Elektro Maribor s pomočjo humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju Maribora, nadaljuje letošnji cikel tradicionalne pomoči humanitarnim organizacijam na oskrbnem območju družbe.

FOTO: Pixabay.com

Družba Elektro Maribor je namenila tri donacije, vsako v vrednosti po 1.800 evrov, humanitarnim organizacijam Rdeči križ – Območno združenje Maribor, Nadškofijska karitas Maribor in Zveza prijateljev mladine Maribor.

Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je ob tem povedal: “Družba Elektro Maribor zagotavlja oskrbo prebivalstva, družbenih sistemov in gospodarstva z električno energijo. Tradicionalno podpiramo delo humanitarnih organizacij, saj je spričo zahtevnih socialnih razmer njihovo delo na območju Severovzhodne Slovenije izjemnega pomena. Tokrat namenjamo pomoč projektom treh humanitarnih organizacij, Rdečemu križu Slovenije – Območnemu združenju Maribor, Nadškofijski Karitas Maribor in Zvezi prijateljev mladine Maribor.”

O namenu porabe sredstev so v organizacijah pojasnili:

Nina Babič, predsednica Zveze prijateljev Mladine, je o porabi sredstev pojasnila: “Naj se vam, iskreno zahvalim, da ste se ponovno spomnili na nas. Delovanje ZPM Maribor je v zadnjem času, tako kot vse okrog nas, nekoliko drugačno – po eni strani se nam programi selijo na splet, po drugi strani so potrebe po različnih oblikah pomoči, mladim in družinam, velike. Trudimo se (in se bomo), da tudi ob omejitvah aktivnosti potekajo naprej. Seveda številnih načrtovanih taborov in večjih dogodkov ne bomo mogli izpeljati, a zagotovo ne bomo počivali in bomo ravnali v dobro otrok, mladostnikov in njihovih družin. TOM telefon deluje neprenehoma, dedek Mraz nas bo obiskal malo drugače, delavnice in objave potrebujejo veliko tehnične podpore in materialov, v skladišču je še nekaj prostora za nujne potrebe družin v stiski. Tako da, zaupajte nam, da bomo sredstva razdelili tako, da bomo pomagali čim več ljudem in podprli naše pestre dejavnosti. Spremljajte nas in hvala, da ste dobrodelni.”

Metod Dolinšek, predsednik Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Maribor, je o odločitvi za porabo sredstev pojasnil: “Najprej zahvala za donacijo in vašo podporo naši dejavnosti. S pomočjo doniranih sredstev, smo izvedli vrsto investicij za izboljšanje bivanja gostov v počitniškem letovišču v Punatu na otoku Krku. Vzdrževalna dela in investiranje v dvig standarda za bivanje sta temelj naših prizadevanj v zadnjih letih. Zaradi starosti infrastrukture se namreč redno pojavljajo potrebe po nujnih vzdrževalnih delih. Kot najpomembnejše investicije v letu 2020 lahko naštejemo celovito obnovo objekta s sanitarijami na plaži, postavitev dodatnih pokritih delovnih površin za kuhinjo in skladišče hrane in postavitev nove zunanje pokrite terase. Z izvedenimi investicijami sedaj omogočamo prehrano na odprtem zraku, pokrita površina pa se uporablja tudi za različne dejavnosti. Investicije so bile finančno zahtevne, tako so sredstva donacije pomagala pri zaprtju finančne konstrukcije.”

Vse večje število družin se obrne na Karitas s prošnjo po pomoči

Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, je o porabi sredstev pojasnil: “Nadškofijska karitas Maribor je neprofitno dobrodelna organizacija, ki na področju humanitarno socialnega in zdravstvenega dela izvaja že 30 let storitve in programe pomoči, kateri človeku, ki se je v danem trenutku zaradi takšnih in drugačnih okoliščin znašel v veliki stiski, nudi konkretno pomoč. V svojem delovanju temelji na humanitarni dejavnosti, prostovoljstvu in socialno varstvenih ter zdravstvenih storitvah. V zadnjih mesecih opažamo vse večje število družin in posameznikov, ki se obrnejo na Karitas s prošnjo po pomoči pri plačilu osnovnih življenjskih stroškov (elektrika, najemnina, ogrevanje, dodatno zdravstveno zavarovanje, …). Še posebej moramo izpostaviti nove stiske – posledica epidemije. Mnogi povedo, da so manjše možnosti za opravljanje priložnostnega oz. drugega dela. Na Karitas se obračajo novi prosilci, ki sicer niso zgubili delo, živijo pa v težkih življenjskih okoliščinah. Znaten delež je tudi takih, ki smo jim že pomagali pred 5 – 10 leti in zopet potrebujejo pomoč. Tako bomo tudi v prihajajočem času pomagali z Vašo donacijo družinam in posameznikom ter predvsem starejšim, ki komaj shajajo iz meseca v mesec in v obdobju ogrevanja potrkajo na vrata Karitas s prošnjo po pomoči pri poplačilu zapadlih obveznosti pred odklopom elektrike oz. s prošnjo za zagotovitev drv ali kurilnega olja. Hvala Elektro Maribor za pomoč pri zagotovitvi sredstev pomoči najbolj ogroženim družinam in posameznikom. V imenu vseh, ki so po Vaši donaciji bili deležni pomoči se vam najiskreneje zahvaljujemo.”

Te dni so družbena omrežja preplavila sporočila in zahvale zaposlenim Skupine Nove KBM, ki so v eni največjih prostovoljnih dobrodelnih iniciativ pomagali praktično v vseh segmentih družbe, kjer je pomoč potrebna.

FOTO: Nova KBM

Skupina Nove KBM, ki jo zraven zaposlenih Nove KBM sestavljajo še zaposleni nekdanje Abanke in Summit Leasinga, vsako leto organizira Olimpijado za zaposlene. Gre za športne in ekipne igre, v katerih zaposleni tekmujejo med seboj. Letos so zaradi preventivnih zdravstvenih ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19, Olimpijado preselili na splet, zaposleni pa so oblikovali 44 ekip, ki so vsakih 14 dni soočene z novim izzivom.

Izziv namenjen dobrodelnosti

Tretji izziv virtualne Olimpijade je bil namenjen dobrodelnosti in je potekal pod sloganom Dobrodelnost je nekaj, kar lahko počnemo sami, a če nas je več, je učinek dobrih del še velikokrat večji. Tekmovalci so s kreativnimi zamislimi presegli vsa pričakovanja, dobrodelno pa se udejstvovali na različnih področjih. Medtem ko so nekateri darovali kri, so se drugi odločili, da bodo otrokom polepšali prihajajoče praznike in so se priključili Božičkom za en dan, darovali Rdečim noskom, se priključili projektu Botrstvo. Pozabili niso niti socialno šibkejših družin, zapuščenih živali, organizirali pa so tudi čistile akcije v bližini svojih domov.

FOTO: Nova KBM

Čustven odziv iz domov za starejše občane

Posebej čustven odziv je prišel iz domov za starejše občane, v katere so, zraven osnovnih in srednjih šol, zaposleni Skupine Nove KBM poslali zvočne posnetke, ki so jih poimenovali Biti človek skozi glas. »Stanovalci so bili navdušeni, lepo jim je bilo slišati brano poezijo. Še lepše bi jim bilo, če bi nam brali v živo, kar pa seveda ni mogoče,« je povedala Petra Zajc iz DEOS Centra starejših Cerknica. V številne domove za starostnike po vsej državi bodo v naslednjih dneh prišle tudi voščilnice s prijaznimi mislimi. Zaposleni so v dveh tednih opravili več kot 216 dobrodelnih aktivnosti, pomagali pa so več kot 400 pomoči potrebnim posameznikom, humanitarnim društvom, organizacijam in ustanovam.

Štafeta dobrodelnosti se prenaša med vse več posameznikov

»V Novi KBM podpiramo številne kulturne, športne in humanitarne projekte, s katerimi spodbujamo razvoj okolja, v katerem živimo in delamo. Ponosni smo, da v banki uspešno gradimo kulturo zavedanja o pomembnosti družbeno odgovornih ravnanj. Ko smo izziv prenesli na splet, pa so odločnost, volja in predanost zaposlenih presegla vsa pričakovanja in na to smo izjemno ponosni,« je povedal predsednik uprave Nove KBM John Denhof, ki ga veseli predvsem to, da se štafeta dobrodelnosti prenaša med vse več posameznikov, tudi izven Skupine Nove KBM, ki z majhnimi pozornostmi naredijo življenje drugim prijaznejše.

Na socialnih omrežij Nove KBM bodo v prihodnjih tednih predstavili posamezne dobrodelne aktivnosti, ki se jim lahko še zmeraj priključi vsak, ki želi po svojih močeh prispevati v bolj srčen svet.

Vodstvo Cimosa je že pripravilo program presežnih delavcev, ki so ga napovedali ob načrtovanem zaprtju tovarne v Mariboru, in ga bodo najprej posredovali zavodu za zaposlovanje, je za STA povedal prvi človek primorskega sindikata SKEI Aleš Hoge.

FOTO: Google view

Predstavniki zaposlenih dokument pričakujejo do konca tedna, na njem pa naj bi bilo okoli 130 ljudi.

Vodstvo družbe za STA za zdaj informacij o realizaciji programa presežnih delavcev ni pojasnilo, pa tudi sicer uprava Cimosa pod vodstvom izvršnega direktorja Gino Bertija večinoma ne komentira teh načrtov ali dogajanja v podjetju.

Delavcem tudi odpravnine

Na oktobrskem sestanku predstavnikov delavcev z vodstvom družbe je bilo dogovorjeno, da bo omenjeni program končan do sredine novembra, nato pa bi po preteku enomesečnega moratorija sredi decembra začeli z delitvijo odpovedi. Vsem delavcem, ki bodo prejeli odpovedi, bi v skladu z dogovorom pripadli sorazmerni delež dopusta, regresa in tudi večje odpravnine.

“Ko bomo prejeli program, bomo natančno preverili ali je v njem vse v skladu z dogovorom. Vsak delavec bo ob odločbi prejel tudi podatke, kakšne so njegove pravice in kaj mu pripada,” je pojasnil Hoge, ki pričakuje, da bo na seznamu okoli 130 delavcev. Med temi bodo poleg delavcev iz Maribor še nekaj zaposlenih v Senožečah, a bo teh po mnenju Hogeja zaradi povečanega obsega dela nekaj manj kot so sprva napovedovali.

Zaprtje mariborskega obrat

Sindikat je po napovedi zaprtja mariborskega obrata z okoli 200 delavci dosegel, da bi se tamkajšnji delavci lahko sami odločali, ali bodo sprejeli novo pogodbo in z njo napotitev na delo v obrat v Vuzenici, ali pa bodo delo zavrnili in prejeli ustrezno odpravnino.

Čeprav sindikat vztraja, da se program presežnih delavcev pripravi na ravni celotnega Cimosa, je jasno, da bodo večino na seznamu presežnih delavcev predstavljali prav zaposleni iz mariborskega obrata, ki so še vedno na čakanju. Večjega interesa med njimi namreč za selitev v Vuzenico ni bilo, okoli 15 do 20 jih je tja odšlo začasno, ali je kdo sprejel tudi stalno zaposlitev v tem obratu, pa za zdaj ne ve.
VIR: STA

Slovenski podjetniški sklad je danes v Mariboru podjetnikom nameraval predstaviti finančne spodbude, ki jih je ob podpori gospodarskega ministrstva zaradi izbruha epidemije omogočil mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Zaostrene razmere so dogodek skrčile na predstavitev medijem, ki jim je spregovoril gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Vir: Pixabay.com

Minister je dejal, da je podjetniški sklad tudi v času rasti gospodarstva igral pomembno vlogo, saj je letno skozi različne ukrepe podjetjem razdelil med 100 in 120 milijonov evrov, zato je še toliko bolj pomembno, da so v času epidemije uspeli zagotoviti še dodatna sredstva. Letos bo tako na voljo okoli 180 milijonov evrov, od tega 52 milijonov predvsem za okrevanje po epidemiji.

Potrebna pomoč države

“Povečanje števila podjetij, s katerimi sodeluje sklad, je velikansko. Iz normalnih nekaj več kot 2000 v običajnem obdobju, smo letos prišli že na več kot 6800 podjetij različnih velikosti. To po eni strani kaže, da se podjetniška aktivnost povečuje, žal pa na večji interes vplivajo tudi krizni časi. Zato je absolutni potrebno, da država pomaga podjetjem pri obnovi po šoku, ki smo ga doživeli letos,” je dejal Počivalšek.

Na pozive malih podjetnikov in obrtnikov, ki so se v drugem valu spet znašli v razmerah, ko morajo zapreti svoje obrate, da bo potrebne še veliko več pomoči, gospodarski minister odgovarja, da moramo biti vsi skupaj najprej odgovorni do svojega zdravja, saj bomo le tako najbolj pomagali slovenskemu gospodarstvu.

Vlada se je po njegovih besedah vseskozi hitro odzivala ter sprejemala ukrepe, s katerimi so najprej ohranjali delovna mesta, zagotavljali likvidnost podjetij in se osredotočali na težave specifičnih panog. S petim protikoronskim paketom so po njegovem mislili predvsem na obnovo gospodarstva, zato si želi, da ob novem valu epidemije ne bi bilo potrebno vnovično popolno zapiranje.

Apeliram na spoštovanje ukrepov

“Zato znova apeliram na spoštovanje vseh ukrepov, da čim prej izboljšamo zdravstvene razmere. Kljub temu pa se zavedamo, da bo glede na dogajanje potrebno razmisliti, kako znova na pomoč priskočiti posameznim panogam. Vseeno pa se moramo zavedati, da je naše razpoložljivo ekonomsko stanje takšno, da moramo ravnati varčno in previdno ter da vsakega problema ne bomo mogli reševati,” je še dejal minister in znova obljubil, da bodo naredili vse, da bo lahko gospodarstvo delalo naprej.

Tudi z regionalnim pristopom izvajanja ukrepov proti širjenju okužb so po njegovem pokazali, da želijo ukrepati, vendar tam, kjer to ni tako nujno, vseeno omogočiti celotni družbi in gospodarstvu, da z odgovornim odnosom vzdržuje razmere na obstoječi ravni in ga skuša izboljšati, ne da bi delali nepotrebno škodo z ukrepi. Zaveda se, da je znotraj odlokov tudi nekaj nesmislov, vendar vsega ne morejo reševati na en mah in gotovo jih bodo tudi popravljali.

Na vprašanje, kaj bi lahko zajemal morebitni šesti protikoronski paket, je odvrnil, da je bil tokrat sprejeti paket narejen še v razmerah, ki niso bile tako slabe kot zdaj, zato bo potrebno pomagati še nekaterim pomembnim dejavnostim, med katerimi so gostinstvo, frizerski in kozmetični saloni, fitnes centri, zaprti športni objekti.

Podjetja se k sreči niso ustavila

Po besedah direktorice Slovenskega podjetniškega sklada Maje Vidovič Tomanič se podjetja na srečo niso ustavila in se bolj ali manj uspešno prilagajajo novim razmeram. So pa potrebna bistveno več pomoči, kar se kaže v trikrat večjem povpraševanju po njihovih sredstvih. Tudi zato je sklad vse svoje finančne produkte že ob začetku epidemije prilagodil novim razmeram, več kot 4500 podjetij pa že koristi njihovo pomoč.

“Naš paradni konj so bile garancije za zavarovanje kreditov, kjer smo v sodelovanju z bankami pomagali več kot 700 podjetjem, razpis pa smo morali zapreti že septembra. Posebej smo oblikovali covid kredite do 50.000 evrov za turizem in gostinstvo v skupni višini 25 milijonov evrov, ki jih že koristi 333 podjetij,” je povedala Vidovič Tomaničeva in oba ukrepa napovedala tudi za naslednje leto.

Najboljša podpora so letos mali in mikro krediti, ki ne zahtevajo veliko pogojev za podjetja, ta pa zelo hitro pridejo do hitrega in likvidnega denarja do 25.000 evrov. Že do konca marca je tako posojilo v skupni višini deset milijonov evrov prejelo 400 podjetij, razpis pa so zlasti po zaslugi evropske pomoči uspeli prejšnji teden ponoviti. V letošnjem letu bo tako na voljo še 10,8 milijona, dobrih 40 milijonov pa bo ostalo v letu 2021.

V poletnih mesecih so bile na voljo tudi subvencije za nakup opreme, niso ustavili niti subvencij mladim zagonskim podjetjem, ki so jim ponujali tudi konvertibilna posojila. Posebne spodbude so namenili še za digitalno transformacijo podjetij ter za projekte v lesarski panogi, maja pa so že pošli tudi vavčerji za spodbude malih vrednosti.
VIR: STA

Družba Elektro Maribor je s slovesnostjo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor obeležila sto let distribucije električne energije izmenične napetosti v štajerski prestolnici. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Pahor, ob tem pa so predstavili priložnostno znamko in prispevek podjetja pri posodobitvi gledališke razsvetljave.

Foto: pixabye.com

Elektrifikacija se je na Slovenskem že leta 1883 začela prav v Mariboru, a je napeljava v parnem mlinu Karla Scherbauma na Grajskem trgu temeljila še na enosmerni napetosti. Vse do leta 1914 je bil razvoj prepuščen pobudam mariborskega gospodarstva, takrat pa je mestni svet sklenil pogodbo s Štajersko električno družbo iz Gradca, saj se je mestna oblast odločila zgraditi napeljavo in začela skrbela za prodajo. Kmalu zatem so ustanovili Mestno elektriško podjetje, ki je predhodnik podjetja in skupine Elektro Maribor.

Sloveniji trajnostni razvoj pisan na kožo

Kot je povedal Pahor, je električna energija danes eden temeljev sodobnega načina življenja, ki bo zaznamoval tudi 21. stoletje, tako kot je tudi v prejšnjem v veliki meri usmerjala razvoj družbe. Poraba elektrike bo po njegovem v prihodnosti zagotovo še naraščala, predvsem v smeri trajnostnega razvoja.”Če je kateri državi trajnostni razvoj pisan na kožo, je to zagotovo Slovenija. Živimo v krasnem okolju, ki smo ga začeli dovolj zgodaj tudi ohranjati,” je med drugim poudaril predsednik in dodal, da se je Slovenija, tako kot preostali svet, znašla v prehodnem obdobju vstopa v nizkoogljično družbo, prav od uspehov sedanje generacije pa bo v veliki meri odvisna dobrobit nekaj naslednjih. Pahor se je ob tem za požrtvovalno delo ter zagotavljanje nemotene oskrbe, tudi v času vremenskih ujm in aktualne pandemije, zahvalil okoli 3000 zaposlenim v slovenski elektroditribuciji in hkrati napovedal, da jim bo konec oktobra podelil jabolko navdiha. Pomen preteklega dogajanja je poudaril tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je ob tem dodal, da si tudi danes, potem ko je mesto precej dolgo spalo, želijo ustvariti čim bolj samozadostno in tudi energijsko neodvisno okolje, saj bodo le tako lahko v mesto in regijo privabili gospodarstvo ter s tem povečevali število prebivalcev.

Elektrika pomemben razvojni vektor tudi v 21. stoletju.

Začetek elektrodistribucije po besedah prvega moža Elektra Maribor Borisa Soviča predstavlja pomemben tehnološki preboj in podlago za vzpon gospodarstva in blaginjo prebivalstva. Občani, podjetniki in mestni veljaki so namreč s tem začeli drzno in napredno razmišljati o življenju in razvoju mesta in regije. Distribucija je mestu in pokrajini omogočila razvoj javne razsvetljave, oskrbo stavb z električno energijo za vsakodnevne namene, v delavnicah in obratih pa uporabo električne energije kot primarni proizvodni vir, je dejal Sovič. Ob tem je tudi sam poudaril, da je elektrika kot ena najžlahtnejših oblik energije pomemben razvojni vektor tudi v 21. stoletju. V novi dobi elektrifikacije, decentralizacije in digitalizacije namreč predstavlja infrastrukturo trajnostnega razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo.

Izdali novo priložnostno znamko

Skupina Elektro Maribor ima 885 zaposlenih, samo lani je v skladu s potrebami uporabnikov izvedla za 33 milijonov evrov investicijskih vlaganj in ustvarila 16 milijonov evrov dobička. Gre za drugo največjo družbo za distribucijo električne energije v Sloveniji in peto največjo slovensko energetsko družba po dodani vrednosti. Z električno energijo oskrbuje skoraj četrtino slovenskega prebivalstva na območju severovzhodnega dela države. Ob obletnici je Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko, na kateri je upodobljen daljnovod iz Hidroelektrarne Fala, tedaj največje elektrarne v tem delu Evrope. Na znamki je ena prvih tedanjih transformatorskih postaj, ki obnovljena še danes oskrbuje uporabnike z električno energijo.

Vir: STA

Po tem ko smo poročali o zavajajočih informacijah o datumu vpisa Javnega holdinga Maribor v sodni register je danes postajo jasno, da jim je registracija naposled le uspela.

Najprej je bil datum vpisa Javnega holdinga Maribor v sodni register 20. avgust, a ti načrti so padli v vodo. Potem so odgovorni 25. avgusta zatrjevali da je samo vprašanje ur kdaj bo podjetje vpisano, a na Okrajnem sodišču so vlogo dobili šele dva dni po novinarski konferenci, kot smo že poročali. Naposled pa je danes prišla informacija da jih je uspelo podjetje vpisati v sodni register.

Podjetje ima dolg naziv Javni holding Maribor, družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb d.o.o., sedež pa je v stavbi Nigrada na Zagrebški cesti v Mariboru.

Večkrat smo že poročali o Javnem holdingu, ki je v ustanavljanju.

Nazadnje smo zbrali vtise nekaterim mariborskih mestnih svetnikov, od njih smo lahko slišali izjave, kot je, da se ustanavljanje lotevajo »po kavbojsko«. Da to tudi drži potrjuje dejstvo, da sta 25. avgusta župan Saša Arsenovič in v.d. direktorica holdinga Lidija Pliberšek vsem zbranim novinarjem zatrdila, da so tik pred vpisom v sodni register.  Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da ta trditev ne more držati saj so na sodišče prejeli vlogo za ustanovitev holdinga komaj 27. avgusta. Torej trditve obeh niso možne saj še na sodišče sploh niso oddali vloge, kaj šele, da je stvar vpisa nekaj minut.

Arsenovič in Pliberškova 25.8.2020 zavajala javnost

Tako je na novinarski na vprašanje kdaj pričakujejo, da bo urejena registracija Javnega holdinga Maribor, oz. vpis v sodni register je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič na tiskovni konferenci v torek, 25. avgusta odgovoril da je le še vprašanje ur kdaj bo to urejeno, kot pojasni v spodnjem videu.

Njegove besede je po novinarski konferenci za naš medij potrdila v.d. direktorica JHMB Lidija Pliberšek, ki je povedala, da je sama celo čakala klic, če bi se vpis zgodil pred samo tiskovno konferenco.

Vloga za vpis na sodišče je bila dana komaj 27.8.2020

Ker je bil prvi vpis napovedan že za 20. avgusta smo se sami odločili preveriti kaj se dogaja in ali se kaj zatika. Na Okrajno sodišče v Mariboru smo zato naslovili vprašanje kdaj dobili vložen predlog za vpis v sodni register Javnega holdinga Maribor. Odgovor je sledeč: “V zvezi z vašim novinarskim vprašanjem vam odgovarjamo, da je predlog za vpis ustanovitve Javnega holdinga Maribor d.o.o. bil vložen dne 27.8.2020.”

»Novinarska konferenca sklicana v prepričanju, da je odvetniška družba že podala vlogo za vpis«

Torej medtem, ko so sklicali novinarsko konferenco in govorili o holdingu, ni bil niti še podan predlog za vpis v sodni register na sodišče. Zakaj torej zavajanje na novinarski konferenci? V.d. direktorice JHMB Lidija Pliberšek odgovarja: »Novinarska konferenca, ki je potekala 25. avgusta, je bila sklicana v prepričanju, da je pooblaščena odvetniška družba (Živko in Purg) že podala vlogo za vpis Javnega holdinga Maribor (JHMB) v sodni register. Zato odločno zavračam, da je šlo z moje strani pri posredovanju informacij javnosti za kakršnokoli zavajanje.«

Odvetniška družba prejela 130.000 evrov a ne znajo komunicirati z MOM in holdingom

Torej je bil predlog na sodišče za vpis v sodni register JHMB bil vložen kar dva dni po novinarski konferenci, na kateri je župan zatrdil, da čakajo samo “še gospoda da vpiše.” Na mariborski občini zdaj to pripisujejo slabi ažurnost, za le-to pa naj bi bili krivi dopust, odsotnosti in sodne počitnice.

»Za vložitev predloga je Mestna občina Maribor pooblastila odvetniško pisarno. Ker je bil čas dopustov in odsotnosti ter, nenazadnje, tudi sodnih počitnic, nismo ažurno dobivali informacij o tem, kako teče postopek za vpis Javnega holding Maribor v sodni register. Prepričani smo bili, kot smo tudi večkrat javno povedali, da je postopek tik pred zaključkom,« pojasnjujejo v občinski službi za odnose z javnostjo.

Odvetniška družba Živko in Purg o.p. d. o. o., ki to ureja za Mestno občino Maribor je od mariborske občine sodeč po podatkih na Erar od februarja 2019 dobila že dobrih 130 tisoč evrov, največ lani decembra (dobrih 31 tisoč evrov). Kljub visokim zneskom, ki jih dobijo za svoje delo pa očitno vseeno komunikacija šepa.

Konec koncev zakaj sklicati novinarsko konferenco in govoriti o podjetju, v tem primeru o holdingu, ko pa to še ni niti ustanovljen. Tudi v.d. direktorice je sodeč po njenemu pojasnilu bila prepričana, da je na dan novinarske konference odvetniška družba že oddala vlogo za vpis. Kot razkrivamo, očitno tega niso storili na dan konference, niti dan po njej, temveč šele dva dneva kasneje. Poraja se vprašanje zakaj manipulirati z javnostjo  s podatki, ki očitno niso držali? Se pri ustanavljanju JHMB skriva še kaj?

Kot smo že poročali je za delovno mesto direktorja Mariborskega vodovoda prispelo 13 prijav, od tega je 11 veljavnih.

Razkrivamo vseh 13 imen, ki so se prijavili na razpis za direktorsko mesto v Mariborskem vodovodu. To so Peter Cokan, Boštjan Jambrovič, Darjan Žagar, Simon Krampač, Sergej Danč, Dean Černec, Ludvik Hriberšek, Miran Jug, Tatjana Pavlič Rosulnik, Avgust Zavernik, Božidar Resnik, Peter Levstek in Severin Muršič.

Spomnimo, pred dobrim mesecem dni smo poročali, da se je iz mesta direktorja Mariborskega vodovoda po 12 letih, poslovil Danilo Burnač. Več na tej povezavi.

Za mnenje o Javnem holdingu Maribor smo povprašali tudi nekatere mestne svetnike v Mestni občini Maribor.

Včeraj smo poročali, da je mariborski župan Saša Arsenovič na novinarski konferenci o Javnem holdingu Maribor (JHMB) povedal, da le-ta ne bo pocenil storitev na položnici  javnih podjetij občanov mesta Maribor.

Za mnenje o holdingu, ki je trenutno v Mariboru v ustanavljanju smo povprašali tudi mestne svetnike. Vladimir Šega nam pove, da ima sam občutek, da se snovalci holdinga ne zavedajo, ko bo enkrat prišlo do združevanje poslovnih in podpornih funkcij, kako težavno zna to biti in koliko problemov bodo naleteli. In kaj bo JHMB doprinesel občanu Maribora?

Podobno mnenje ima tudi Stojan Auer, ki se sprašuje, kaj so prioritete odgovornih. Pove, da so si v koalicijski pogodbi zadali jasne cilje, in sicer, da bo holding v prvi vrsti prinašal prihranke pri poslovanju samih podjetij, da bo zvišal kvaliteto storitev ter, da se bo to odražalo na položnicah občanov.

Melita Petelin je pogojevala vstop v koalicijo z ustanovitvijo Javnega holdinga Maribor in še vedno meni, da bo Maribor z ustanovitvijo boljši. Sama zagotavlja, da na kratki rok stroški občanov ne bodo nižji, a da se to lahko spremeni dolgoročno gledano.

Miha Recek se čudi zakaj se holding v Mariboru ne bo poznal na nižjih položnicah občanov, saj je ocenjeno, da bodo učinki združevanja po prvem letu za naslednji dve leti okoli 700 tisoč do milijon evrov.

O tem ali je upokojencem pomembno, da bi imeli nižje položnico, pa če tudi le nekaj centov na mesec, smo vprašali Jelko Kolmanič. Ta pravi, da je lahko omenjeno dvorezen meč. Načrt kot ga imajo pa meni, da bo uresničljiv le, če bodo na njem delali sposobni ljudje.

Igor Jurišič pa meni, da je treba gledati širše in da se denar, ki se v delovanju holdinga prihrani, nameni uresničevanju participativnega proračuna, kjer lahko vsak občan predlaga kaj je potrebno urediti oz. sanirati.

Mariborski župan Saša Arsenovič in v. d. direktorice novoustanovljenega Javnega holdinga Maribor (JHMB) Lidija Pliberšek sta danes predstavila nekaj podrobnosti glede prihodnjega delovanja mariborskega holdinga.

Saša Arsenovič je na naše vprašanje o pocenitvi ali podražitvi položnic odgovoril, da realno stanje ni nižanje cen. Njegova izjava v spodnjem videu.

Z Javnim holdingom Maribor mesto razvitejše in prijetnejše 

A združitev mariborskih javnih podjetij, pojasnijo, da pomeni bolšji servis za občane, izboljšala naj bi se storitev, župan obljublja prijetnejše mesto za Mariborčane. Kaj točno še misli z boljšim servisom v spodnjem pojasnilu.

Z ustanovitvijo Javnega holdinga Maribor je Mestna občina Maribor imela doslej izdatkov za dobrih 143 tisoč evrov. Župan poudarja, da bi le-ti lahko bili še bistveno višji.

Direktorji javnih podjetji pripravljali holding brez dodatnega honorarja 

So pa direktorji vse do danes izvajali storitev brez dodatnega plačila. Direktorica Lidija Pliberšek še poudarja, da so za dosego cilja v zadnjem času izpeljali 14 srečanj na temo povezovanja in skupnega delovanja Energetike Maribor, Nigrada, Mariborskega vodovoda, Marproma, Snage in Pogrebnega podjetja Maribor.

Kako se bo v praksi videlo delovanje holdinga pa še ne vedo, zaveza ekipe sicer je, da vzpostavijo takšne pogoje delovanja, da bodo sledili projekciji, ki je bila načrtovana.

Spoštovali bodo pravice zaposlenih

Mestna občina Maribor je sicer stoodstotna lastnica holdinga, osnovni kapital v obliki stvarnih vložkov znaša okoli 16 milijonov evrov.  Direktorica je danes še zagotovila, da odpuščanj ne bo, delavcem skupnih služb pa se bo pogodba prenesla na pošten način, da jim ostanejo vse pravice. Na holding bo prenesenih 87 zaposlenih skupnih služb šestih javnih podjetij.

Namen certifikata je ozaveščati, da imamo v Sloveniji zdravo in kakovostno pitno vodo ter da je pitje vode iz pipe okolju prijaznejša izbira kot poseganje po predpakirani vodi.

Certifikat podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva, pridobi pa ga lahko vsako podjetje, ki se zaveže k spodbujanju pitja vode iz pipe.

Na podelitvi certifikata, ki se je zgodila danes, 21. avgusta ob 10. uri na sedeže podjetja, je zaposlene nagovoril direktor Zbornice komunalnega gospodarstva g. Sebastijan Zupanc, ki je poudaril pomen odgovornega ravnanja z vodo kot našim največjim bogastvom.

Certifikat so prejeli s podpisom Zaveze certifikata Voda iz pipe, s katero so se v podjetju zavezali, da bodo v svojih prostorih ponujali in sodelavce, partnerje in druge deležnike spodbujali k pitju vode iz pipe. »Zavedamo se, da je voda najdragocenejša dobrina, ki jo moramo spoštovati in z njo skrbno ravnati, zato se bomo danes zavezali s spodbujanju pitja pitne vode iz pipe,« je povedal direktor Snage mag. Franc Dover, ki je podpisal zavezo in prevzel certifikat Voda iz pipe. Ob tem je poudaril da si bo prizadeval za spremembe vsakdanjih ravnanj in navad zaposlenih, ki morajo biti ambasadorji okolju prijaznih ravnanj. »Zavedajmo se odgovornosti lastnih dejanj in spreminjajmo okolje na bolje,« je še ob tej priložnosti nagovoril vse zaposlene.

Dogodka se je udeležila tudi direktorica JH MB mag. Lidija Pliberšek in s svojim nagovorom pozdravila takšne pristope, ki morajo biti gonilo vsem podjetjem v holdingu.

Tako so se v podjetju pridružili skupini okoljsko ozaveščenih podjetij v Sloveniji, ki so se že zavezali k takšni odločitvi: »V jesenskem času nameravamo izpeljati tudi večjo okoljsko obarvano akcijo s katero bomo svoje uporabnike spodbujali, da s svojo odločitvijo prispevajo k ohranjanju našega planeta, njihovo odločitev pa bomo nagradili s simboličnim darilcem, ki jih bo spodbudilo k prepričanju, da je voda iz pipe res najboljša izbira.«

Stanovanjski sklad RS bo po načrtih do leta 2023 pridobil dodatnih nekaj manj kot 2400 najemnih stanovanj, in sicer okoli 1500 z lastno gradnjo, okoli 500 z gradnjo v sodelovanju z občinami in okoli 400 z odkupom na trgu. Po letu 2023 je predvidena gradnja dodatnih okoli 1300 stanovanj.

Slika je simbolična.

Po ocenah bi bilo v državi potrebnih okoli 10.000 dodatnih javnih najemnih stanovanj. Kot pravi ministrsvo za okolje in prostor, primanjkuje zlasti tistih stanovanj, ki bi ranljivejšim skupinam omogočila reševanje stanovanjskega problema. Del potreb naj bi pokril republiški stanovanjski sklad, in sicer večji del z novogradnjami, del pa tudi z odkupom na trgu.

Sklad napoveduje, da bo do leta 2023 z lastno gradnjo zagotovil 1447 novih stanovanj, od tega 113 oskrbovanih. V Ljubljani je v gradnji soseska Novo Brdo s 498 stanovanji in Skupnost za mlade Gerbičeva s 109 enotami, vrednost prve investicije je okoli 87 milijonov evrov, druge pa okoli devet milijonov evrov. V načrtu je tudi 40 stanovanj na Dolgem mostu v vrednosti 6,4 milijona evrov, so STA povedali na skladu.

V Mariboru bo v soseski Pod Pekrsko gorco v prvi fazi 212 stanovanj (34,5 milijona evrov), v drugi fazi še 188 stanovanj (30,6 milijona evrov). V Kranju je v prvi fazi soseske Ob Savi predvidenih 187 stanovanj (28,1 milijona evrov).

V Kopru je v okviru projekta Nad Dolinsko 3 predvidenih 90 stanovanj (15,3 milijona evrov), v Lukovici na območju Lukovica jug 80 stanovanj (12,8 milijona evrov), na Jesenicah pa v okviru projekta Partizan 43 stanovanj (6,5 milijona evrov).

Republiški stanovanjski sklad bo poleg tega prek programov sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše skupaj z občinami in drugimi prosilci zagotovil predvidoma 518 javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše.

Pri tem bo po modelu posojila in soinvestitorstva v lasti občin 375 stanovanj in v lasti republiškega sklada 70 stanovanj. V gradnji so projekti Novo Brdo v Ljubljani (174 stanovanj) Dečkovo naselje v Celju (128 stanovanj) in Spodnja Kostrivnica pri Rogaški Slatini (10 stanovanj), v pripravi pa projekti Braslovče (štiri stanovanja), Zreče (šest stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3 v Kopru (90 stanovanj) in Ravne na Koroškem (22 stanovanj).

Pri stanovanjskih enotah za starejše bo prav tako po modelu posojila in soinvestitorstva v lasti prosilcev 43 stanovanj, v lasti republiškega sklada pa 30 stanovanj. Trenutno so v gradnji stanovanja v okviru projekta Dečkovo naselje v Celju (14 stanovanj) in v Krškem (29 stanovanj), v pripravi pa projekt stanovanj v Šmarju pri Jelšah (30 stanovanj).

Sklad javna najemna stanovanja pridobiva tudi prek javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč, v okviru katerega je oz. bo pridobil 356 stanovanj po celotni Sloveniji, in sicer v Slovenj Gradcu 60 (in 27 oskrbovanih), v Kočevju 76, v Lenartu 10, v Slovenski Bistrici 31, v Radencih 10, v Mozirju 24, v Pesnici pri Mariboru 24, v Gornji Radgoni 10, v Mežici 19, v Sv. Ani v Slovenskih Goricah dve, v Črnomlju 30, v Murski Soboti 27 in v Brežicah šest.

Po letu 2023 sklad načrtuje še gradnjo 1333 javnih najemnih stanovanj, od tega 112 oskrbovanih. V Ljubljani je predviden projekt Podutik Glince s 400 stanovanji (72 milijonov evrov), pri čemer bo 52 oskrbovanih, v Mariboru projekt Novo Pobrežje s 437 stanovanji (69,9 milijona evrov), pri čemer bo 60 oskrbovanih, in v Novem mestu projekt Brod Drage s 180 stanovanji (23,9 milijona evrov).

Poleg tega je v Dragomlju v načrtu projekt Škotin s 130 stanovanji (20,8 milijona evrov), v Novi Gorici projekt Rožna dolina z 80 stanovanji (12 milijonov evrov), v Kranju druga faza projekta Ob Savi s 55 stanovanji (8,3 milijona evrov) in v Ivančni Gorici del projekta Novi center Ivančna Gorica z 51 stanovanji (8,2 milijona evrov).
VIR: STA

Od včeraj Danilo Burnač ni več direktor javnega podjetja Mariborski vodovod. Na naše klice se sicer ni odzval, glede na pridobljene informacije pa naj bi Burnač nastopil kot varuh interesov zunanjih občin, ki so soustanoviteljice Mariborskega vodovoda, in varuh interesov zaposlenih v istem podjetju.

V sporočilu za javnost Mariborskega vodovoda je zapisano, da je prišlo do spremembe v upravi uspešnega javnega podjetja Mariborski vodovod. “Po 12 letih dobrega strokovnega vodenja, v katerem je bil narejen velik razvoj podjetja in prejemu številnih nagrad, Danilo Burnač z včerajšnjim dnem ni več direktor družbe Mariborski vodovod. Po opravljenih razgovorih z županom Mestne občine Maribor Sašom Arsenovičem, je bil sklenjen sporazum med direktorjem Mariborskega vodovoda mag. Danilom Burnačem in Nadzornim svetom podjetja o predčasnem zaključku mandata,” je zapisano v sporočilu in še: “Pogledi na vizijo Javnega holdinga Maribor in s tem razvoja in vodenja Mariborskega vodovoda so se pomembno razlikovali. Zato je bilo sporazumno dogovorjeno, da se poti razidejo. Takšen dogovor je bil sklenjen v obojestransko zadovoljstvo. Ob tem je župan MOM Sašo Arsenovič dejal: g. Burnaču želim veliko sreče na novi poslovni poti.«

Zapisali so še, da se dolgoletni direktor Danilo Burnač ob tej priložnosti zahvaljuje za požrtvovalno delo vsem zaposlenim, kot tudi bivšim sodelavcem, ki uživajo že zasluženi pokoj. Poudaril je: “Vodenje Mariborskega vodovoda mi je bilo v veliko čast in zadovoljstvo, zlasti zaradi odličnih, marljivih in vestnih sodelavcev, brez katerih ne bi uspeli doseči vseh uspehov, ki smo jih. Zahvalil bi se tudi vsem županom, ki so del našega sistema vodooskrbe oz. lastnikom, poslovnim partnerjem in medijem za korektno sodelovanje. Našim uporabnikom vode, pa želim, da bodo še naprej pili odlično vodo iz pipe.”

Danilo Burnač tako od včeraj ni več direktor Mariborskega podjetja. Vprašanja o tem smo poslali predsedniku nadzornega sveta Damijanu Škrinjarju, ki postaja vršilec dolžnosti direktorja Mariborskega vodovoda. Zapisal je: “Večinski lastnik in zdaj že bivši direktor MV g. Danilo Burnač sta imela različne poglede glede razvoja podjetja ter prihodnosti Mariborskega vodovoda, ter sta se sporazumno razšla, kar je praksa v korporativnem upravljanju podjetji, med lastniki in upravo.”

Svojo izjavo na to temo je danes ob 13. uri  podal tudi mariborski župan Saša Arsenovič, potezo je ocenil kot pravilno, “kako zrele osebe komunicirajo, ko so neka razhajanja v viziji. se znamo dogovorit, sporazumevati,” in dodal: “Gospod Burnač je kompetentno vodil podjetje 11 let. Trenutno si želimo več od tega, želimo si več razvoja, želimo si več strateškega dolgoročnega razmišljanja. Tu smo prišli do nekih šumov, nesoglasij in v takšnem primeru je prav, da to naredimo za zeleno mizo, se dogovorimo kako naprej. Mislim, da nam je to uspelo v obojestransko korist in predvsem v korist mesta, da se izognemo zgodbam, kjer se dokazuje, kdo ima bolj prav ali pa kdo je bolj navihan. Sem zelo vesel, da smo prišli do tega sporazuma in je pravilno sporočilo, kar se tiče korporativnega vodenja podjetij in razvoja mesta.”

Po besedah Arsenoviča bodo razpis za novega direktorja Mariborskega vodovoda razpisali v najkrajšem možnem času.

Minister Vrtovec je v Mariboru spregovoril tudi o možnih načrtih glede letališča.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je, kot smo že poročali, včeraj popoldne obiskal Maribor ter se s predstavniki direkcije za infrastrukturo o številnih infrastrukturnih projektih, med drugim tudi glede možnih rešitev za letališče, pogovarjal z mariborskim županom Sašo Arsenovičem in županoma sosednjih občin Miklavž in Hoče-Slivnica.

Kot je povedal Vrtovec, ima mariborsko letališče kljub sedanjim klavrnim razmeram velik potencial za več dejavnosti, pri tem pa je posebej izpostavil razvoj okolju prijaznega multimodalenga logističnega centra.

“V prihodnosti moramo bolje izkoristili dobro strateško lego letališča. Gre za izjemno priložnost za slovensko gospodarstvo,” poudarja infrastrukturni minister in dodaja, da ministrstvo letališče šteje med svojih pet najpomembnejših projektov, ki so strateškega državnega pomena.

Po njegovih besedah trenutno peljejo vse postopke, da bi prišli do prvih idejnih zasnov za logistični center, ki bi lahko bil kot zaledno skladišče pomembna lokacija tudi za Luko Koper, kar bi lahko bila velika priložnost za razvoj regije in nova delovna mesta v njej. Za to bodo morali uresničiti tudi načrtovano železniško povezavo mimo Magne do letališča.

Vrtovec meni, da mora letališče rasti skupaj z logističnim centrom, kar pomeni, da se ta dejavnost ne bi izključevala z drugimi, kot so potniški in tovorni letalski promet. Septembra tudi pričakuje prve osnutke sprememb državnega prostorskega načrta na območju letališča, pri oblikovanju celovite rešitve pa sodelujejo z DRI, ki trenutno upravlja z letališčem.

“Za to, kar imamo zdaj, ne moremo najti pametnega kupca. V to smo se v preteklosti lahko prepričali, a dejstvo je, da imamo moderno opremljeno in novo letališče, zato je škoda, da vse skupaj stoji,” je o tem še dodal Vrtovec, ki pa dokončno uresničitev načrtov pogojuje s čim prejšnjim dogovorom okoli infrastrukture v lasti nekdanjega upravljavca – družbe Aerodroma Maribor oziroma njihovih kitajskih lastnikov.

Ob tem so včeraj govorili tudi o cestnih in železniških projektih na območju Maribora, predvsem glede južne obvoznice, pa tudi modernizacije primestne železniške povezave med Rušami in Mariborom, ki bi lahko razbremenila ostale prometne povezave.

Direktorica direkcije za infrastrukturo Ljiljana Herga je povedala, da v skladu s projektom tečejo tudi priprave na prekategorizacijo Malečniškega mostu. Trenutno se pripravljajo na semaforizacijo križišča z Ulico Kraljeviča Marka, v zaključni fazi so odkupi zemljišč, takoj ko bo to zaključeno, pa bodo objavili razpis in izvedli semaforizacijo. Po zaključku bo Meljski most prešel v upravljanje države, čeprav je veliko odvisno od zagotovitve vseh zemljišč, pa predvideva, da bi projekt lahko zaključili naslednje leto.

Glede južne obvoznice je povedala, da trenutno poteka novelacija projekta zaradi prilagoditve zakonodaje, pri koncu so tudi odkupi zemljišč. Če jim to v drugi polovici leta uspe, bi lahko z nekaterimi deli že začeli, a si tega za zdaj prav zaradi morebitnih težav pri zagotavljanju zemljišč še ne upa jasno napovedati.

Mariborski župan Arsenovič je po sestanku povedal, da ima sedanja mestna ekipa zastavljeno jasno vizijo, pri tem pa spomnil, da se je že na primeru letos odprtega podvoza pod Ljubljansko cesto izkazalo, kako pomembno je sodelovanje med državo in občino.

“Na današnjem sestanku smo zastavili dobre časovnice, operativno razdelili delo, zato verjamem, da bomo uspeli uresničiti projekte, ki bodo služili meščanom in razvoju celotne regije,” je še dejal župan.
VIR: STA