podjetij. “Predvideva se, da bodo storitve kvalitetnejše in ne dražje kot doslej,” je dodal.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki med drugim potrjevali tudi nov rebalans letošnjega občinskega proračuna, in sicer zaradi zagotovitve možnosti Mariborski razvojni agenciji (MRA), da lahko najame 250.000 evrov bančnega posojila za izvajanje pridobljenih evropskih projektov.

Prav tako pa bodo mestni svetniki odločali o podelitvi koncesije za novo storitev mobilnega plačevanja parkirnine in upravljanje posebej urejenih parkirišč v Mariboru. Trenutno so štiri takšna parkirišča, in sicer na Rakuševem trgu, Lentu, Sodni ulici in pri glavni avtobusni postaji, z njimi pa trenutno upravlja družba Indoma.

Vir: STA

Projekt young and migration YOUMIG (mladi in imigracija), je novi projekt Mariborske razvojne agencije (MRA) in Inštituta za ekonomske raziskave (IER), ki si prizadeva izboljševanje institucionalnih zmogljivosti in spodbujanje za obvladovanje vplivov transnacionalnih migracij mladih.

Mladi se selijo. Se bodo tisti ki odidejo vrnili nazaj? Bodo tisti ki so prišli ostali. kako dolgo? Vprašanja s katerimi se bodo spopadali na MRA-ju. YOUMIG pomaga mestom-občinam pri spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo migracije mladih.

Projekt se je začel z 1. januarjem letos in bo trajal do 30. junija 2019. Svojo ciljno skupino so starostno opredelili na 15 do 35 let. Tako bodo izgradili novo kompleksno bazo, ki bo primerna za merjenje migracij. S tem da bo “vse na enem mestu” bodo se lahko osredotočili na lokalne potrebe za celo leto. Krepili bodo sodelovanja med določevalci in lokalnimi ponudniki storitev. Projekti YOUMIG bo delil svoje ugotovitve z drugimi projekti.

Povezali in združili so sovje moči v mreži projektnih parterjev, raziskovalni inštituti, univerze, statistični urad in organi lokalnih skupnosti iz osmih držav – Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija.

Cilji projekta so, izvajanje transnacionalnih raziskav s poudarkom na migracijah v mestih – občinah, pomoč pri pojasnjevanju dejstev o demografskih in socialnih trendih na trgu dela, ki so povezani z migracijami in ki vplivajo na življenja ljudi, razvijanje novih načinov merjenja teh trendov kar lahko pomaga pri načrtovanju in strategijah, pomoč občanom pri spopadanju dnevno novim situacijami do katerih prihaja zaradi migracij, povezovanje raziskovanih ugotovitev z lokalnimi razvojnimi cilji z namenom izboljševanja politike.

Za aktivnosti projekta za boljše razumevanje migracije mladih bodo uporabili znanstvene raziskave, z katerimi bodo zbirali podatke o perečih vprašanjih od mladih priseljencev in ponudnikov socialnih storitev. Znanstveniki, lokalne oblasti in določevalci sodelujejo, da bodo prepoznali potrebe po podatkih in vrzeli v storitvah. Izdelava projekcij za prihodnost. organiziranje obiskov med mesti s podobnim migracijskim profilom. Izgradnja referenčne baze znanja ter oblikovanje in testiranje pilotnih praks.

Vloga inštituta za ekonomska raziskovanja v projektu YOUMIG 

IEE je lokalni partner MRA-ja, ki bo strokovno podprl aktivnosti MRA in izvajal lastne naloge. Tako bo prispeval h konceptualni zasnovi projekta, ki vsebuje teoretični in analitični pregled migracij mladih ter natančno opredeljuje migrante, na katere se projekt osredotoča. V podporo bodo zunanjemu strokovnjaku, ki bo pripravil analizo vzrokov in poteka selitev mladih v mestno občino Maribor.  IER bo tesno sodeloval s Statističnim uradom Republike Slovenije.

Tokrat v občinskem informatorju:
– Maribor postavlja mejnike na področju krožnega gospodarstva
– Tadeja in Boris v Europarku rekla DA
– Evropa poje skupaj
– Mariborski dijaki pripravili modni spektakel
– Študentske pomladne igre
– 8. športne igre invalidev Maribora
– Rušane navdušilo državno tekmovanje v Bodybuildingu

Po tem, ko je prvi dan mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, včeraj, potekal v Ljubljani, je danes potekala v Mariboru.

V Mariboru je tako na današnji drugi mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu tekla beseda s poudarkom na nujnosti korenitih sistemskih sprememb v tej smeri. Ob tem je predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change Janez Potočnik dejal, da “v kolikor ne gremo v osnove spremembe ekonomskega sistema, imamo malo možnosti, da stvari v resnici spremenimo.

Janez Potočnik, predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change

Janez Potočnik, predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change

Programska direktorica konference Ladeja Godina Košir je poudarila, da se je treba zadeve lotiti sistemsko. Ob tem je pojasnila, da “ko govorimo o krožnem gospodarstvu, ne gre za reciklažo, ampak za sistemsko spremembo. Iščemo torej model, ki bo spreminjal celotno ekonomsko logiko. Da se bomo že pri tem, ko nekaj proizvajamo, odločali, ali to sploh potrebujemo. Potem kako bomo to naredili tako, da bomo lahko čim dlje uporabljali. Da bomo popravljali, dodelovali, predelovali in šele na koncu, če je res nujno, zavrgli in reciklirali.” 

Ladeja Godina Košir, programska direktorica konference

Ladeja Godina Košir, programska direktorica konference

Slovenija ima po njenih besedah tako edinstveno priložnost, da pokaže, da je lahko vodilna država v regiji, ki bo pokazala tudi pot v krožno gospodarstvo. “Imamo naravne danosti, imamo ravno pravo velikost – lahko smo odlično igrišče za eksperimente – in imamo to, da znamo sodelovati na različnih področjih,” je bila prepričana v Mariboru.

Slovenska vlada vidi zeleno in krožno gospodarstvo po besedah ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, predvsem, kot priložnost za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti, hkrati pa znižanje okoljskih tveganj, kar je nujno za zagotavljanje trajnostnega razvoja. “Izzivi, s katerimi se soočamo danes, so lahko tudi odlične priložnosti in izjemne zgodbe o uspehu. Kar nekaj primerov dobre prakse to že dokazuje. Vsekakor nas vse skupaj čaka še veliko dela, a verjamem, da bomo kos tem izzivom,” je dejala v govoru na 2. mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu v Mariboru.

Med primeri dobrih praks izpostavili Maribor

Med primeri dobrih praks je bil izpostavljen Maribor s projektom Wcycle, ki si ga je mestna občina zastavila v sodelovanju z lokalnimi podjetji, v okviru katerega na odpadke gleda kot na jutrišnje surovine, kar je dobra “zelena” priložnost za prihodnost. Predstavnik MO Maribor Igor Kos je predstavil celovito krožno preobrazbo mesta, ki vključuje tudi projekt Wcycle. V sklopu tega je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta.

V projekt Wcyle podjetje so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom. V okviru tega projekta so skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Maribor kot regijsko središče tako prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce. “Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in s katerim bomo regijo predali prihodnjim generacijam v boljšem stanju, kot je danes,” je izpostavil župan Andrej Fištravec. 

zupan

K uresničevanju prvega tovrstnega koraka oz. cilja, je izgradnja sortirnice, za katero še čakajo gradbeno dovoljenje. Po ocenah župana pa bodo z izgradnjo tega objekta lahko začeli letos poleti.

Ob koncu drugega dneva konference je zbrane v Mariboru nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je v izjavi za BK TV dejal, da je “vesel, da se konferenca organizira v obeh mestih, kajti, tako Maribor kot Ljubljana, sta lepi in zeleni mesti. Ljudje to znajo ceniti, in prepričan sem, da ne gre samo za ti dve mesti, gre tudi za druga naša mesta, za celo Slovenijo, ki je ne smemo umetno ločevati, ampak povezovati, ter v tej naši skupni želji za ohranjanje narave, z razvijanjem takšnih tehnologij in takšnih razvojnih pristopov, ki bodo čuvali to našo zeleno Slovenijo.”

Miro Cerar, predsednik vlade

Miro Cerar, predsednik vlade

V Hočah in okolici, je danes, po skoraj štiri ure dolgi razpravi še ostalo odprtih nekaj vprašanj glede Magne. Udeleženci razprave, kot so dejali, ne nasprotujejo gradnji Magnine lakirnice, jih pa skrbijo okoljski vplivi in krčenje gozdov.

V Hočah so danes priredili predstavitev načrtovane vzpostavitve Magnine proizvodnje, z namenom, da odgovorijo na vprašanja krajanov ter različnih civilnih iniciativ, ki so nastale zaradi takšnih in drugačnih pomislekov glede vplivov vzpostavitve proizvodnje.

razprava, magna, Hoče (3)

Na javno predstavitev so v občini Hoče-Slivnica povabili predstavnike gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje.

Današnje javne razprave sta se poleg predstavnika gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje, udeležila tudi predstavnika Magne Steyr Wolfgang Zitz in David Adam, ki sta predstavila podrobnosti tudi za njih pomembnega projekta. Potrdila sta, da ga bodo uresničili v več fazah, že prva pa predvideva več sto delovnih mest. Za prihod v Slovenijo so se kljub mnogim ponudbam odločili zaradi bližine Gradca, dobrih logističnih pogojev in predvsem dobro kvalificirane delovne sile.

“S slovenskimi delavci imamo odlične izkušnje tudi v naši graški tovarni. Seveda na dolgi rok ne bi bilo ekonomsko upravičeno, da bi karoserije prevažali 70 kilometrov sem in tja, vendar naša vizija predvideva vzpostavitev nove enakopravne lokacije, ki bo lahko proizvajala avtomobile v celoti,” je zagotovil Zitz. Na vprašanje miklavškega župana Lea Kremžarja, ali bi lakirnico lahko gradili tudi v Avstriji, je odvrnil, da seveda, vendar tam eno že imajo in ne potrebujejo nove.

Udeležencem razprave, med katerimi niso bili le domačini, pač pa tudi precej ljudi iz širšega okolja, je okoljsko poročilo, ki je sicer že nekaj časa javno objavljeno, predstavil direktor E-net okolja Jorg Hodalič, ki je sicer dejal, da bo vzpostavitev tovarne zagotovo imela določene vplive, vendar bodo vsi škodljivi vplivi na zrak, vodo in hrup pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi.

Glede vplivov na zdravje ljudi je dejal, da z gotovostjo ni mogoče napovedati, kakšen vpliv bi to lahko imelo, vendar doslej iz okolice podobnih obratov, kakršna sta tudi v Gradcu ali Novem mestu, ni bilo nobenih informacij o morebitnih škodljivih vplivih.

Besedo so dali tudi predstavniku civilne pobude, ki absolutno nasprotuje sekanju rogoškega gozda, Simonu Žlahtiču. Ta je bil konstruktiven, saj je dejal, da tovarni ne nasprotujejo, želijo pa, da država prisluhne njihovih predlogom. Med takimi je tudi, da bi namesto uničevanja gozdov nadomestna zemljišča uredili na nekaterih degradiranih območjih, med njimi tudi na desetih hektarjih neposredno ob tovarni, kamor bi ob gradnji lahko odložili prvo zemljo.

razprava, magna, Hoče (1)
Tudi sicer je imel marsikdo od razpravljavcev pripombe predvsem čez ravnanje države in občine, manj pa čez kanadsko-avstrijsko multinacionalko. Krajane skrbi za podtalnico, tiste bolj oddaljene in na višjih legah tudi, kako bo vse skupaj vplivalo na njih, miklavškega župana Kremžarja pa tudi to, ali bo njihova kanalizacija prenesla večji pretok vode ter dejstvo, da je okoljsko poročilo pripravljeno zgolj za prvo fazo projekta.

Hoški župan Marko Soršak je vročo razpravo pričakoval, se pa tudi sam zaveda, da so težave pri nas, bodo pa morebitnega propada projekta najbolj veseli Madžari, ki si želijo Magno privabiti v bližino Szombathelyja. Kot je dejal, ima vsak poseg v prostor neke vplive, a tisti, ki so proti zaradi kakih drugih vzrokov, bodo vedno proti in jih z razumnimi argumenti ne bo mogoče prepričati. Še vedno je prepričan, da je projekt dober.

Glede dogovorov z lastniki zemljišč je povedal, da so jih polovico finančno že realizirali, država v teh dneh pripravlja stvari okoli nadomestnih zemljišč, v dveh ali treh primerih pa dogovora še ni in če ne bo šlo drugače, bodo takrat, ko bodo uredili razmerja z vsemi ostalimi, uporabili tudi možnost razlastitve.

Država sicer z Magno še vedno ni podpisala predvidenih pogodb, tudi načrti Magne z Madžarsko še naj ne bi bili opuščeni, zato Soršak upa, da se ne bomo čez pol leta spraševali, zakaj Sloveniji nikoli ne uspe. Do podpisa pogodb bo po njegovih informacijah prišlo, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in ne bo več nobenih tveganj, minister Zdravko Počivalšek pa je še v sredo dejal, da zaenkrat julij še vedno velja kot rok za začetek gradnje, piše STA.

razprava, magna, Hoče (10)

razprava, magna, Hoče (9)

razprava, magna, Hoče (8)

razprava, magna, Hoče (7)

razprava, magna, Hoče (6)

 

Agencija za civilno letalstvo je v sredo letalski družbi VLM Airlines, kateri je v isti lasti kitajskih lastnikov kot Aerodrom Maribor, izdala AOC licenco za prevoz potnikov in tovora. Od danes naprej je razvidno iz registra na spletni strani agencije. Za nizozemsko spletno stran Travel Magazine je to potrdil tudi predstavnik družbe Harm Jan Prins.

Letališče Maribor

Belgijska letalska družba se je doslej večkrat omenjala kot tista, ki bo Maribor povezala s floto šestih fokkerjev 50, za katera so zdaj prejeli licenco. Pred tem so licenco prejeli že v Belgiji, vse to pa naj bi bil pogoj za začetek napovednih letov iz Maribora.

Mariborsko letališče je nedavno v dolgoročni najem dobila družba Aerodrom Maribor, ki jo je Delavska hranilnica prodala družbi SHS Aviaton v lasti kitajskega kapitala. Direktor te družbe Pang Siu Yin je marca ob podpisu pogodbe z ministrstvom za infrastrukturo napovedal 11 linij, med njimi osem evropskih ter kar tri povezave z Kitajsko.

Pang je takrat celo napovedal, da nameravajo v razvoj letališča vložiti vsaj 300 milijonov evrov, zgraditi nove terminale, hotele, trgovski center. Poleg razvoja potniškega in tovornega prometa, kjer se želijo do leta 2028 ustaviti pri dveh milijonih potnikov in 160.000 tonah pretovora letno, načrtujejo vzpostavitev simulacijskega in servisnega centra, v povezavi z načrti Maribora glede krožnega gospodarstva pa tudi center za razgradnjo letal.

Že za letos je napovedal vzpostavitev linij z Londonom, Berlinom, Hamburgom, Barcelono, Zürichom, Beogradom, Splitom in Podgorico na eni ter kitajskimi mesti Xian, Chongqing in Nanchang na drugi strani. Kitajci, ki so napovedali celo nakup šestih letal A320 in 15 letal A330, te nameravajo registrirati v Sloveniji, zagon prometa so napovedali kmalu po pridobitvi licence.

Vir: STA

Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.

Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.

Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si

Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.

Prebivalci naselja Ojstrica v Občini Dravograd so na današnjem rednem zboru krajanov zahtevali, da se ustavijo vse aktivnosti, ki v njihovi bližini na grebenu Ojstrice oz. na pobočju Košenjaka predvidevajo vetrne elektrarne. A teh, kot se je pokazalo danes, tam ne načrtujejo le Dravske elektrarne Maribor, ampak naj bi jih tudi tuji investitorji.

Foto: Veterne elektrarne

Foto: Veterne elektrarne

Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so dravograjskim občinskim svetnikom in prebivalcem Ojstrice načrte za izgradnjo vetrne elektrarne z več vetrnicami že predstavljali decembra 2014 in marca 2015. Nato so opravili enoletne meritve vetra, ki so pokazale, da je lokacija na Ojstrici vetrno ugodna.

V nadaljnjem postopku je družba DEM pripravila pobudo za umeščanje vetrne elektrarne v prostor oz. pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica. Okoljsko ministrstvo pa je že odločilo, da je za te načrte potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

Medtem ko so načrti DEM predvidevali osem vetrnih agregatov, pa je po ornitološki predpresoji na območju Ojstrice možno postaviti tri vetrne agregate. To glede na podatke DEM pomeni glede na energetski potencial lokacije tri vetrnice po približno 3,3 megavatov moči, kar skupno znaša približno 10 megavatov moči in med 19 in 23 gigavatnih ur proizvedene električne energije na leto. Takšna naložba je ocenjena na od 11 do 13,5 milijona evrov.

Vse omenjene postopke je danes na zboru krajanov na Ojstrici predstavil direktor DEM Viljem Pozeb, ki je večkrat poudaril, da ne bodo naredili ničesar brez soglasja prebivalcev. Ti pa so danes Občini Dravograd očitali, da doslej o dogajanju niso imeli dovolj informacij in da ob prvih predstavitvah v letih 2014 in 2015 še niso poznali vseh možnih negativnih vplivov vetrne elektrarne na okolje in prebivalce, zato so danes sprejeli sklep, da naj se vse aktivnosti v zvezi z načrti za energetsko izrabo vetra ustavijo.

A kot kaže, vetrnih agregatov na Ojstrici ne načrtuje le DEM, ampak naj bi jih bo navedbah nekaterih prebivalcev na zasebnih zemljiščih načrtovali tudi tuji investitorji. To naj bi jim omogočal občinski prostorski načrt, načrtovali pa naj bi manjše agregate, in sicer do enega megavata moči.

Vir: STA

Nocoj so v Mariboru, v okviru konference Podim, razglasili Startup leta 2017. Med šestimi finalisti je naziv Startup leta 2017 dobilo podjetje Viar.

Startup leta 2017 Marko Munda, podjetje VIAR

Startup leta 2017 Marko Munda, podjetje VIAR

Med finaliste že 10. tradicionalnega izbora Startup leta se je uvrstilo šest startup podjetij, in sicer: AgiliCity, Optibar, Potenza Innova, 45HC, Fastcast in Viar. Slednji so morali prepričati komisijo v Ljubljani poskusili prepričati, da s svojimi dosežki izstopajo iz povprečja nove generacije inovativnih slovenskih podjetnikov in si zaradi tega zaslužijo naziv Startup leta 2017.

Preden so podali končne ocene letošnjim finalistom izbora Startup leta, so si člani komisije vzeli čas za razpravo o predstavitvah. Razprava je potekala o disruptivnosti posameznih rešitev, o velikosti trgov in poslovnih modelih, člani komisije so tudi izpostavili določene nevarnosti, s katerimi se lahko soočijo startupi.

Med šestimi startupi je po ocenjevanih področjih pokazal največ in si prislužil naziv Startup leta 2017 podjetje Viar, ki je za nagrado prejelo osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 startups Marvina Liao-a ter ‘all-inclusive’ paket Pioneers Festivala na Dunaju.

Kateri problem rešuje VIAR?

Ljudje v večmilijardnih industrijah kot so učitelji, novinarji, coachi v korporacijah, v tehnologiji virtualne resničnosti vidijo izjemen potencial in bi jo želeli pri svojem delu tudi uporabljati, vendar pa je za 98% teh ustvarjanje interaktivnih VR vsebin enostavno preveč zapleteno.

Spletna platforma VIAR 360 ta proces znatno poenostavi, saj je najbolj intuitivna spletna platformaza ustvarjanje vsebin, ki uporabnikom omogoča, da s pomočjo 360-stopinjskih fotografij in video posnetkov v krajšem času ter z manj truda in brez znanja programiranja ustvarijo privlačne zgodbe v virtualni resničnosti.

V podjetju Viar so razvili virtualno platformo za 360 – stopinjske medije v katerih so postavili interaktivne točke. “Zato, da lahko uporabnik, ki jih gleda, s temi mediji dvostransko sodeluje in dobi kakšne informacije. S tem tudi omogočamo, da se poveže več medij skupaj, s prehodi med njimi, lahko pa se dodajo notri tudi informacijske točke, videji, slike, zato, da lahko izpopolni te medije. uporablja pa se tudi za izobraževanja, kot recimo, če želi kakšna tovarna izobrazit svoj kader, lahko z našo platformo obrazloži enkrat, in ker je to potem posneto večkrat predvaja,” je povedal Marko Munda iz Startup podjetja Viar. K temu pa je dodal, da se je ideja porodila pred štirimi leti, aktivno pa “smo na njej delali 3 leta,” je še dejal Munda.

 

 

Ta teden bodo pričeli izbirati med kandidati in kandidatko, ki si želijo voditi mariborsko komunalno podjetje Nigrad. Najbolj resni tekmeci za direktorsko mesto naj bi bili Darko Dubravica, Matjaž Knez in aktualni prvi mož podjetja Marko Plečko. Kandidirata tudi Zdenka Radek in Alojz Kovše. Vsem petim smo postavili ista vprašanja.

Kljub temu, da smo klicali vse kandidate, se vsi očitno niso želeli predstaviti širši javnosti. Odgovorov v dogovorjenem roku nismo prejeli od aktualnega (sicer direktorja z začasnim mandatom) Plečka, prav tako se ni oglasil Kovše. Ostali trije so odgovorili na šest, po naši oceni ključnih vprašanj. Odgovore lahko primerjate in presojate sami.

1. Kakšna je vaša ocena aktualnega stanja mariborske komunalne infrastrukture?

D. Dubravica: “Mariborska komunalna infrastruktura je v slabem stanju. Nigrad ima sicer nekoliko zvezane roke, saj je zgolj vzdrževalec oziroma upravljavec z infrastrukturo in ne njen lastnik, zato bi se bilo treba tesneje povezati z Uradom za komunalo, promet in prostor MOM ter skupaj z njimi pripraviti dober sanacijski načrt. V preteklosti so komunalna podjetja v sodelovanju z UKPP MOM že pripravila načrt sanacij komunalne infrastrukture, ki bi zajela celovito prenovo, tj. komunalne vode, energetske vode in prometno infrastrukturo, vendar do celovite prenove zaradi proračunskih primanjkljajev zaenkrat še ni prišlo. Verjamem, da so na mariborski občini imeli ob pripravi proračuna za leto 2017 to v mislih in da bo Maribor kmalu infrastrukturno prenovljen.

M. Knez: “Družba Nigrad opravlja naloge upravljalca in vzdrževalca javnih prometnih površin, in vzdržuje javno kanalizacijo. Stanje te komunalne infrastrukture je zadovoljivo, kar zagotavljata s svojim kvalitetnim delom vzdrževalec- Nigrad in potrebnimi investicijami lastnik, to je Mestna občina Maribor in okoliške občine. Gotovo pa je mogoče posamezne storitve izvajati bolje in s kvalitetnejšo infrastrukturo doprinesti k temu, da bi bili stroški vzdrževanja in upravljanja nižji, kar pa bi seveda občutili uporabniki pri plačilu storitev, ki jih morajo mesečno plačevati za uporabo le te.

Z. Radek: “Slaba. V prvi vrsti gre za pomanjkanje virov financiranja komunalne infrastrukture, ki je pogoj za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb. Vendar odločanje o tem ni v pristojnosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Zato izvajalci gospodarskih javnih služb tudi ne morejo prevzeti celotne odgovornosti za učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb. Del odgovornosti morajo prevzeti občinski sveti, ki odločajo, katere naložbe se bodo izvajale in kakšen bo njihov obseg, odločajo pa tudi o virih financiranja naložb v komunalno infrastrukturo ter o cenah storitev javnih služb. Torej oviro predstavljajo politične odločitve, s pomočjo katerih se skuša občasno izrabljati izvajalce gospodarskih javnih služb, zato da bi se preko njih reševali tudi drugi problemi lokalnih skupnosti. Bolj problematično je dejstvo, da pa so lokalne skupnosti iz tega naslova zaradi nepotrjene cene omrežnine na občinskih svetih in ker omrežnina ni bila zaračunana uporabnikom kanalizacijskega infrastrukturnega omrežja, že v letih 2014, 2015 in deloma 2016 izgubile pomemben vir financiranja naložb v komunalno infrastrukturo, ki bi se lahko uporabil za razširitev in obnovo kanalizacijskega sistema.

2. Kateri so po vašem mnenju največji izzivi komunalnega podjetja Nigrad?

D. Dubravica: “Po mojem mnenju so največji izzivi zagotovo v zagotovitvi redne in učinkovite dvosmerne komunikacije z občino oziroma UKPP-jem, pa ne zato, ker je MOM večinski lastnik, ampak predvsem zato, ker je Nigrad v prvi vrsti v službi občanov. Nigrad letos praznuje 160-letnico obstoja in delovanja, kar pomeni, da sodi med najstarejše slovenske komunalne službe, zato nikakor ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi podjetje s takšno tradicijo propadlo. Prioritetna izziva ali pa kar konkretni nalogi sta ureditev javne razsvetljave in mestne kanalizacije. Kar se tiče razsvetljave – že leta 2016 so evropski predpisi zahtevali zmanjševanje porabe električne energije po kW na prebivalca; to seveda še ni urejeno, ima pa lahko za občino visoke denarne sankcije. Prepričan sem, da bi bilo ta denar bolje porabiti za obnovo vrtcev in šol kot pa za plačilo kazni. Od februarja naprej občina obračunava omrežnino, ki ji predstavlja strateški vir za obnovo in širitev kanalizacijskega omrežja; pri tem je Nigradova prioritetna naloga, da izgradi manjkajočo kanalizacijo, vsekakor pa bo en pomembnejših prvih izzivov novega direktorja tudi ureditev odnosa z nezakonito odpuščenimi. Njegov cilj mora biti predvsem ta, da prepreči nastajanje nadaljnje škode in da zaščititi tako interese družbe kot tudi njenih zaposlenih.

M. Knez: “Družba NIGRAD je ena izmed najpomembnejših družb na področju komunalne oskrbe v mestu Maribor. Njena vloga je večplastna tako v ekonomskem, finančnem, prostorskem in zgodovinskem pomenu. Delovanje družbe sega v daljno preteklost. Temelji družbe so stari dobri 170 let. Segajo v čas, ko se je celotno ekonomsko in politično okolje odločilo, da bo sistemsko pristopilo k upravljanju in gradnji komunalnih infrastrukturnih sistemov. V zgodovinskem obdobju je v delovanje družbe posegalo veliko dejavnikov: od ekonomskih, političnih, okoljskih in vse to je v oblikovanju in strukturi družbe pustilo velik pečat. Izzive družbe v naslednjem obdboju vidim na dveh ključnih področjih: MARIBOR ČISTO IN VARNO MESTO- za popolno čistočo mesta in upravljanje z sistemom razsvetljave, vodenja prometa, nadzora; MARIBOR GOSPODARSKO USPEŠNO MESTO – sprožitev vzvodov za pričetek razvojnih projektov na področju inteligentnih mest, vodenja prometa, učinkovitega upravljanja komunalnih objektov.

Z. Radek: “Utrjevanje vloge podjetja z jasno vizijo, ki skrbi za lokalno okolje in ki dviguje vrednost podjetja; organiziranje in vodenje aktivnosti, ki omogočajo trajni obstoj in razvoj podjetja; zagotavljanje optimalne kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, ustrezno financiranje poslovanja in nadziranje učinkovitosti porabe sredstev, delovanje in ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z določili veljavne zakonodaje ter s pravili poslovne morale in etike.”

3. Kako boste povečali prihodke Nigrada?

D. Dubravica: “Prihodki Nigrada so skladni z zagotovljenimi standardi vzdrževanja, ki so zaenkrat žal prenizki. Z zagotovitvijo primernega standarda, kar bi pomenilo bistveno izboljšanje kvalitete življenja Mariborčanov, bi se z optimizacijo obsega vzdrževalnih in dograditvenih del izboljšalo tudi poslovanje Nigrada. Poglobiti bi bilo treba sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami in prevetriti stroškovno stran.

M. Knez: “Povečavanje prihodkov družbe je večplastno in je samo eden izmed ciljev, ki bodo postavljeni v fokus mojega vodenja, če mi bo zaupan mandat direktorja. Prav gotovo mora biti v prvem planu odnos z vsemi deležniki, ki nastopajo v odnosu družbe Nigrad. To so v prvi vrsti uporabniki, lastniki in zaposleni v družbi. V pravilnem odnosu med njimi se skriva ključ uspešnega podjetja. Ne smemo pozabiti namreč, da je Nigrad v prvi vrsti predvsem Javno podjetje, ki skrbi za izvajanje javne gospodarske službe, kjer je merilo predvsem zadovljen uporabnik- občan. Povečevanje prihodkov in obvladovanje stroškov ter povečevanje kvalitete storitve je proces, ki bo skrbno načrtovan in postavljen v vsak poslovni segment družbe, bo merilo in vodilo vsakega zaposlenega. Prepričan sem, da so velike priložnosti tako na področju javno gospodarskih služb- nove koncesije, kot na področju tržnega programa.

Z. Radek: “Ni bistvo povečanje prihodkov. Važno je povečati pozitivno razliko med prihodki in odhodki. Torej z aktivnostmi za povečanje prihodkov in/ali ob hkratnem zmanjševanju odhodkov. Več je že opisano pri ostalih točkah.

4. Kje vidite Nigrad čez 5 let?

D. Dubravica: “Vidim ga kot stabilno in urejeno komunalno podjetje v 100-odstotni javni lasti, ki bo v prvi vrsti še učinkoviteje služilo občanom, ob tem pa tudi kot konkurenčnega igralca na trgu, ki bo uspešnejši pri pridobivanju poslov na javnih razpisih.

M. Knez: “NIGRAD vidim kot družbo, ki bo v širšem regijskem prostoru predstavljal sinonim za varnost, gospodarnost, urejenosti in celovitost komunalnih storitev.

Z. Radek: “Nigrad je vedno sledil načelom, kot so zanesljiva izpolnitev pričakovanj in zadovoljstvo uporabnikov njegovih storitev, hitra odzivnost in prilagodljivost pri izvajanju storitev, celovitost in konkurenčnost ponudbe storitev gospodarskih javnih služb ter oseben in prijazen pristop strokovno usposobljenih delavcev do vsakega posameznega uporabnika njegovih storitev. Glavne dejavnosti bi dopolnili še z novimi. Tako bo podjetje uporabnikom njegovih storitev nudilo še bolj širok in kakovostnejši asortiman njegovih storitev, ki ga je treba dopolnjevali še s ponudbo storitev, ki jih sedaj opravljajo drugi koncesionarji. V osnovi bi tako še naprej ločili opravljanje gospodarskih javnih služb in opravljanje popolnoma tržnih storitev, s katerimi želi podjetje ohraniti svoj tržni delež in si zagotoviti trden položaj na ožjem in širšem območju. Z aktivnostmi na vseh področjih bi se podjetje lahko uvrstilo na lestvicah najuglednejših slovenskih podjetij.

5. S kakšnimi metodami boste motivirali zaposlene?

D. Dubravica: “Nigrad že zdaj zaposluje pridne in sposobne delavce, ki poleg pozitivne motivacije potrebujejo predvsem stabilno vodstvo z jasnimi cilji in daljnosežno vizijo razvoja družbe. Delavcem je treba zagotoviti stimulativno delovno okolje, v katerem bodo znali svoje delo prepoznati kot izziv za doseganje ciljev. Prizadeval si bom, da bo Nigrad postal družini prijazno podjetje, saj se dobro zavedam, da je lahko le delavec, ki je ustrezno motiviran, odličen pri opravljanju svojega dela, to odličnost pa bo z lahkoto prepoznal sleherni Mariborčan ali pa obiskovalec našega mesta.

M. Knez: “Vsake velike spremembe lahko pomenijo tudi velike sistemske premike, ki pa jih v takšni družbi, kot je NIGRAD ni smiselno in tudi ni potrebno izvajati.Moje delo bo usmerjeno predvsem v sistemsko vpeljevanje vrednot, ki bodo zagotavljale dolgotrajno in načrtno izgradnjo zastavljene vizije in dolgoročnih ciljev družbe. Torej v naših vrednotah bodo jasno prepoznavni cilji družbe in bodo odsevali razvoj naše ciljne korporacijske kulture. Odgovornost, Osredotočenost in Okoljska učinkovitost bodo vrednote na osnovi katerih bomo v družbi Nigrad gradili pot k končnemu cilju to je poslovni Odličnosti. Aktivno sodelovanje v tem procesu je metoda motivacije zaposlenih v družbi. Ena izmed takšnih nalog je sistem organiziranosti po principu “družini prijaznega podjetja”.”

Z. Radek: “Uspeh podjetja ustvarjajo predvsem njihovi zaposleni. Od njihovih sposobnosti in motivacije so odvisni rezultati. Motiviranje zaposlenih je vedno uspešno, če ti čutijo odgovornost do podjetja in si tudi sami želijo, da je podjetje uspešno in da dobijo občutek pripadnosti. Zato mora biti podjetje takšno, da si ljudje želijo v njem delati, so na svojega delodajalca ponosni in mu ostanejo zvesti tudi v kriznem obdobju. Prvi korak je vsekakor, da vidijo cilj – smisel v tem, kar počnemo. Še posebej, ker se podjetje in okolje, v katerem to deluje, spreminjata. Komunikacija bo temeljila na medsebojnem spoštovanju in na tako imenovani “politiki odprtih vrat”. O podjetju je potrebno širiti dobro mnenje, skrbeti za povezanost z lokalnim okoljem in vanj tudi vlagati.”

6. Kakšne zaveze lahko kot kandidat za vodenje podjetja podate lastnikom, zaposlenim, Mariboru?

D. Dubravica: “Če bo nadzorni svet Nigrada v mojem 5-letnem programu vodenja družbe, tj. 2017-2021, prepoznal kvalitete, ki jih išče, potem lahko zagotovim, da bo podjetje postalo, kot sem omenil že prej, še odgovornejši infrastrukturni partner naše in okoliških občin ter stabilen in kvaliteten gradbeno-razvojni partner v širši štajerski regiji. Ta bo zaposloval še več strokovno visoko usposobljenih delavcev, ki bodo ponosni in motivirani prihajali na delo v podjetje z bogato tradicijo in s pomembno vlogo pri razvoju mesta Maribor, saj je zraven že od samih temeljev mesta.

M. Knez: “Zaveze so posledica odločitve, da bi želel svoje znanje in delovne izkušnje, ki sem jih pridobil tako na področju vodenja velikih gospodarskih družb, delovanja v državni upravi in raziskovalnem delu predati mestu, v katerem sem rodil in v katerem živim. Moja zaveza je v programu dela, ki bo popeljal družbo Nigrad na pot poslovne odličnosti za izvajanje komunalnih storitev v zadovoljstvo vseh uporabnikov. To pa pomeni: NIGRAD mora postati družba, ki bo v širšem regijskem prostoru predstavljala varno, gospodarno, urejeno in celovito izvajanje komunalnih storitev.

Z. Radek: “Zaveza se nanaša na izpolnjevanje interesov, ki jih imajo lastniki, zaposleni in občani Maribora. Če je poglaviten interes lastnikov (in moral bi biti) dolgoročna rentabilnost (ROE) in povečanje moči podjetja (povečanje tržne vrednosti – bilančna vsota in kapital), potem je to naloga in zaveza uprave. Če so poleg tega interesi lastnikov podjetja še ohranjanje in večanje tržnega deleža (prevzemanje tržnega deleža manjših komunalnih podjetij in širitev na področja, kjer podjetje še ni prisotno oziroma je svojo prisotnost na teh področjih v zadnjih letih izgubilo), ter večanje ugleda podjetja, je tudi to naloga in zaveza uprave. Kot kandidat za vodenje podjetja pa bi vso pozornost namenila tudi zakonitosti in stabilnosti poslovanja ter primarnemu poslanstvu podjetja, to je zadovoljevanje potreb po gospodarskih javnih službah, kar bi moral biti tudi bistveni interes lastnikov in občanov, ki poleg tega zahtevajo še kvaliteto in ceno. Zaposleni v podjetju imajo primarni interes po delovnem razmerju in osebni karieri (razvoju) in naloga uprave je, da jim to zagotovi in jih pri tem ustrezno motivira.

V mariborskem kongresnem centru Habakuk se je danes začela že 37. konferenca Podim. Slednja velja za enega vodilnih startup dogodkov v alpsko-jadranski regiji. Na dvodnevnem dogodku, ki se ga je udeležilo preko 800 udeležencev z vsega sveta, bodo že desetič zapored razglasili tudi slovenski startup leta.

Foto: Mitja Florjanc

Foto: Mitja Florjanc

Med udeleženci letošnjega Podima bo več kot 50 mednarodnih investitorjev, več kot 100 predstavnikov korporacij ter več kot 250 startupovcev iz 20 držav, za katere bodo organizirali okoli 200 spoznavnih sestankov oz. ena-na-ena srečanj z zainteresiranimi investitorji.

Po uvodnem nagovoru mariborskega župana Andreja Fištravca ter Jerneja Močnika iz Nove KBM je sledila okrogla miza z naslovom Vse se vrti okrog startupov. V nadaljevanju so se na glavnem odru zvrstila tudi predavanja in okrogle mize na temo rasti in hitrosti, pametnega denarja za pametne ustanovitelje ter grajenja inovacijskega DNK.

Skupno se je v okviru konference zvrstilo več kot 50 predavanj, okroglih miz, delavnic in svetovanj z več kot 60 govorci z vsega sveta, med katerimi so številna zvezdniška imena iz sveta podjetništva.

Ob koncu prvega dne konference pa je že  tradicionalno na sporedu slavnostna podelitev nagrad za slovenski startup leta, v okviru katere bodo letos že desetič zapored predstavili najbolj obetavne slovenske startupe in razglasili prejemnika nagrade slovenski startup leta 2017.  T se bo zgodila, danes ob 19.00.

Za naziv se letos potegujejo startupi AgiliCity, Optibar, Potenza Innova, 45HC, Fastcast in Viar. Zmagovalec bo za nagrado prejel osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 startups Marvina Liaoa ter paket za podjetniški dogodek Pioneers Festival na Dunaju.

V četrtek bo v okviru konference potekal tudi zaključni izbor tekmovanja Podim Challenge, namenjenega startupom v zgodnjih fazah razvoja, ki iščejo semensko naložbo tveganega kapitala ali strateško partnerstvo z velikimi uveljavljenimi podjetji.

Glavna nagrada, za katero se bo potegovalo 20 izbranih startupov, je enotedenski poslovni obisk Silicijeve doline s programom mreženja v organizaciji ljubljanskega ABC pospeševalnika v skupni vrednosti 10.000 evrov.

Organizatorji letošnje izvedbe podjetniške konference Podim so v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na ta dogodek brezplačno povabili tudi mlade, slovensko govoreče ustanovitelje, soustanovitelje ali člane startup ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Da bi spodbudili njihovo poslovno sodelovanje z matico, jih bodo predstavili in povezali s slovenskim startup ekosistemom, pa tudi z regionalno ter globalno skupnostjo startup ustanoviteljev, mentorjev, investitorjev in predstavnikov korporacij, ki so ključni za podporo mladih zagonskih podjetij na njihovi poti do uspeha, pojasnjujejo v uradu.

Konferenco Podim je priredila iniciativa Startup Slovenija skupaj s ključnimi partnerji startup ekosistema v alpsko-jadranski regiji (iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske), Slovenskim podjetniškim skladom, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, javno agencijo Spirit kot promocijskim partnerjem, inovacijskim ekosistemom Univerze v Mariboru.

Vir: STA

Po tem ko so člani Sindikata poštnih delavcev KS 90 za danes ob 16h napovedali pred sedežem poslovne enote v Kopru, kjer bodo javno zahtevali, naj jih Pošta Slovenije obravnava kot legitimnega sogovornika, na Pošti Slovenije poudarjajo, da dosledno spoštujejo vse pravice delavcev do sindikalnega udejstvovanja in izvajanja sindikalne dejavnosti. Kakršnekoli drugačne navedbe ostro zavračajo.

Na spletni strani Sindikata poštnih delavcev KS 90 so zapisali, da bodo delavci Pošte in drugi podporniki “s svojo prisotnostjo izrazili podporo Saši Gržiniču, predsedniku Sindikata poštnih delavcev – KS 90, ki mu je delodajalec zaradi sindikalne aktivnosti izrekel opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in zahtevali, da delodajalec opozorilo prekliče.
Na Pošti Slovenije so v svojem odzivu zapisali, da se zavedajo “tudi špekulacij, ki v javnosti nastajajo zaradi podanega pisnega opozorila g. Sašu Gržiniču. Pošta Slovenije pojasnjuje, da opozorila ni podala zaradi izvajanja sindikalne dejavnosti oziroma v zvezi s sindikalnim delom, temveč izključno zaradi kršitev, ki jih je g. Gržinič kot delavec storil v okviru delovnega razmerja v Pošti Slovenije. Očitki o nedopustnem, nezakonitem in kaznivem ravnanju Pošte Slovenije so v tem primeru v celoti neutemeljeni in jih Pošta Slovenije ostro zavrača“.

Nadaljevanje pogajanj
Na Pošti Slovenije zagotavljajo, da si bodo še naprej prizadevali za nadaljevanje socialnega dialoga ter za čimprejšnjo uskladitev odprtih vprašanj “pogajanja pa Pošta Slovenije nadaljuje z reprezentativnim sindikatom – Sindikatom delavcev prometa in zvez pri ZSSS“. V Pošti Slovenije pravice zaposlenih zastopajo štirje sindikati, in sicer Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSSS, Sindikat poštnih delavcev KS 90, Sindikat delavcev Pošte Slovenije in Neodvisni sindikat Slovenije. “Ko bo Sindikat poštnih delavcev KS 90 ali kateri od ostalih sindikatov v podjetju predložil ustrezna dokazila glede reprezentativnosti, bo Pošta Slovenije za pogajalsko mizo povabila tudi slednje“, so še zapisali v svojem odzivu.

postar, pismonosa, pisma

Izboljšanje delovnih pogojev
V odgovor domnevnega nespoštovanja pravic delavcev, so na Pošti Slovenije izpostavili ukrepe, ki so jih v preteklih mesecih letošnjega leta že izvajali in tiste, ki jih nameravajo še letos izvesti, da bi tako delavcem zagotovili boljše delovne pogoje:
– od začetka februarja 2017 aktivnosti za zaposlitev dodatnih 111 zaposlenih nad kadrovskim načrtom
– februarja 2017 je bila izvedena racionalizacija sobotne dostave, kar pomeni zmanjšanje potrebnega števila pismonoš na delu ob sobotah, s čimer smo znatno doprinesli k humanizaciji delovnih pogojev
– s 1. aprilom 2017 se je zmanjšal obseg blaga, ki se prodaja na dostavi, kar pomeni lažje osredotočenje pismonoš predvsem na kakovostno izvajanje dostave pošiljk ter zmanjšanje obremenitve pismonoš
– s 1. aprilom 2017 so začeli veljati spremenjeni Splošni pogoji izvajanja storitev prenosa nenaslovljenih in delno naslovljenih pošiljk in Splošni pogoji izvajanja storitev pisemskega ekspedita, ki so prinesli spremembe na področju poslovanja s pošiljkami nenaslovljene direktne pošte, kar pomeni lažjo organizacijo priprave pošiljk za dostavo
– vsebinska in vrednostna prenova določenih normativov za izvajanje storitev do 30. junija 2017 (aktivnosti so že v teku od januarja 2017 v sklopu delovne skupine za statistiko, katere člani so tudi predstavniki obeh sindikatov)
– prenova sistemizacije delovnih mest do 1. septembra 2017.

11. in 12. maja bo potekala 2. mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu. Gre za povezovanje dveh slovenskih “krožnih” mest – Ljubljane in Maribora. 

Konferenco organizira povezovalna platforma Circular Change, ključni partner in organizator drugega dne konference pa je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo. Na konferenci bodo predstavniki mariborske občine predstavili tudi projekt Wcycle, in sicer v petek, 12. maja.

Partnerstvo za zeleno gospodarstvo se zavzema, da se Slovenija izkaže kot ena najnaprednejših držav v celovitem prevzemanju načel krožnega gospodarstva na vseh ravneh. Slovenijo namreč kot zgled prepoznavajo v Svetovnem gospodarskem forumu in Fundaciji Ellen MacArthur. Častni pokrovitelj 2. Mednarodne konference o krožnem gospodarstvu je predsednik Vlade RS Miro Cerar. Po mnenju organizatorjev, se konferenca po kakovosti in mednarodni zastopanosti ključnih govornikov, lahko meri z najboljšimi priložnostmi za izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks v Evropi ta čas.

Drugi dan konference v Mariboru

12. maja, drugi dan konference, se bo dogajal v Mariboru, kjer bo Igor Kos z Mestne občine Maribor predstavil celovito krožno preobrazbo mesta, ki vključuje tudi projekt Wcycle. V sklopu tega bo predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Ob tem odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. “Ocenjujemo, da si tema zasluži posebno pozornost. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja,” pa dodajajo na Mestni občini Maribor.

Pomembna bo udeležba finančnih institucij, ki jih bo povezoval nizozemski strokovnjak za sistemsko krožno tranzicijo Arthut ten Wolde.

“Krožno gospodarstvo je vodilo” za Maribor

Konferenca bo povezala dve slovenski “krožni” mesti: Ljubljano in Maribor, ki kot gostiteljici dogodka tudi izstopata. “Krožno gospodarstvo v Mariboru ni več samo koncept, ampak postaja osnovno vodilo pri izvajanju skupnih politik mestnega komunalnega gospodarstva (tovarna za izgradnjo najsodobnejše avtomatske sortirnice mešanih komunalnih odpadkov) in točka pridobivanja tujih investicij (tovarna za razgradnjo letal),” je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec. Po njegovem Maribor s tem ni več samo sleditelj novih konceptov, ampak postaja voditelj. “Maribor postaja mesto, kjer orjemo ledino krožnega gospodarstva v slovenskem in evropskem prostoru,” je dodal Fištravec.

Med 13. majem in 16. julijem, bo na celotnem območju Drave v Sloveniji, potekal Festival Drava, kateremu se je priključilo več kot 50 organizatorjev, z več kot 50 dogodki na celotnem območju Drave.

Drava Festival želi reko Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o zdravem in kakovostnem življenjskem okolju, ki ga omogoča reka, ter o pomenu njegovega ohranjanja. Hkrati želi povezati tako posameznike kot ponudnike raznovrstnih storitev ali izdelkov ter s tem spodbuditi sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji kar je na današnji novinarski konferenci v Limbušu poudarila tudi nova direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje, Doris Urbančič Windisch.

 

Drava festival

 

Medtem ko je festival lani trajal samo deset dni, bo letos trajal več kot dva meseca. Festival za katerega se je združilo kar 17 občin od Dravograda do Ormoža, temelji na prostovoljstvu ter povezovanju organizatorjev kateri so združili moči, da naredijo festival karseda zanimiv ter s tem pritegnejo čim več obiskovalcev hkrati pa spodbudijo sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji. V okviru Festivala Drava se bodo tako odvijali številni dogodki, vse od Evroparkovega kolesarskega maratona, bodifit vadba na obrežju reke Drave, sprehod psov ob Dravi, športni vikend na Drava centru, mesta plaža ob reki Dravi, trening z Dejanom Zavcem, SUP izlet po Lentu, 8. večerni tek čez Ptujski grad, prikaz sladkovodnega ribištva, dan odprtih vrat Vodnega parka Radlje ob Dravi 2017, spust po Dravi 2017, Ožbaltski tek, mednarodno srečanje splavarjev Evrope, kolesarjenje iz Maribora do Ptuja do sprehoda ob polni luni, dogodki pa bodo potekali večinoma ob koncih tedna.


Mestni svetniki Mestne občine Maribor so potrdili pobratenje mesta Maribor s kitajskim velemestom Chongqing in Hangzhou.

Hangzhou - Kitajska, vir: Youtube

Hangzhou – Kitajska, vir: Youtube

Na 17. dopisni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki je potekala od srede, 3. maja do danes, 5. maja, je večina svetnikov sprejela Protokol o vzpostavitvi partnerstva (statusa pobratenih mest) s kitajskima velemestoma Chongqing in Hangzhou. Na podlagi bilateralnih pogovorov z mestoma Chongqing in Hangzhou je bila izpostavljena želja za vzpostavitev odnosov pobratenih mest že v jeseni 2015. Z Mestne občine Maribor so sporočili, da v tem času ni bilo možno formalno urediti sklepa oz. to ni bilo izvedljivo s strani MO Maribor, saj da so bile aktivnosti v letu 2016 in 2017 okrnjene. “Žal so aktivnosti na ravni kitajskih mest povezane z ureditvijo formalnega sodelovanja, ki ga je v tem primeru predstavljal danes sprejeti sklep Mestnega sveta MO Maribor,” so zapisali.  Ravno iz razloga, ker ti dve mesti omogočata velik potencial za kvaliteten razvoj medmestnih odnosov, še posebej na področju gospodarstva in turizma, je župan Andrej Fištravec mestnemu svetu ponovno predlagal,  da sprejme sklep, kateri bi imel posledico začetek poglobljenega odnosa s tema dvema mestoma. Sodelovanje s kitajskima mestoma se bo poglobilo na različnih področjih, pri čemer velja izpostaviti aktivnosti podjetja Snaga Maribor. Direktor podjetja Cveto Žalik, je v dodatnih obrazložitvah na gradivo za mestne svetnike povedal: »Podjetje Snaga podpira aktivnosti Mestne občine Maribor pri sodelovanju z regijami na Kitajskem, saj vidi svojo priložnost v sodelovanju in prenosu tehnoloških rešitev na področju ravnanja z odpadki in krožnem gospodarstvu. Želimo si, da Mestni svet MOM potrdi pobratenje z mestom Chongqing in tako formalizira odnos med mestoma. S tem nam bo omogočeno poglobiti sodelovanje in odpreti nov potencialni trg za prenos znanja in tehnologij.«

Prednost pri sodelovanju z mesti se bo dalo podjetjem iz turistične panoge in podjetjem, ki se ukvarjajo s trgovino ter podjetji, ki se ukvarjajo s start-up podjetništvom. Ob zaključku dopisne seje je Fištravec poudaril: »V zadnjih treh letih je Maribor postal najbolj prepoznavno mesto, ki gradi odnose s Kitajskimi mesti in regijami zato sem prepričan, da je zdaj pravi čas za pobratenje s tema dvema mestoma, saj smo na osnovi zdajšnjega sodelovanja pripeljali močno evropsko-azijsko finančno skupino, ki je kupila Aerodrom Maribor. Chongqing je največja svetovna občina in mesto, kjer se začenja transportna pot med Kitajsko in Evropo, zato so pri tem sodelovanju velike priložnosti ne samo za Maribor in Slovenijo, temveč tudi za Evropo. Hangzhou je prav tako veliko mesto, večje kot Slovenija, pri čemer ne gre zanemariti dejstva, da je bilo to mesto nekdaj prestolnica Kitajske.«

Chongqing je sicer ena od štirih kitajskih občin pod neposredno centralno upravo kitajske vlade, kar pomeni, da niso del nobene province. Občina je velikosti štirih Slovenij (82.403 km 2 ) in šteje približno 29 milijonov prebivalcev. Hangzhou je nekdanja prestolnica Kitajske in se nahaja v provinci Zheijang. Občina je velikosti 16.596 km 2 in šteje približno 9 milijonov prebivalcev. Med drugim je v Hangzhoju tudi sedež največje spletne trgovine na svetu Alibaba Group, ki zaposluje preko 36.000 ljudi. Septembra 2016 je bilo mesto Hangzhou prizorišče velikega srečanja skupine voditeljev največjih svetovnih gospodarstev G20.

Več o kitajskih mestih v videu.

Predstavitev mesta Chongqing:

 

 

Predstavitev mesta Hangzhou:

Univerza v Mariboru mora zaradi neustreznih napredovanj povrniti zaposlenim skupno okoli štiri milijone evrov. V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) pričakujejo, da bo to urejeno že pri junijskih plačah.

 univerza v mb

Vrhovno sodišče je lani v delovnem sporu, ki ga je zoper pravilnik o napredovanju na mariborski univerzi sprožil visokošolski sindikat, razsodilo v korist slednjega in tako potrdilo, da neusklajevanje napredovanj v nazive pedagoškega kadra s plačami kljub interventnim ukrepom ni zakonito. Razsodba po navedbah sindikata zadeva okoli 30 odstotkov zaposlenih, ki jim je bila z nezakonitim pravilnikom od njegovega sprejetja leta 2010 naprej kršena pravica do ustreznega plačila.

Temu je sledila še ugotovitev pristojnega inšpektorata, da je nezakonita sistematizacija delovnih mest. “Inšpektorat je naložil rektorju izplačila razlik v plačah za vsa leta nazaj. Dolg je okoli štiri milijone evrov, izplačan mora biti v 30 dneh, pričakujemo, da pri junijskih plačah,” je za povedala predsednica VSS na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič.

Na rektoratu univerze pravijo, da natančen znesek dolga še ni dokončno znan, ker morajo zbrati najnovejše podatke in izračune iz računovodstev vseh fakultet, Študentskih domov in Univerzitetne knjižnice Maribor. “Univerza bo denar zagotovila na podlagi zakonov, statuta in aktov, ki predpisujejo, kako postopati v takšnih primerih,” je bilo vse, kar so povedali v zvezi s tem, od kod bodo dobili denar za poplačilo dolga.

Po poročanju nekaterih medijev je rektor Igor Tičar skušal doseči odlog poplačila dolga, dokler univerza ne uspe najeti potrebnega bančnega posojila, a mu na ministrstvu za javno upravo pri tem niso stopili v bran. Univerza naj bi želela najeti 1,8 milijona evrov kredita, kolikor naj bi bila višina dolga po ocenah rektorata, a za to ne dobi potrebnega soglasja.

Mariborsko akademsko skupnost poleg finančnega bremena po poročanju Večera te dni razburjajo tudi predlagane spremembe statuta univerze, ki bi odločanje o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora prenesle na njemu bolj naklonjen senat, pogodbo o zaposlitvi pa bi po novem podpisal najstarejši prorektor. S tem naj bi Tičar, ki je lani že izpolnil pogoje za upokojitev, pripravljal teren za nadaljevanje svojega delovnega razmerja do konca mandata.

Na rektoratu pojasnjujejo, da statut Univerze v Mariboru že sedaj določa, da je za razrešitev rektorja pristojen senat, “zato smiselno, upoštevajoč določila zakona o zavodih, eksplicitno urejamo, kdo sklepa delovno razmerje z rektorjem”. “Primerno je, da o delovnem razmerju rektorja, ki je akademski starešina univerze, odloča najvišji akademski organ, to je senat. V njegovem imenu pa pogodbo podpiše najstarejši prorektor,” so zapisali.

V VSS pa ocenjujejo, da je predlog sprememb nespodoben ter v celotnem slovenskem visokošolskem prostoru in javnem sektorju popolni unikum. Zato rektorju predlagajo, naj določbe, ki se nanašajo na njegovo delovno razmerje, umakne, “sicer se bo v slovenskem visokošolskem prostoru utrdil vtis, da se na Univerzi v Mariboru namesto, da bi spoštovali načela zakonitosti ter odločitve sodnih in inšpekcijskih odredb, raje ukvarjamo s prilagajanjem aktov interesom vodstva univerze”.

Vir: STA

Mirko Vošner, župan Občine Muta, je ljubitelj letalstva, čeprav ni postal pilot, je pa po študiju strojništva skorajda ostal brez diplome! V Dialogu nam je med drugim zaupal tudi osebno doživljanje vzpona in padca industrije v Štajersko-Koroški regiji.

Ptujska klet, ki je del skupine Perutnina Ptuj, je po težavah v letu 2014 in pozitivni ničli leta 2015 lansko leto vendarle sklenila dobičkonosno. K temu je pripomogel tudi najem mariborskih vinogradov, a spomladanska pozeba jim ni prizanesla.

trta, grozdje, modra kavcina

Leto, v katerem so na Ptuju obeležili 777-letnico kletarjenja, je bilo drugo po reorganizaciji in težkem obdobju, v katerem so se uspeli izogniti izgubi. Kot je povedal direktor družbe Vinko Mandl, so lani ustvarili 2,9 milijona evrov prihodkov in 80.000 evrov dobička. Tudi letos že beležijo skoraj 15-odstotno rast prodaje. Z nekaj dobrimi potezami jim je družbo uspelo družbo finančno potegniti v pravo smer, med drugim se je za dobro pokazala odločitev najema vinogradov nekdanjega Vinaga na mariborskem območju. “Te vinograde obdelujemo tudi letos in z njimi smo pridobili dodatnih 52 hektarjev vinogradov, iz katerih smo se letos nadejali dobrega letnika in dodatne količine grozdja, s čimer bi zadovoljili potrebe trga,” je dejal prvi mož Ptujske kleti, ki pa jo je te dni, kot druge vinarje, prizadela pozeba. Čeprav dokončnih podatkov še nimajo, saj morajo za te počakati še vsaj dva tedna, je po prvih ocenah v nasadih v povprečju vsaj 30 odstotkov poškodovanih trsov, pri ranih sortah celo 70 odstotkov, kar se bo poznalo v poslovanju družbe, vendar najbolj šele naslednje leto. Za Vinagove vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini pa imajo za zdaj pogodbo sklenjeno do konca letošnje trgatve, če ne bo prej kupca, na kar pa nič ne kaže, saj je bila tudi zadnja dražba pred tednom dni neuspešna.

Vir: visitptuj.eu

Vir: visitptuj.eu

Poslovanje v tujini
Pravi potenciali kleti naj bi se po trenutno zastavljenih načrtih pokazali šele v naslednjih letih, ko bi jim uspelo zagotoviti dovolj vina. Že lani jim je Haložana, ki ga skoraj v celoti prodajo na domačem trgu, zmanjkalo še pred novim letnikom, medtem ko že skoraj polovico Pullusa prodajo v tujino. Njihov največji trg so ZDA, kjer so lani celo podvojili prodajo, na drugem mestu je Kitajska, kamor so uspeli izvoziti tudi desertna vin in druga vina višjega cenovnega razreda. Nekaj izvozijo tudi v Mehiko, Kanado, Nemčijo, Belgijo, Dansko, Avstrijo in še nekatere države, ob tem pa Mandl pripomni, da se ukvarjajo tudi s proizvodnjo žganih pijač, med katerimi že več kot polovico pelinkovca izvozijo na Hrvaško. Nedavno so se vrnili iz vinarske turneje po ZDA, kjer so prejeli zlati medalji za lanski Sauvingnon, še posebej pa so ponosni, da so za Modro frankinjo prvič v zgodovini dobili zlati medalji tudi med rdečimi polnitvami.

Vir: STA

Prvi maj so praznujejo tudi na koči Planinc, kjer so pohodniki tudi tokrat opomnili na 1. maj – praznik dela.

Koča planinc 2017

Na koči Planinc se ob prvem maju veselijo odkar je koča prenovljena. Vsako leto se potrudijo, da pripravijo manjšo proslavo v čast praznika dela.

Planinci so ponosni, da lahko tudi pri njih priredijo tako praznično prireditev in ljudem omogočijo, da preživijo prvi maj v hribih.

 

Na predvečer praznika dela so kres ,že tradicionalno, prižgali v Koblarjevem zalivu kjer ga prirejajo že več kot 20 let.

kresovanje, koblarjev zaliv 2017 (1)

Na predvečer praznika dela so se v Koblarjevem zalivu številni obiskovalci zbrali na tradicionalnem kresovanju. Slovesno je zbrane nagovoril predsednik Sindikata lesarstva Slovenije (SINLES) Lojze Raško, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V govoru je opozoril na je opozoril, da bodo morali delavci stopiti skupaj in se boroti za svoje pravice. “Združevajnje ljudi je nujno, saj neusmiljeno izkoriščajo na vsakem koraku,” je dejal Raško, ter dodal, da se kažejo predvsem slabe izkušnje tudi zelo slabe izkušnje zaposlenih, po prihodu tujih lastnikov, ter da podjetja, ki bodo šla oz. bodo z njimi upravljale tuje roke, ne bo prineslo dosti dobrega za zaposlene.

Po nagovoru pa je sledilo druženje in sproščen večer pa so številne, ki so se zbrali na kresovanju v Koblarjevem zalivu, zabavali člani skupine Jebe’la cesta in Rock Partyzani.

 

 

Občina Dravograd razburja nekatere občane, z načrtno Dravskih elektrarn Maribor (DEM) , za postavitev vetrne elektrarne na Ojstrici na območju Košenjaka. Tehnična in ekonomska upravičenost gradnje elektrarne opredeljuje osem vetrnic, a številu nasprotujejo naravovarstveniki. Potrebna bo tudi celovita presoja vplivov na okolje.

DEM je leta 2014 z lastno lasersko napravo začel izvajati meritve vetra, ki so potrebne za ekonomsko in tehnično oceno oziroma preveritev lokacije. Analiza zbranih podatkov za pobočje Ojstrice je pokazala, da je lokacija za vetrno izrabo ugodna. Nato so izdelali že določene tehnične rešitve, znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne so lokacijo tudi ekonomsko ovrednotili in jo potrdili kot ustrezno, so pojasnili v DEM.

Na podlagi teh zaključkov so pripravili pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor oziroma pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrno elektrarno Ojstrica. Gre namreč za prostorsko ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture. Predvidena je postavitev polja vetrnih elektrarn z nazivno močjo pet megavatov ali več, te pa se v prostor umestijo tako, da se zanje izdela državni prostorski načrt.

Pobuda za pripravo DPN je od 24. februarja do 27. marca letos omogočala javnosti, da poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, je smernice oziroma konkretne usmeritve in podatke s področij, ki so v njihovih pristojnostih, podalo 12 od 15 zaprošenih državnih nosilcev urejanja prostora in Občina Dravograd kot lokalni nosilec urejanja prostora. Iz strani javnosti so na ministrstvu prejeli samo pripombe organizacije Alpe Adria Green.

Ministrstvo, bo zdaj prejete smernice preučilo, je pa že izdalo odločbo, da je v postopku priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Terminski načrt postopka priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica sicer še ni izdelan, so med drugim pojasnili na ministrstvu.

dem

Omejitve na pripravah DPN

V DEM so hkrati s pripravo tehnične in ekonomske dokumentacije naročili ornitološki monitoring kot del okoljske presoje. “Pokazalo se je, da obstajajo določene omejitve glede obsega oziroma števila vetrnic na tem območju, ki jih bomo v nadaljnjih postopkih uskladili z varstvom narave. V primeru izbrane lokacije na Ojstrici so omejitve lokacije takšne, da je po ornitološki predpresoji možno postaviti tri vetrne agregate,” so pojasnili v DEM.

Kot piše STA, so na DEM še pojasnili, da bodo ugotovitev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da so sprejemljive tri vetrne elektrarne, “spoštovali in upoštevali“. Ob tem dodajajo še, da pa lahko postopek priprave DPN pokaže še dodatne omejitve v zvezi z morebitno postavitvijo vetrnih elektrarn.

Tomaž Jančar iz društva za opazovanje in proučevanje ptic je poudaril, da je območje Košenjaka občutljivo zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba, kar se je v študiji, ki so jo naredili za DEM, tudi potrdilo. “Območje Košenjaka, ki je razglašeno tudi za naravno vrednoto, ima večjo populacijo divjih petelinov kot celo Pohorje skupaj,” je poudaril Jančar.

Večina načrtovane vetrne elektrarne na Ojstrici po njegovih besedah sega v najbolj občutljivo območje divjega petelina, zato na tistem delu ni sprejemljiva. Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa ornitologi sledov prisotnosti divjega petelina niso zaznali, predel pa je tudi zunaj območja naravne vrednote in je tudi že precej oddaljen od rastišč divjega petelina. Zato po mnenju ornitologov na tem delu vetrna elektrarna ne bi prekomerno škodljivo vplivala na divjega petelina. “Koliko vetrnic je na tem manj problematičnem delu mogoče postaviti, pa je tehnično vprašanje, ki ni z našega področja dela,” poudarja Jančar.

Občani Dravograda razburjeni

Načrti DEM v teh dneh razburjajo nekatere občane Dravograda, predvsem pobuda za osem elektrarn. Ob tem se tudi po družbenih omrežjih vrstijo pozivi, naj se občanom Dravograda predstavi celotna naložba.

Kot poročajo spletnega portala Dravograd.net o osmih velikanih “ni vedel nihče nič”;  ne svetniki, ne Dravograjčani, niti Ojstričani. Kot so zapisali pa naj bi po drugih podatkih nekateri neposredno vpleteni dobili celo obljubljene odškodnine. Prav tako naj nebi o zadevi, ki teče v ozadju niti podžupan Tone Preksavec. Občani, še bolj pa Ojstričani naj bi bili v popolnem šoku.

Odkritje, ki je v ponedeljek pretreslo Dravograd, bo imelo še velike posledice, sploh, ker so vpletena imena in sporni dokumenti znani in zanimivo bo slišati, kakšen je tokrat izgovor, še poroča Dravograd.net.

Kot še navajajao na omenjenem spletnem portalu je edini interes občine Dravograd, da se ceste na Ojstrico “znebi”, in jo potem vzdržujejo pri DEM ali “kakšnem drugem podjetju”.

Med tem je dravograjska županja Marijana Cigala pojasnila, da bodo v okviru rednega zbora občanov na Ojstrici 10. maja sodelovali tudi predstavniki DEM, ki bodo vsem zainteresiranim lahko ponovno predstavili načrte, potem ko so marca 2015 krajanom Ojstrice že prvič predstavili projekt. Zemljišče, kjer naj bi postavili vetrno elektrarno je v lasti zasebnika, ki se s postavitvijo strinja, poroča STA.

 

Na cesti Dravograd – Slovenj Gradec, tik pred mostom nastajajo kolone. Še huje: zaradi dežja in nedokončane sanirane infrastrukture, je cesta v katastrofalnem stanju, prav tako pa naj bi si nekateri vozniki zaradi vozišč poškodovali avtomobile.  Po končanem delu na vodovodni povezavi v občini Dravograd so delavci namesto asfalta kar nasuli pesek, ki je ob dežju povzročil ogromne težave na cestišču.

Vir: bralec F.A.

Vir: bralec F.A.

Delavci so kljub napovedanemu slabemu vremenu postavili le semafor, ta pa žal ni rešil težav. Prav nasprotno, kot pravi bralec F.A. “nekateri vozniki z avtomobilom trkajo ob robove lukenj.” Občani so se zaradi problema obrnili na Občino Dravograd. Po naših informacijah so na Občini pristojni ukrepali tako, da so dopoldan naročili pesek. Ker ta ni zadostoval, so zato – še dodatno – naročili nov nasip. s čimer naj bi začasno rešili problem.

Kaj na to pravijo odgovorni?

Na Občini Dravograd so nam podali le skromen odgovor, češ, da je izgovor izvajalca, da zaradi dežja niso uspeli dokončati sanacije infrastrukture. Na podjetju Kosmman, ki je izvajalec projekta pa so povedali, da so “odgovorne osebe na dopustu in rešujmo kolikor se le da.” Več informacij pa nam niso želeli podati.

Kolikšna je škoda?

Zaenkrat je še o natančni škodi težko govoriti, sumijo pa, da so se poškodovale stare cevi pod voziščem. Poškodovana naj bi bila tudi nekatera vozila. In kdo bo za vse skupaj odgovarjal, ter kdo bo kril škodo, ki naj bi, kot kaže, nastala zaradi malomarnosti?

Od 1. maja bodo začele veljati nove, višje cene avtobusnih vozovnic v javnem mestnem potniškem prometu v Mariboru. Novi cenik tako realizira na mestne svetu potrjeno zaokrožitev cen vozovnic v predprodaji in podražitev vozovnic pri vozniku, hkrati pa uvaja brezplačne vozovnice za invalide.

Pri spremembi cen vozovnic v predprodaji gre za izravnavo, predvsem zaradi lažjega gotovinskega poslovanja. Z večjo podražitvijo vozovnic pri vozniku pa želijo zmanjšati prodajo vozovnic na avtobusu ter spodbuditi nakup vozovnic pred vstopom na avtobus. Glavni razlogi za to so razbremenitev voznikov, hitrejši in bolj tekoč vstop potnikov in posledično tudi manj zamud pri vožnjah mestnih avtobusov. “Ob uveljavitvi novega cenika avtobusnih vozovnic v javnem podjetju Marprom načrtujemo povečanje števila zunanjih prodajnih mest z uvedbo nekaterih novih oblik prodaje vozovnic“, so sporočili iz Marproma.

Nov cenik mestnega potniškega prometa objavljamo spodaj, najdete ga tudi na njihovi spletni strani, kjer pa je dostopna tudi vloga za pridobitev brezplačne vozovnice za invalidne osebe.

Vir: Marprom

Vir: Marprom

V Selnici ob Dravi od leta 2007 dalje izvajajo javne razpise za samozaposlitve in naložbe, od leta 2010 pa tudi razpise za zagon novih tehnoloških podjetij. V ta namen so namenili 262.000 evrov, lani pa so naboru teh podpor dodali še javni razpis za sofinanciranje sredstev za promocijo malih in srednjih podjetij.

Bolšji_sejem_Selnica6

Lani smo na področju podjetništva, samozaposlitve in promocije v Občini Selnica ob Dravi po principu »de minimis« pomoči izvedli javne razpise v skupni vrednosti 28.200 evrov“, so pojasnili na Občini Selnica ob Dravi. Pri dodelitvi pomoči za razvoj podeželja so v letu 2016 namenili sredstva v višini 23.000 evrov, od tega skoraj polovico za “de minimis” pomoč pri predelavi in trženju na kmetiji. “S temi sredstvi, ki so namenjena kmetijskim gospodarstvom za naložbe v pridelavo, predelavo in trženje na kmetiji, vlagamo v razvoj kmetijstva in podeželja na območju naše občine“, so dodali na Občini. V preteklih devetih letih za to področje skupno namenili 152.209 proračunskih sredstev, z letošnjim letom pa obeležujejo prvo desetletje aktivnosti na področju podpore lokalnemu podjetništvu.

Mariborski medobčinski stanovanjski sklad trenutno razpolaga z 2118 stanovanji, med katerimi je 234 praznih. Kot so pojasnili na skladu, so ta deloma v postopku razpisa za oddajo, nekatera pa neprimerna za bivanje in jih obnavljajo ali pa so uvrščena v program prodaje na javni dražbi, ker bi bila obnova za sklad nerentabilna.

 maribor iz lufta

Po dveh razpisih v letu 2014 in 2015 so lani so na novo v najem oddali 109 neprofitnih stanovanj, že oktobra pa so objavili nov razpis za okoli 50 sproščenih neprofitnih stanovanj, od katerih je okoli 40 zagotovljenih prosilcem s stalnim bivališčem v mestni občini, po dve pa interesentom v vsaki od primestnih občin, ki so soustanoviteljice sklada.

Na razpis se je prijavilo 760 prosilcev, ob tem pa so bili v drugi polovici lanskega leta odprti razpisi za oddajo osmih obnovljenih tržnih stanovanj, od katerih so oddali štiri, še enega pa v začetku letošnjega leta.

V sodelovanju s centrom za socialno delo so na podlagi sklepov komisije za preučitev utemeljenosti vlog in predloga za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj in začasnih bivalnih enot v najem na novo oddali 19 začasnih bivalnih enot, 32 obstoječim najemnikom pa so na njihovo prošnjo podaljšali najemne pogodbe.

Hkrati je sklad lani izvedel še javni razpis za oddajo treh službenih stanovanj, a sta prispeli le dve vlogi, ki sta izpolnjevali razpisne pogoje. Tretje stanovanje so prekategorizirali v tržno in ga oddali na razpisu za oddajo tržnih stanovanj.

Kot so še dodali na skladu, bodo letos izvedli še en razpis za oddajo 50 neprofitnih stanovanj, skušali bodo oddati okoli 20 neobnovljenih tržnih stanovanj ter nadaljevati z razpisom za oddajo obnovljenih tržnih stanovanj. Prav tako bodo v primeru izpraznitve oddajali oskrbovana stanovanja na Panonski ulici ter dodeljevali bivalne enote.

Mariborski sklad letos za investicijsko vzdrževanje stanovanj, vključno z izdelavo energetskih izkaznic, načrtuje dobrega pol milijona evrov, v tem sklopu pa načrtujejo obnovo 15 stanovanj in delno obnovo še okoli 40 stanovanj, ki bodo namenjena za oddajo pri naslednjem razpisu.

Milijon in pol evrov nameravajo porabiti za energetsko obnovo stanovanjskih objektov na Engelsovi ulici, kjer imajo v lasti več kot sto stanovanj z daljinskim ogrevanjem. Pri tem si obetajo dobrega pol milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev, saj je bil projekt, tako kot tisti na Panonski ulici, potrjen v trajnostni urbani strategiji.

Del denarja bodo namenili za obnovo objekta Vurberk v občini Duplek ter več kot stoletje starega objekta na Šentiljski cesti v Mariboru. Na Studencih načrtujejo gradnjo stanovanjske soseske s 65 stanovanji, na različnih lokacijah pa se bodo lotili menjave stavbnega pohištva in plinskih peči.

V skladu z načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem letos načrtujejo še nakup petih stanovanj, vsako okvirne velikosti 50 kvadratnih metrov, po eno v občinah Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram in Starše.

Se pa še naprej srečujejo s problematiko neplačevanja najemnin in stroškov, pri čemer ugotavljajo, da odzivnost neplačnikov vendarle narašča. Dolg do njih je konec leta znašal približno 2,87 milijona evrov.

Takim, ki ne plačujejo redno, ponujajo možnost obročnega odplačila dolga, sicer pa pričnejo s postopkom odpovedi pogodbe in izpraznitve stanovanja na sodišču. Lani je bilo razpisanih 86 deložacij, a so jih izvršili le 26, medtem ko so jih 31 odložili zaradi delnega poplačila dolga ter v 29 primerih pogodbe znova sklenili.

“V primerjavi s prejšnjimi leti se je število razpisanih deložacij zmanjšalo, kar pripisujemo aktivnemu reševanju problema poplačila. Pri tem sodelujemo s Centrom za socialno delo Maribor, Društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice in z drugimi nevladnimi organizacijami,” so pojasnili v skladu.

Vir: STA

Turistične nastanitve na Koroškem z več kot 10 posteljami so v letu 2016 zabeležile dobrih 100.700 nočitev, kar je pet odstotkov več kot v letu 2015, kar kažejo podatki Statističnega urada RS. Največ nočitev so turisti ustvarili v občini Mislinja, predvsem na račun smučišča Kope, sledijo občine Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju in Dravograd.

Začasni podatki statističnega urada ne vključujejo nastanitvenih zmogljivosti z manj kot 10 posteljami, zato bodo končne številke po izkušnjah iz preteklih let za približno pet odstotkov višje, je pojasnila Marija Lah iz slovenjgraške turistične pisarne.

rast turizma kope

Na območju Slovenj Gradca so lani obiskovalci ustvarili dobrih 26.000 nočitev, kar je tri odstotke manj kot v letu 2015. Za osem odstotkov se je zmanjšalo število nočitev domačih gostov, ki so skupno ustvarili 11.660 nočitev, medtem ko se je število nočitev tujih turistov povečalo za en odstotek na dobrih 14.400. Med tujimi nočitvami so največ nočitev na območju Slovenj Gradca ustvarili gostje s Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Nemčije in Italije.

Šport in kmetijstvo kot glavni razlog obiskarast turizma

Motivi turistov za obisk Slovenj Gradca z okolico so v zadnjih nekaj letih bolj ali manj enaki. Prevladujejo pohodništvo in kolesarjenje ter preživljanje počitnic na turističnih kmetijah. V poletnem času prevladuje športni turizem, pozimi pa je največ turistov na Kopah oziroma na celotnem območju zahodnega Pohorja.

Lani so na območju Slovenj Gradca največ nočitev zabeležili v januarju, je pa bila tudi lani zasedenost nastanitvenih zmogljivosti v poletnih mesecih dobra tudi zaradi številnih športnih ekip na poletnih pripravah in v času slovenskega košarkarskega turnirja.

V letošnjem letu turistični delavci na Koroškem pričakujejo najmanj tolikšno rast nočitev kot lani, saj so okrepili regijsko promocijo, je še izpostavila Lahova.

Vir: STA

Koroške lekarne so lani ustvarile za okoli 17,2 milijona evrov prihodkov in 16,8 milijona evrov odhodkov, ter leto končale s 339.000 evri presežka. O delitvi presežka se bodo koroški župani odločali po sprejeti dolgoročni strategiji razvoja Koroških lekarn. Te letos na Ravnah na Koroškem načrtujejo ureditev avtomatiziranega skladišča.

Soglasje k poslovnemu poročilu Koroških lekarn za lani ter k delovnemu programu in finančnemu načrtu za letos je na seji v četrtek podal Svet koroške regije. Koroški župani so ustanovili tudi tričlansko komisijo, ki bo s strani ustanoviteljev lekarne sodelovala s predstavniki Koroških lekarn pri pripravi dolgoročne strategije razvoja.farmadent-zdravila

Direktorica Koroških lekarn Irena Pušnik pravi, da nov zakon o lekarniški dejavnosti predvideva, sprejetje odločitve o delitvi presežka sprejme poleg finančnega načrta za letos tudi dolgoročna strategija razvoja lekarn, ki bo predvidela razvoj dejavnosti, prihodnje kadrovske potrebe in naložbe. “Določena sredstva moramo predvideti za naprej,” je dejala Pušnikova in napovedala, da bodo strategijo pripravili v približno mesecu dni.

Decembra lani so Koroške lekarne v lekarnah v Radljah, Ravnah in Dravogradu za posameznike, uvedle možnost priprave pregleda uporabe vseh zdravil. Cena takšnega elaborata je 13,50 evra. Sicer pa so vsi nasveti, ki jih pri nakupu podajo farmacevti, še vedno zastonj. Koroške lekarne naj bi, potem ko je bila odločitev za to sprejeta že pred časom, letos izvedle ureditev avtomatiziranega skladišča v lekarni na Ravnah. Naložba je ocenjena na okoli 200.000 evrov, avtomatizirano skladišče pa se ob uvedbi eRecepta kaže kot prednost, je še povedala Pušnikova.

Vir: STA

Vinarji in sadjarji so noč prebedeli in kurili z ognjem, da bi preprečili pozebo. 

Ta teden je večji del srednje in južne Evrope je preplavil mrzel polarni zrak. Najnižje jutranje temperature so se v večjem delu Slovenije spustile pod ničlo, kar lahko povzroči poškodbe na rastlinah zaradi nizkih temperatur zraka. V ta namen so sinoči vinogradniki in kmetje na severovzhodu Slovenije čez noč kurili ogenj med sadovnjaki. Z dimom so tako preprečili vdor hladnega zraka v vinograd ali sadovnjak.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje še svetujejo, da se rastline prekrijejo s pokrivali, ali pa lahko izvajate t.i.  protislansko zaščito in na ta način zmanjšate tveganje zaradi pozebe.

Za mnenje smo povprašali tudi skrbnika Stare trte na Lentu Staneta Kocutarja. Kot je dejal je kurjenje z ognjem edem od načinov preprečevanja pozebe, ki se ga poslužujejo tudi v Franciji in Avstriji. Osnovno nalogo pri tovrstnem načinu preprečevanja pozebe ima predvsem dim. Kot nam je še povedal Kocutar, pozeba – v tovrstnih primerih ohladitve, kot je bila ta – nastopi takrat, ko posije sonce se začnejo temperature dvigovat. Stara trta na Lentu ni utrpela pozebe. Kot pravi Kocutar je v “dobrem stanju.”

Bralec Ž.K. nam je v uredništvo poslal fotografije, ki prikazujejo, kako so se lotili “boja” pred pozebo v enem izmed vinogradov v Cerkvenjaku.

Več v fotogaleriji:

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

Foto: bralec Ž.K.

 

 

 

 

 

Napovedi vremenoslovcev pred možnostjo pozebe, se je to noč uresničila. Nasadi jablan v Selnici ob Dravi so tako že drugo leto zapored uničeni. Direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi, Janko Stojković, je škodo nasadov jablan ocenil na 80 odstotno, medtem ko so češnje v celoti pomrzle

Spomnimo na lansko pozebo in sneg, ki je prizadel jablane v Selnici ob Dravi.

Svoj davek je terjal tudi snegolom.

Svoj davek je terjal tudi snegolom.

Janko Stojković, direktor KZ Selnica ob Dravi pravi, da se današnja pozeba ne razlikuje veliko od lanske, le da tokrat ni škode, ki jo je lani povzročil snegolom, bodo pa zato morali znova govoriti o precejšnji škodi na trajnih nasadih. “Češnje so popolnoma pozeble, teh imamo okrog četrt hektarja, za jablane pa težko govorimo o procentualni škodi, ker se še niso razcvetele, vendar ocenjujemo, da bo škoda znova precejšnja, okrog 80 odstotkov,” nam je pojasnil Stojković.

V Selnici že drugo leto brez jabolk

Če bo tako kot je bilo lansko leto, v Selnici ob Dravi tudi letos ne bodo mogli trgovati z lastnim pridelkom, temveč bodo primorani jabolka za prodajo odkupovati od drugih. “Če bi bili večje podjetje, ki se ukvarja izključno s sadjarstvom, bi že zdavnaj propadli, mi drugače delamo stvari,” je pojasnil direktor KZ Selnica ob Dravi. O višini škode je sicer še težko govoriti, vendar ocenjuje, da bo višina podobna lanski, torej okrog 1,5 milijona evrov.

Pozeba na sadovnjakih v Selnici ob Dravi; FOTO: KZ Selnica ob Dravi

Pozeba na sadovnjakih v Selnici ob Dravi; FOTO: KZ Selnica ob Dravi

Od lanske pozebe so v Selnici sicer uspeli sanirati poškodovano drevje, popraviti tudi škodo, ki jo  je sneg naredil na infrastrukturi. Vendar se letos očitno zgodba ponavlja. “V šestih urah se je očitno zgodilo vse. Temperatura je padla na minus 3,92 kar je več kot dovolj, da so jablane v celoti pozeble. Za jablane je namreč že med minus 1,6 do 1,8 kritično,” pojasnjuje Stojković.