Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborski mestni svetniki se bodo na četrtkovi redni seji med drugim seznanili z odzivnim poročilom mestne občine na lansko negativno revizijsko poročilo računskega sodišča o poslovanju v letu 2014. Slednje je sicer že januarja ocenilo, da je občina pripravila zadovoljive popravljalne ukrepe. Ob tem bodo sklepali o novih cenah avtobusnih prevozov.

seja-ms-mom

V revizijskem poročilu, ki ga je računsko sodišče izdalo avgusta, so revizorji izrekli občini negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja v delih, ki se nanašajo na pripravo in izvrševanje proračuna, nove zaposlitve in izplačevanje delovne uspešnosti, investicijske odhodke in zadolževanje.

Kot je na današnji novinarski konferenci mestne občine pred četrtkovo sejo povedal direktor mestne uprave Simon Štrancar, so pripravili kakovostne in ustrezne ukrepe za prihodnje delovanje, kar jim priznava tudi porevizijsko poročilo računskega sodišča.

“Kar se tiče za nazaj, smo vse očitke ustrezno odpravili, s popravljalnimi ukrepi pa preprečili, da bi se take zadeve dogajale tudi v prihodnje,” je dejal Štrancar. Ob tem je zanikal, da bi občina Snagi v tem sklopu že vrnila tudi 1,7 milijona evrov z naslova preveč poračunanih okoljskih taks. Kot je dejal, popravljalni ukrepi dajejo tudi možnost pojasnil, zakaj so bile določene stvari izvedene, ta pa so očitno računsko sodišče zadovoljila.

Sicer pa bo mestni svet tokrat odločal še o minimalnih spremembah cen vozovnic mestnega javnega potniškega prometa, s katerimi bodo po besedah podžupana Saše Pelka uresničili dolgoletno željo, da bi invalidom omogočili brezplačno vožnjo na vseh linijah. Kot je pojasnil, se cene niso spremenile že skoraj desetletje, zdaj pa jih bodo zaokrožili, saj so vse od uvedbe evra ostale določene na cent natančno.

Predstavnik mestnega urada za komunalo, promet in prostor Aleš Klinc je pri tem spomnil, da Mestna občina Maribor že od leta 2010 nosi naziv občine po meri invalidov, zato so se se zdaj vendarle lotili uresničitve dolgoletne zaveze. Medtem ko so večino cen povišali za nekaj centov, pa se bo občutno, in sicer za kar 80 odstotkov, podražila enkratna vozovnica pri šoferjih, saj želijo na ta način potnike spodbuditi, da si vozovnice kupijo še pred vstopom na avtobus.

Med pomembnimi točkami dnevnega reda aprilske seje je sicer tudi odločanje o dokumentu identifikacije investicijskega projekta za izvedbo sanacije Malečniškega mostu. Ta je bil zgrajen že konec sedemdesetih let in je že nujno potreben obnove, obenem pa bodo nanj umestili tudi kolesarsko stezo, kar je del projekta ureditve Dravske kolesarske poti.

V ta namen je občina v naslednjih dveh letih predvidela 450.000 evrov, po vseh zaključenih postopkih pa načrtujejo, da bo obnova končana do jeseni leta 2018. V času del bo most po besedah vodje urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta zaprt.

Mestni svet bo obravnaval tudi spremembe odloka o občinskih cestah, ki po besedah Danijela Železnjaka iz istega urada prinaša pomembne spremembe na področju parkiranja, med drugim negotovinsko plačilo parkirnin, in ugodnosti uporabnikom električnih vozil. Tem bodo omogočili uporabo letnih dovolilnic za parkiranje po bistveno nižjih cenah, odlok pa bo omogočil tudi uvedbo sistema souporabe električnih vozil. Podžupan Pelko je napovedal, da bi že letos ali naslednje leto v Mariboru bilo na voljo eno od Teslinih e-vozil.

Vir: STA

Mariborski svetniki so na včerajšnjii izredni seji brez glasu proti podprli izvedbeni načrt prioritetnih projektov trajnostne urbane strategije (TUS). Gre za projekte v višini 44,5 milijona evrov, med katerimi je bilo po pričakovanju največ govora o najnovejšem načrtu mestne uprave, da mestno knjižnico iz Rotovškega trga preseli v stavbo Probanke.

 seja-ms-mom

Za projekte, ki morajo biti izpeljani do leta 2022, mestna občina načrtuje 17,4 milijona evrov lastnih sredstev, 17,8 milijona je načrtovanih prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ostalo pa nameravajo pridobiti še iz različnih drugih virov.

V nekajurni razpravi je bilo največ govora glede zadnjih načrtov mestne oblasti, da bi mestno knjižnico preselili v stavbo nekdanje Probanke, ki pa je zdaj ne bi več najeli od morebitnega zasebnega kupca, pač pa bi jo z lastnimi sredstvi odkupili od DUTB. Denar za 6,5 milijona evrov vreden projekt nameravajo zagotoviti od prodaje Farmadenta.

Kot sta zagotavljala župan Andrej Fištravec in direktor mestne uprave Simon Štrancar, je selitev knjižnice na novo lokacijo bistveno cenejša, zgradba pa v celoti ustreza potrebam knjižnice, kjer po besedah župana prav tako podpirajo takšen predlog. Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak se sicer o tem na včerajšnji seji ni izrekla.

Mestna uprava je operirala s podatkom, da bi prenova prostorov na Rotovškem trgu stala 3000 evrov na kvadratni meter, selitev na Trg Leona Štuklja pa 1000 evrov, pri čemer je svetnik Fištravčeve liste in podžupan Saša Pelko celo dejal, da se ne strinja niti s to ceno. Občina se mora namreč zavzeti za to, da vlada DUTB naloži brezplačen prenos stavbe na mestno občino, s tem pa bi jih selitev stala le 200 evrov na kvadratni meter, denar od prodaje Farmadenta pa lahko porabijo za kakšne druge projekte kot so obnove šol in vrtcev.

Že pred njim so tudi številni drugi svetniki izrazili pričakovanje, da bi država stavbo brezplačno prenesla na občino in tako vsaj deloma izpolnila obljube o 66 milijonih evrov, ki jih je Mariboru za razvojne potrebe s sklepom obljubila že vlada Alenke Bratušek. Sklep o pozivu vladi so svetniki na današnji seji tudi potrdili.

Kljub vsemu pa predvsem med opozicijo ni bilo veliko zaupanja, da bo do realizacije projekta prišlo. Po besedah svetnice SD Mateja Dover Emeršič je celoten nabor projektov v TUS všečen, celo pravljičen, a se boji, da bo ostal neuresničen. Na to po njenem mnenju kaže pristop pri iskanju rešitve za knjižnico, ki zdaj že postaja velik problem mesta, svetnike pa so s tem predlogom stisnili v kot.

Za to, da bi knjižnica ostala na sedanji lokaciji in da bi izpeljali celovito obnovo Rotovškega trga, so se v preteklih mesecih najbolj zavzemali svetniki SMC, ki pa so po besedah Andreja Špenge vseeno veseli, da se je večina njihovih predlogov znašla med prioritetami. Kljub temu so še vedno prepričani, da bi projekt knjižnice lahko izpeljali v okviru sredstev CTN, 6,5 milijona lastnega denarja pa bi bilo bolj smiselno nameniti za nekatere ostale projekte s seznama.

Svetnik NSi in podžupan Zdravko Luketič pa je dejal, da izvedbeni dokument omogoča uresničitev nekaj tistega, kar je v mestu treba storiti, med drugim cenejšo rešitev za knjižnico in obnovo Rotovškega trga. Kot je dejal, pa bi vsak lahko našel kaj, kar pogreša med predlogi, a je treba biti pri željah realen.

Vir: STA

Mariborski svetniki so se na današnji izredni seji seznanili z razlogi za začetek postopka prodaje družbe Farmadent, ki je v 83-odstotni lasti mestne občine. Formalni razlog so po besedah odvetnika družbe Stojana Zdolška spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, opozicija pa mestni upravi očita, da gre le za načrt glede selitve knjižnice.

 seja-ms-mom

Ministrstvo za zdravje je z novelo zakona začelo urejati področje lekarniške dejavnosti in med drugim prepovedalo vertikalno povezovanje lekarn s farmacevtskimi podjetji in tistimi, ki se ukvarjajo z veleprodajo zdravil in medicinskih pripomočkov. Ker se rok za zadostitev zakonskim določilom izteče 27. januarja 2018, se je po mnenju mestne uprave potrebno kar najhitreje lotiti postopka prodaje.

Mestna občina Maribor je namreč soustanoviteljica Lekarn, ki so bile do nedavnega lastnik Farmadenta, nato pa je bilo premoženje prenešeno na občine ustanoviteljice. Vendar tudi to ne zadošča, saj gre po mnenju ministrstva tudi v tem primeru za nedovoljene povezave, zato so se na občini lotili postopka prodaje, za kar pa mora najprej sprejeti rebalans proračuna.

Direktor mestne uprave Simon Štrancar je posvaril pred zavlačevanjem postopka, saj bi v tem primeru morali podjetje prodajati na silo, za kar bi iztržili manj, lahko bi prišlo do sovražnega prevzema, s tem pa bi bila negotova usoda podjetja z okoli sto zaposlenimi.

Čeprav je tokrat šlo zgolj za seznanitev z razlogi za prodajo, pa so bile nekatere svetniške skupine nezadovoljne z načinom, na katerega jih mestna oblast seznanja o njem, saj so to točko uvrstili na dnevni red šele danes, gradivo pa so prejeli dan pred sejo.

Ob tem je svetnik Županove liste Milan Mikl menil, da se točka na dnevnem redu ni naključno znašla prav pred odločanjem o izvedbenem dokumentu trajnostne urbane strategije. Iz te je mestna uprava izločila projekt knjižnice, ki jo namerava seliti v prostore nekdanje Probanke, te pa kupiti prav s kupnino od Farmadenta.

Kljub nekaterim razmišljanjem, da s prodajo ni potrebno tako hiteti, je župan Andrej Fištravec dejal, da bo sam storil vse, da pride do prodaje, saj kot odgovorna oseba občine ne more prevzeti tveganja zaprtja dejavnosti in podjetja.

“Da je enoletno prehodno obdobje nerazumno kratko, smo župani z vodstvom podjetja neprestano ponavljali, a so bile lobistične mreže močnejše, vlada in državni zbor pa sta pač sprejela takšno odločitev,” je dejal župan, ki ne želi namenoma kršiti sprejete zakonodaje.

V zvezi s projektom knjižnice pa je dejal, da je stvar današnje odločitve mestnega sveta, ali jo po racionalnejšem predlogu seliti v nove prostore, kar zagovarja sam, ali pa se lotiti dražje obnove na Rotovškem trgu.

Svetniki SMC in Liste za pravičnost in razvoj so zahtevali ustanovitev mešane politične in strokovne komisije, ki bo spremljala postopek prodaje, ob tem pa zahtevali redno obveščanje mestnih svetnikov o prodajnem postopku. Takšen predlog je bil sprejet, čeprav so nekateri svetniki glede ustanavljanja vedno novih komisij, od katerih na koncu ni koristi, izrazili skepso.

Vir: STA

Pod obronki Pohorja nastajajo izdelki iz izključno slovenskega lesa. Tako v družinskem podjetju 3males podpirajo lokalno gospodarstvo in dokazujejo, da se z vztrajnostjo da preživeti na trgu. Tudi, če posluješ v t.i. problemskem območju. Uspeh pogojujejo s kakovostjo.

S svojim delovanjem in proizvodnjo, ki so jo naselili v eno od industrijskih hal nekdanje Tovarne dušika Ruše, oživljajo doslej zapuščen kompleks. Istočasno sledijo miselnosti, da je treba izkoriščati slovenske naravne danosti. Živimo v državi, ki je po gozdnatosti v samem evropskem vrhu, a tega očitno še vedno ne znamo dovolj izkoristiti. “Zato pa se mi trudimo, da slovenski les spravimo v izdelke, ker je res škoda, da se ne bi ta lepa debla spravljala čez mejo v izdelkih. Ključna tema tega je, da ustvarjamo, kar znamo ustvarjat, ne pa, da se hlodi vozijo čez mejo” je povedal Matej Hribernik, lastnik 3malesa.

Takšna je ena izmed še nedokončanih “pravljičnih hišk”.

Takšna je ena izmed še nedokončanih “pravljičnih hišk”.

Ideje v les, nič na papir
Ob nekaterih izdelkih zlahka dobimo občutek, da so del pohištva iz pravljic. Proti pričakovanju, da je treba pred izdelavo in montažo ure in ure presedeti ob načrtovanju, je očitno samo ljubezen do lesa tista, ki jih navdihuje pri ustvarjanju in pridobivanju novih idej. “Vsak izdelek nastaja individualno, brez vsake skice, brez vsake risbe. Tisto, kar čutiš, tisto ustvarjaš. Tako mislimo, da smo na pravi poti za dober izdelek,” je povedal Hribernik.

Manjše skladišče še nedokončanih hišic za otroška igrala.

Manjše skladišče še nedokončanih hišic za otroška igrala.

Včeraj, 11. aprila so predstavniki Lekarn Maribor uradno otvoril prenovljeno lekarno v Rušah. S svojim delovanjem je lekarna v prenovljenih prostorih pričela že pred dobrim tednom in sicer v ponedeljek 3. aprila. Vse od takrat pa je na voljo s podalšanim obratovalnim časom, in sicer od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00, ter v soboto od 8.00 do 12.00.

otvoritev prenovljene lekarne v Rušah (3)

Na včerajšnji otvoritvi je o pomenu Lekarne Ruše za občane Ruš spregovoril tudi župan občine Uroš Razpet, ki je skupaj z direktorjem Lekarn Maribor Albinom Turkom in vodjo Lekarne Ruše Alenko Jelenc Pavlič, slavnostno prerezal trak in simbolično otvoril prenovljeno lekarno.

“Prenovljena Lekarna Ruše je svetla, sodobno opremljena in uporabniku prijazna. Da bi se približali željam in potrebam svojih uporabnikov, je lekarna sedaj dostopnejša tudi zaradi podaljšanega delovnega časa. Lekarna je v skladu z novim podaljšanim delovnim časom sedaj med tednom odprta med 8.00 in 18.00 uro in v soboto med 8.00 in 12.00 uro,” je povedala vodja lekarne v Rušah.

Prav tako so v lekarni z namenom hitrejše in kakovostnejše obravnave uporabnikov lekarniških storitev dodali novo, tretje izdajno mesto.

V lekarni so vzpostavili tudi lepo opremljen in diskreten prostor za svetovanje za primere, kadar želijo uporabniki od farmacevta pridobiti več informacij o zdravljenju z zdravili in o interakcijah med zdravili, ki jih posameznik uživa.

Otvoritev so popestrili dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše, ki so pokazali svoj glasbeni talent in z nastopom navdušili vse prisotne.

Tudi tokrat Lekarne Maribor niso pozabile na širšo družbeno odgovornost, ki jo skozi svoje poslanstvo uresničujejo že vrsto let. S tem namenom so podarile donacijo v višini 500 € Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše, kot prispevek za sodelovanje na državnem tekmovanju kemijskih tehnikov.

 

Na ozki, ampak glavni prometnici skozi Selnico ob Dravi nastaja pločnik, ki bo doslej precej nevarno šolsko pot spremenil v pot ustrezno za pešce in kolesarje. Na Občini Selnica ob Dravi so se odločili letos vlagati predvsem v cestno infrastrukturo ter zagotovitev varnih kolesarsko-sprehajalnih poti.

selnica plocnik, ceste (6)

Nedavno so v Selnici začeli z izgradnjo pločnika skozi občino, da bi zagotovili ustrezno prometno varnost za pešce in kolesarje ob glavni cesti. S tem projektom, ki ga občina sofinancira na podlagi sklenjene pogodbe z Republiko Slovenijo, bo urejen tudi nov priključek na glavno cesto, novo avtobusno postajališče, uredili pa bodo tudi samo jedro naselja. “Promet iz glavne ceste G1-1 bo po novem speljan na vzhodni strani mimo cerkve Sv. Marjete za občinsko stavbo, kjer bo urejeno tudi javno parkirišče in ne bo več posegal v sam vaški trg pred cerkvijo. Tako bodo ustvarjanji pogoji za oživljanje vaškega trga za namene druženja, prireditev in varne poti za pešce v kraju,” so sporočili iz Občine Selnica ob Dravi.

selnica plocnik, ceste (10)

Nove ceste v Selniški grabi
Na področju cestne infrastrukture načrtujejo tudi projekt prenove in asfaltiranja odseka ceste v tako imenovani Selniški grabi. Nastala naj bi 1,1 kilometrov dolga, nova cesta iz Selnice proti Svetemu Duhu na Ostrem Vrhu. “S to investicijo se bo:
– izboljšala privlačnost zanimive turistične točke Duh na Ostrem Vrhu,
– olajšal dostop šolarjem in 78 prebivalcem v dolino in
– prispevalo k razvoju podeželja
“, so sporočili iz Občine.

Kolesarske poti
Še letos naj bi za 610 metrov podaljšali obstoječo Jabolčno pot, ki se vije med polji in sadovnjaki jablan od HE Fala proti Selnici ob Dravi. “S celotno traso v dolžini 7,5 km smo vključeni v Dravsko kolesarsko pot, ki se nadaljuje na drugi strani Drave preko mostu skozi sosednjo občino proti Mariboru“, pojasnjujejo na Občini. Z vlaganjem v kolesarske poti sledijo smernicam trajnostno naravnanega turizma. Skupno so za projekte na področju cestne infrastrukturo v proračunu za letošnje leto namenili približno 260.000 evrov.

Po navezovanju novih vezi na obisku na Kitajskem mariborski župan Andrej Fištravec zdaj gosti doma goste iz Rusije. V okviru obiska 55-članske delegacije iz zahodne, večinoma kmetijske pokrajine Orel je z županom Vasilijem Novikovim podpisal dogovor o sodelovanju med mestoma, sklenjeno pa je bilo tudi partnerstvo med univerzama.

Mesto Maribor je nastalo na stičišču trgovskih poti, torej je vitalnost črpalo iz sveta zunaj svojih zidov. Danes ni nič drugače. Danes je svet globalna vas in prav je, da iščemo prijatelje po vsem svetu,” je goste uvodoma nagovoril župan Fištravec. Svojo vlogo vidi predvsem v “odpiranju vrat”, medtem ko morajo konkretne posle sklepati gospodarstveniki in drugi predstavniki sami.

Univerzi najbolj konkretni

Zaenkrat sta najkonkretnejši korak storili Univerza v Mariboru ter Univerza Turgenjev Orel, ki sta podpisali partnerski dogovor na področju mobilnosti študentov in profesorjev ter programskega in znanstvenega sodelovanja. Mariborska univerza je na poletno šolo v Maribor že povabila 5 študentov in profesorja, v zameno pa dobila enako vabilo.

Rusko-poslovni forum z B2B sestanki

Gospodarsko delegacijo so zastopala podjetja s področij kmetijske, tekstilne in elektro industrije, računalniškega programiranja, svetovanja in gostinstva. Med njimi sta družba Pumos, ki je eden vodilnih proizvajalcev energijsko varčnih svetilnih sistemov, ter javno podjetje Orelmaslo, ki je po navedbah Mariborske razvojne agencije (MRA) vodilni proizvajalec oljne repice in sončničnega semena. Med drugim sta se predstavila tudi veletrgovec usnjenih izdelkov LLC Adria in regionalno združenje kmetijskih podjetij in zadrug.

Na slovenski strani so na predstavitvah med drugim sodelovali Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Permakulturni inštitut Maribor, Lek Veterina, Nigrad, Novata, PP – Agro, Pulko ventili, 1A Proteam in Kmetija Černe.

Orel kmetijska pokrajina

Orel je v Rusiji pomembna kmetijska pokrajina, saj prednjači po pridelavi pšenice, ajde in drugih žitaric. Po besedah župana Novika jih v sodelovanju s Slovenijo zanima predvsem izmenjava različnih tehnologij, uvoz prehrambenih izdelkov v Slovenijo in vina v Rusijo. “Mislim, da imamo veliko možnosti za razvoj naših odnosov na področju kulture, znanosti in gospodarstva,” je dejal.

Obisk ruski gostje zaključili z obiskom koncerta v Minoritski cerkvi, kjer sta nastopila domači zbor Carmina Slovenica in Guvernerski komorni zbor Lik iz mesta Orel, ki se je prej predstavil že v Ljubljani.

VIR: lokalec.si

Mariborski župan Andrej Fištravec je skupaj z ekipo zaključil svoj peti obisk na Kitajskem. Po obisku Xiana je obiskal Peking in Šanghaj, kjer je z vodstvom pisarne Shanghai Invest podpisal dogovor o sodelovanju med to investicijsko pisarno in mariborskim uradom za gospodarske dejavnosti, pod okriljem katerega deluje Invest in Maribor.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bil namen podpisa dogovora promocija investicijskih projektov in start-up podjetništva. Ob tem je bila dana pobuda, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 v Šanghaju organizirali poslovni dogodek, na katerem bi se predstavljala slovenska in kitajska podjetja, ki želijo pridobiti interes šanghajskih investitorjev pri izvajanju njihovih projektov.

Foto: MO Maribor

Foto: MO Maribor

Fištravec se je v Šanghaju sestal tudi s predstavniki tamkajšnje zbornice CCPIT. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in možnostih predstavitve slovenskih podjetij v decembrskem dogodku Brand EXPO 2017, kamor so povabili tudi mariborska podjetja.

V sklopu obiska mesta je potekal tudi sestanek z odgovorno osebo za mednarodno politiko Šanghaja, obiskali so eno največjih svetovnih tekstilnih družb, s predstavniki podjetja CEPC so govorili o možnostih investicij v turistično infrastrukturo v Mariboru. S predstavniki mestnih oblasti so se pogovarjali o poglobljenih odnosih med Mariborom ter Šanghajem in njegovo mestno četrtjo Songjang. Povratni obisk partnerjev iz tega 24-milijonskega velemesta v Mariboru pričakujejo kmalu.

V Pekingu se je mariborska delegacija srečala s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem, s katerim so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih potencialnih investicijah, sestali pa so se še z eno od večjih turističnih in investicijskih družb, s predstavniki katere so govorili o razmerah na kitajskem trgu turističnih potovanj v Evropo in o tem, kako pristopiti k promociji.
Vir: STA

Na Občini Dravograd izvajajo največji projekt v zgodovini – novogradnja vodovodnega sistema. Gre za skupen projekt pet dravskih občin, imenovan »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop«. “Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo“, je med drugim zapisala dravograška županja Marijana Cigala.

Občina Dravograd

V Dravogradu se sicer trenutno izvajajo projekti na področju cestno-komunalne infrastrukture (ceste, pešpot Črneče, kanalizacija…). Delo bo še bolj intenzivno v maju, juniju in juliju. Trenutno pa je najpomembnejša novogradnja vodovodnega sistema. “V njem poleg naše občine, ki projekt vodi, sodelujejo še občine Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Višina bruto finančnih sredstev znaša 50 milijonov €, od tega prispeva EU 87,2% neto vrednosti, ostalo občine. 22% DDV je upravičen strošek, ki si ga občine poračunamo. Za Občino Dravograd znaša vrednost projekta 18 milijonov €. Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo, ki je dragocen vir življenja,” je zapisala županja Cigala. Projekt morajo fizično zaključiti konec leta 2018, poplačila pa v letu 2019.

Cigala

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd.

Prikrajšani za milijon evrov, potrebovali bi tri
Kot smo že mnogokrat slišali za prenekatero podravsko občino, se tudi v Dravogradu soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za investicije. Ključna težava je nižja povprečnina. “Lansko leto: v prvi polovici smo prejemali 519€/prebivalca, v drugi pa 522€/prebivalca. Po zakonu naši občini pripada 652€/prebivalca, kar pomeni glede na skupno število prebivalcev več kot milijon evrov na leto manj,” je zapisala županja Cigala. Letos je sicer država povprečnino dvignila na 533 evrov na prebivalca, a je hkrati sprostila plačna nesorazmerja zaposlenih na občinski upravi in v določenih zavodih (vrtec, knjižnica….). “Znižana finančna sredstva so tudi za t.i. investicije po 21. členu. Naša občina jih prejme 123.000€ po opravljeni investiciji, kar je ravno polovica zakonsko predpisanih,” dodaja Cigala. Opozarja pa še, da ni primernih razpisov za projekte, sofinancirane iz EU. Zdajšnja perspektiva 2014-2020 namreč ne predvideva skoraj nobenih investicijskih projektov. Večinoma gre namreč za projekte s t.i. mehkimi vsebinami, “ki so za občine skorajda neuporabni“, ocenjuje Cigala. Za dokončanje investicij na področju kanalizacije in gradnje čistilnih naprav, “kar od nas zahteva Evropska skupnost,” bi po njenem potrebovali približno tri milijone evrov.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) kljub trenutnemu investicijskemu zastoju, ki je posledica finančnih razmer Holdinga Slovenske elektrarne po investiciji v Teš 6, niso opustile svojih naložbenih načrtov v obnovljive vire energije. Po besedah direktorja DEM Viljema Pozeba med temi ostaja tudi Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak ter projekti na Muri.

 dem

Kot je spomnil Pozeb, je Eles lani začel z umeščanjem daljnovoda proti Madžarski, kar za projekt ČHE Kozjak pomeni izjemno priložnost, saj je vzhodna Evropa, še posebej pa omenjena sosedna država lačna vršne energije.

“Ko bo daljnovod končan, bo tudi ekonomika našega projekta povsem drugačna kot zdaj, ko je cena električne energije zelo nizka, donosnost pa ne upravičuje morebitnega vlaganja,” je o 400 milijonov evrov vrednem projektu povedal prvi mož Dravskih elektrarn, ki v Sloveniji prispevajo levji delež okoljsko prijaznejše električne energije.

Med načrtovanimi projekti je tudi postavitev vetrnih elektrarn in v ta namen so preučili različne možnosti na severovzhodu Slovenije, pri čemer so najdlje doslej prišli na območju Ojstrice nad Dravogradom. Tam se jim je po zagotovilih Pozeba uspelo dogovoriti tudi z lokalno skupnostjo in vsemi ostalimi deležniki, celo z društvom za opazovanje in spremljanje ptic, ki je dobro leto in pol merilo gibanje ptic na tem območju.

Njihove prvotne načrte za postavitev osmih tovrstnih elektrarn so morali zmanjšati na tri dopustne s skupno močjo deset megavatov, okoljsko ministrstvo pa je že začelo s postopkom umeščanja v prostor prvega vetrnega polja v tem delu države.

Že dalj časa se ukvarjajo tudi z načrti za energetsko izkoriščanje Mure, kjer so koncesijo prejeli že decembra 2005, zaradi odločnega nasprotovanja dela lokalnega okolja in okoljevarstvenikov pa se postopek vleče že 12 let. Najbližje so izpeljavi hidroelektrarne (HE) Hrastje Mota, kjer je zdaj žogica na vladi.

Pozeb pravi, da so naredili vse, kar jim nalaga zakon, po skupaj več kot 30 študijah pa je bila izdelana okoljevarstvena presoja. Postopke zdaj vodi pristojno ministrstvo, Pozeb priznava, da gre za pomemben vpliv na okolje, vendar pa mora država zdaj presoditi, ali je dopustna prevlada javnega interesa nad okoljem.

Ob tem pa se DEM dogovarjajo tudi z avstrijsko družbo Energie Steiermark o možnosti energetske izrabe v mejnem delu Mure, kjer je sicer potenciala za kar šest HE, a objektivno bo po njegovem mogoče umestiti v prostor le eno. Ker sta obe državi upravičeni do polovice potenciala, preigravajo možnosti za skupno izdelavo študij in realizacijo projekta.

Njihov nadaljnji razvoj pa bo šel tudi v male HE, predvsem na pritokih Drave, kjer so že pridobili 12 vodnih dovoljenj, za drugi takšen objekt na jezu v Markovcih pa imajo tudi gradbeno dovoljenje. V naslednjem letu pričakujejo še gradbena dovoljenja za mali HE ob koncu reke Pesnice in v Josipdolu, za ostale objekte pa dokumentacijo še zbirajo.

Dravske elektrarne Maribor so tudi lani prispevale največji delež k dobičku skupine HSE. Proizvedle so 2820 gigavatnih ur, kar je 80 odstotkov vse slovenske elektrike iz obnovljivih virov. Ob tem je družba ustvarila 64 milijonov evrov prihodkov, leto pa končali z dobrih 13 milijonov evrov dobička.

Vir: STA

Kot smo že poročali se je danes dopoldan na Turnerjevi ulici v Mariboru zgodil oborožen rop banke. Po informacijah do sedaj, naj bi – neuradno – ropar odnesel 7 tisoč evrov. Na Novi KBM sicer tega niso potrdili, niti ovrgli, so pa podali izjavo.

Tako naj bi izgledal ropar, ki je danes dopoldan oropal banko. Foto: PU Maribor

Tako naj bi izgledal ropar, ki je danes dopoldan oropal banko.
Foto: PU Maribor

Spomnimo: Danes dopoldan se je na Turnerjevi ulici v Mariborudo zgodil oborožen rop banke. Policisti so bili ob 9.48 obveščeni na interventno telefonsko številko 113 obveščeni, da so zaposleni v NKBM banki na Turnerjevi ulici v Mariboru sprožili alarm za r

Neuradno naj bi ropar odnesel 7 tisoč evrov, banka tega ni potrdila, niti ovrgla, so pa podali naslednjo izjavo: “Nova KBM ima pripravljene protokole in procese za zagotavljanje varnosti, ki jih sproža v takih primerih. Ropar ni poškodoval nobene od uslužbenk, ki so bile v času dogodka v poslovalnici. O dogodku smo takoj obvestili policijo, ki je pristojna za  reševanje primera, podrobnosti pa zaradi varovanja interesov postopka ne moremo razkrivati. Danes je poslovalnica ostala zaprta, od jutri dalje pa bo v njej poslovanje za stranke potekalo po običajnem urniku.”

Na mariborskem letališču so razpisali nova delovna mesta. Največ jih je na voljo gasilcem, skupno pa naj bi zaposlili 10 oseb. Na Aerodromu Mariboru na naša vprašanja o dodatnem zaposlovanju sicer še niso odgovorili. Kot je razvidno iz števila odprtih delovnih mest, ki jih je družba Aerodrom Maribor odprla na Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje, pa naj bi zaposlili 7 gasilcev ali gasilk.

Vir: ZRSZ

Vir: ZRSZ

Razpisali so tudi 2 prosti delovni mesti za vodjo vzdrževanja letališke opreme, sredstev in instalacij.

Vir: ZRSZ

Vir: ZRSZ

Zaposlili pa naj bi tudi enega varnostnika.

Vir: ZRSZ

Vir: ZRSZ

 

 

 

 

 

Letošnja smučarska sezona na Mariborskem Pohorju se bliža koncu. Glede na ugodne vremenske pogoje, smo letos lahko smučali več kot 105 dni. V Marpromu ocenjujejo, da je bila letošnja sezona ena uspešnejših. Sicer v teh dneh smučišča na Arehu še vedno omogočajo dobro smuko.  

Prvi korak, da se je na Mariborskem Pohorju lahko uspešno izvedla letošnja sezona, je zagotovo bila podelitev dolgoročne koncesije za upravljanje javnemu podjetju Marprom. Na Mestni občini Maribor so zadovoljni, da so se v lanskem letu odločili za ta korak, v videu pojasnjuje mariborski župan Andrej Fištravec.

Župan pravi, da ne glede na to kako se bodo stvari v zvezi z razpisom za oddajo podizvajanja Bike parka odvile, bo prvi v Evropi odprl svoja vrata. V letošnjem letu bodo legalizirali obstoječe proge, ki do zdaj še niso bile. “Mislim, da je to naslednji korak, ki krepi turistično dejavnost na Pohorju,” pravi Fištravec.

Sezona uspela tudi brez naravnega snega

Čeprav v letošnji smučarski sezoni smučarji niso bili deležni naravnega snega, so v Marpromu poskrbeli za dovolj umetnega snega, da je bila smuka dobra. Ugodne vremenske razmere pa so le še dodatno poskrbele, da smo smučali kar 105 dni, večino teh dni pa je bilo poskrbljeno tudi za smuko v dolino na Snežni stadion. Redkost, ki so jo Mariborčanke in Mariborčani doživeli po mnogih letih.

Letos so beležili kar 30 odstotno povečanje obiska. Smučarji so v dolino lahko smučali že z 20. decembrom kar dva meseca. To nekaj let ni bilo mogoče, letos pa jim je uspelo. “To je tisto ta pravo, ko vidiš razsvetljeno progo do doline in ko verjameš, da je možno prismučati v dolino po dobro pripravljenih progah in to je tisto, kar je marsikoga pritegnilo, da je prišel na Pohorje,” pojasnjuje Andrej Verlič, koordinator v podjetju Marprom.

Načrti za upravljanje s Pohorjem dolgoročni

V podjetju Marprom so že skovali dolgoročne načrte za upravljanje s Pohorjem sploh glede na podeljeno dolgoročno koncesijo. Zavedajo se, da bo v naslednjih dveh letih vlaganja veliko, ki pa ga nameravajo v obdobju trajanja koncesijske pogodbe povrniti, pojasnjuje Bernard Majhenič, direktor podjetja Marprom.

Prodali več kot 60.000 dnevnih vozovnic

Ob 2000 sezonskih vozovnicah smo doslej prodali blizu 62.000 dnevnih in večdnevnih smučarskih vozovnic (v celi lanski sezoni blizu 40.000). Med prodanimi vozovnicami je največji delež dnevnih vozovnic za odrasle,” pojasnjujejo na Marpromu.

FOTO: Matej Knez

FOTO: Matej Knez

Ta podatek kaže na 30 odstotno povečanje obiska in prodaje vstopnic. Čeprav na Marpromu poudarjajo, da je ta sezona kar se tiče naravnega snega bila zelo revna, saj že nekaj let ni bilo tako malo zapadlega snega. “Vreme nam je vseeno omogočilo z zimskimi temperaturami, ki so se držale torej od konca decembra in del februarja, kvalitetno pripravo snega, kvalitetno pripravo prog,” je pojasnil Verlič.

Hoteli dobro napolnjeni

Tudi hotelirji so si v letošnji zimski sezoni lahko oddahnili, saj so zimski športni dogodki, kot letošnja dobro obiskana Zlata lisica, v Maribor privabili veliko število gostov. V Termah Maribor so v svojih prenočitvenih kapacitetah na in pod Pohorjem beležili kar 30 tisoč nočitev. “Na zimo se ne bomo smeli več zanašati, čeprav smo letos imeli srečo, je v Termah Maribor poleg navezave na Pohorje, pomembna tudi wellneška dejavnost in navezava na dogajanje v središču Maribora,” je pojasnil Grega Gorenc, direktor prodaje v Termah Maribor.

Po zimski, prihaja poletna sezona

Največja perspektiva mariborske občine je tako razvoj celoletnega turizma, skladen razvoj celotnega območja Pohorja in tesno sodelovanje vseh deležnikov na Pohorju. Pohorje je uporabnikom namreč na voljo skozi vse leto, zato je njegov potencial potrebno izkoristiti vse dni v letu, sploh zaradi obstoječe infrastrukture, ki omogoča pestro dogajanje tako pozimi, kot tudi poleti.

fb bike park pohorje

Prvi na vrsti, ki bo odprl svoja vrata na Pohorju bo zagotovo Bike Park. V Marpromu trenutno vse moči uperjajo v njegovo oživitev in odprtje. “Glede na to da na javni poziv ni bilo interesentov za bike park smo se pač odločili začasno, da ne bi zamudili začetka sezone, urejati zadeve sami. Povabili smo vse zainteresirane skupine v Mariboru da se nam pridružijo, da pridejo s svojimi idejami, da Bike Park čimprej zaživi,” je povedal Majhenič.

Poletni projekti?

Govoric kaj vse bi se naj na Pohorju v kratkem investiralo oziroma uredilo, je bilo veliko. V Marpromu zaenkrat ostajajo skrivnostni, saj da bodo o novih projektih govorili šele takrat, ko bodo dejansko tako daleč, da bodo za javnost.

Obstaja kar nekaj projektov, nekaj jih bo že letos realiziranih, ampak počakajmo, da pride do realizacije, pa bomo potem pogledali rezultate,” zaključuje Majhenič.

Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in Uroš Lobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.

Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.

Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.

Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.

Načrt za cono Melje, Studence in Tezno

Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.

Foto: STA

Foto: STA

Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.

Svetniki v odločanje o podpori

Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.

V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.

Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.

VIR: STA

Ob svetovnem dnevu voda so danes na Mariborskem vodovodu izvedli krvodajalsko akcijo. Kot nam je povedal direktor podjetja Danilo Burnač, se je krvodajalske akcije udeležila petina zaposlenih, kateri so tudi tokrat izkazali socialni čut in družbeno odgovornost podjetja.

Foto: facebook Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.

Foto: facebook Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.

Akcija je potekala na sedežu podjetja, tokrat v sodobnem mobilnem avtobusu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.  “Večkrat družbeno najbolj odgovorno podjetje, smo darovali kri v sodobnem mobilnem avtobusu UKC Maribor, kar na sedežu našega podjetja,” je povedal Burnač. Ob tem pa dodal, da na tovrsten način zaposleni v podjetju stalno izkazujejo socialni čut in družbeno odgovornost. “Tokrat ob dnevu vode, z darovanjem druge prepotrebne tekočine – krvi,” je dodal.

Foto: facebook Danilo Burnač

Foto: facebook Danilo Burnač

Kraja Ruše in Selnica ob Dravi, ki ju prometno neposredno povezuje le en most čez Dravo, naj bi v prihodnosti povezali s kolesarsko stezo. Ta bo tekla po predvideni Dravski kolesarski poti čez omenjeni most, a je potrebno še doseči dogovor z zasebnimi lastniki zemljišč in obnoviti most.

 kolesarska steza

Kolesarska pot se bo urejala v sklopu obnove mostu čez Dravo, ki ga je že močno načel zob časa. “Direkcija RS za infrastrukturo bo v letošnjem letu naročila izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo mostu čez Dravo v Rušah na R2-435. Izdelovalec projektne dokumentacije bo preučil možnost širitve mostu tudi za kolesarske steze in le-to tudi vključil v projekt. Sama gradnja pa je predvidena po uvrstitvi investicije v Načrt razvojnih programov (NRP), predvidoma v letu 2018,” so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Na selniški strani se bo pot priključila na delno že urejeno Jabolčno pot, na ruški strani pa na kolesarsko povezavo do Maribora, za katero se trenutno ureja nova trasa.

“Nova trasa bo ločena od ostalega prometa in bo od Ruš do meje z mariborsko občino oz. Poslovne cone Marles potekala ob železniški progi, na zemljišču Slovenskih železnic. Za uporabo tega zemljišča je občina od Slovenskih železnic že pridobila služnost za uporabo trase,” je pojasnil Davorin Ferk z Občine Ruše.

S Slovenskimi železnicami, v koordinaciji z ostalimi 18 občinami na Dravski kolesarski poti in RRA Koroška, potekajo tudi pogovori o usklajevanju voznih redov, prilagoditvi vlakov za prevoz koles in postavitev ustrezne kolesarske infrastrukture ob železniških postajališčih. Prvi vlaki naj bi bili prilagojeni za prevoz koles maja letos.

“Direkcija RS za infrastrukturo ima v letu 2017 in 2018 na voljo 1,5 milijona evrov za manjkajočo projektno dokumentacijo, začasno označitev kolesarske poti in gradnjo prvih odsekov, ki imajo že pripravljeno dokumentacijo, med njimi tudi občina Ruše,” je še povedal Ferk.

Potrebno je le še skleniti dogovor o načinu in delitvi stroškov financiranja poti ter urediti manjši del manjkajoče dokumentacije. “Letos jeseni bi se lahko po realni oceni začela prva dela med Rušami in Bistrico ob Dravi. Občina Ruše ima sredstva za izgradnjo dela trase predvidena v letošnjem proračunu,” je povedal Ferk.

Nekaj težav imajo na mariborski strani, saj mariborska občina še ni pristopila k planiranju trase od Laznice do Maribora.

Občina Ruše navezuje svoj del trase na 120 kilometrov kolesarskih stez po Ruškem Pohorju, ki so jih lani označili v okviru projekta Ride Ruše, ter na izgradnjo Centra urbanih športov, kjer bo tudi dodatna servisna infrastruktura za kolesa. Odprtje Centra urbanih športov v okviru Športnega parka Ruše bo naslednji mesec.

Vir: STA

Stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski je po neuspešnih poskusih poravnave in več cenitvah žičniških naprav na Pohorju, ki jih je po propadu podjetja prevzela mariborska občina, uresničil napovedi in na sodišče vložil zahtevo za plačilo. Vendar zdaj zahteva 17 milijonov evrov, kolikor je knjigovodska vrednost premoženja.

Dubrovski je kmalu po občinskem prevzemu žičnic, za katere je imela družba od leta 2009 sklenjeno 40-letno koncesijo, zdaj pa z njimi upravlja Marprom, zahteval plačilo v omenjeni vrednosti, medtem ko sta se občina Ruše in država svojemu delu lastnine odrekla.

Mestna občina se s tako visokim zneskom, ki ga niti nima od kod vzeti, ni strinjala, zato je opravila svojo precej nižjo cenitev, v višini treh milijonov evrov. Ker je bilo to nesprejemljivo tako za Dubrovskega kot za DUTB, ki se kot upnik lahko nadeja poplačila, je slednji opravil svojo cenitev, ta pa je bila precej bližje knjigovodski vrednosti. Ko je že kazalo, da se bodo vse strani v okviru mediacije uspele dogovoriti za okoli sedem milijonov evrov, občina tudi na to ni pristala in je predlagala novo cenitev. Tudi ta pa jo je februarja očitno presenetila, saj je znašala 14,5 milijona evrov.

MOM trenutna višina ni po godu

Njene višine na občini doslej niso želeli komentirati, so pa hitro dali vedeti, da jim ocenjena vrednost tudi tokrat ni po godu, ob tem pa dodali, da zagovarjajo stališče neodplačnega prenosa lastnine iz DUTB na občino. O tem naj bi že potekali razgovori na gospodarskem ministrstvu, pri tem pa se občina sklicuje na primer Kanina.

pohorje

Takšna poteza pa je neprijetno presenetila Dubrovskega, saj po njegovem iz tega izhaja, da je bilo leto in pol pogajanj le vlečenje za nos in neresen pristop k reševanju problematike. Bili so namreč tik pred podpisom poravnalne pogodbe, ki bi bila za občino bistveno ugodnejša od sedaj vloženega zahtevka. Mariborska občina po njegovih besedah tudi izhaja iz napačnega stališča, da gre za premoženje v lasti države, kar pa ne drži, niti ni last DUTB, pač pa last zasebnega podjetja v stečaju, ki ima svoje upnike in se vodi po stečajni zakonodaji. V njej pa nikjer ni predvideno, da bi nekdo iz stečaja lahko brezplačno prevzemal premoženje, upniki pa bi se v takih primerih lahko obrisali pod nosom.

Takoj po pridobitvi zadnje cenitve je skupaj z DUTB dal pobudo za sestanek z občinskimi možmi, ki pa ga je direktor mestne uprave Simon Štrancar preko odvetniške pisarne Zečević do dokončnega zavzetja stališča zavrnil. Po njihovem prvem mnenju pa se v izdelani cenitvi nahajajo “znatne nedoslednosti in nasprotja”, zato so jo predali v pregled strokovnjaku, ki bo podal mnenje glede določenih spornih okoliščin.

VIR: STA

Vlada je danes sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr za postavitev lakirnice v industrijski coni Hoče. Celotna naložba je sicer vredna 146,4 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Vlada je sporočila še, da bo investicijski projekt ustvaril 404 nova delovna mesta.

Predmet investicijskega projekta je gradnja novega objekta za lakirnico avtomobilske karoserije, vključno s podporno infrastrukturo. Tuji vlagatelj namerava v okviru projekta za gradnjo stavbe in nakup zemljišč nameniti 50,8 milijona evrov, za nakup novih strojev in opreme pa 95,6 milijona evrov. “Spodbuda projektnemu podjetju se bo državi povrnila, saj bo v naslednjih treh letih že iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač podjetje predvidoma prispevalo skoraj 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi celotni zunanji učinki investicijskega projekta na Slovenijo znašali skoraj 70 milijonov evrov,” so pojasnili na vladi.

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Poleg tega ima spodbuda po navedbah vlade tudi nefinančne učinke, kot so prepoznavnost Slovenije kot tujim investitorjem prijazno okolje, zmanjšanje brezposelnosti v Sloveniji, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zmanjšanje vplivov na okolje.

Magna Steyr je vodilni partner v svetu in neodvisen od blagovnih znamk ter je tudi ponudnik inovativnih rešitev za prihodnost mobilnosti,” so poudarili na vladi. Projekt postavitve lakirnice so uvrstili tudi v veljavni načrt razvojnih programov 2017-2020.

Naložba strateško pomembna

Vlada je sicer lani prepoznala pomembnost naložbe in sprejela predlog zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v občini Hoče-Slivnica, kjer bo stala proizvodnja Magne, potrdil ga je tudi Državni zbor.

V prvi fazi bo delo dobilo 400 ljudi, v drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest.

Vlada je v začetku meseca za vzpostavitev nove proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica zagotovila sredstva v skupni višini 3,6 milijona evrov. Kot so poudarili takrat, se je s tem podprla aktivnosti za vzpostavitev proizvodne cone na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.

VIR: STA

Stečajni upraviteljici propadlega mariborskega gradbenega podjetja MTB je že na prvi dražbi uspelo prodati nedokončano poslovno-stanovanjsko zgradbo Centrum v središču Maribora. Varščine so vplačali štirje dražitelji, izklicno ceno v višini dobrega milijona evrov pa so precej presegli, tako da bo DUTB za omenjeno stavbo odštel 1,71 milijona evrov.

Čeprav so si objekt ogledovali različni domači in tuji potencialni kupci, nekaj časa je o nakupu za potrebe mestne knjižnice razmišljala celo Mestna občina Maribor, je poleg Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na dražbi aktivno sodelovala le še družba Devia s sedežem v Slovenski Bistrici, bolj opazovala pa sta jo predstavnik nepremičninske družbe Situla City iz Mengša in lastnik Gradbeništva Petelin Igor Petelin.

Objekt, v katerem so bila predvidena stanovanja in poslovni prostori, nedokončan v tretji gradbeni fazi stoji že vse od leta 2010, ko je kmalu zatem, tako kot skoraj vsi mariborski gradbinci, propadlo tudi podjetje Blaža Mlinariča.

centrum

Zgradba Centruma končno prodana

Sicer pa je slaba banka z nakupom prišla le do dobrih 80 odstotkov zgradbe, katere tržna vrednost je ocenjena na 3,48 milijona evrov, kar pomeni nekaj več kot 8350 od skupaj približno 10.000 kvadratnih metrov. Preostanek je namreč po dolgih pravnih bitkah pristal v rokah družbe Tima holding, vendar je ta del obremenjen s hipotekami, ločitvena pravica pa prav tako pripada DUTB.

Namen nakupa neznan

Kakšen je namen DUTB pri omenjenem nakupu, ni znano, saj njihova predstavnika po dražbi nista želela dajati izjav, verjetno pa želi konsolidirati lastništvo nad celotno zgradbo in jo tako prodati naprej. Očitno pa sami Centrum cenijo višje od tega, kar so zanj odšteli in si ne želijo prodaje pod ceno, kar bi za njih kot ločitvene upnike pomenilo prenizek izkupiček.

Stečajna v prodajo ostalih zemljišč

Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je ob tem prodala še dve parkirišči, precej pa se je zavlekla dražba zemljišča v bližini Europarka in krožišča na Titovi cesti, kjer je sodelovalo kar enajst dražiteljev, po hudem boju dveh pa so dražbo na njuno prošnjo do četrtka prekinili. Za zdaj so ostali pri ceni 615.000 evrov, kar je več kot podvojena izklicna cena. V igri ostaja celjsko podjetje Mik, ki ima v lasti sosednjo parcelo, a bi drugi ponudnik, družba Metrium, želel kupiti obe parceli.

Stečajni upraviteljici je od večjega premoženja zdaj ostalo še nekaj zemljišč oziroma dovoznih poti v Brezju, za katere stanovalci pričakujejo, da bo to dano kot javno dobro v roke mariborske občine, a to v stečajnem postopku po besedah Sisingerjeve ni tako enostavno. Občina mora za to dati pobudo, tega pa doslej še ni storila.

Še težje bo najti kupca za poslovne prostore v Melju, ki jih je doslej skušala prodati že dvakrat, a zanje kot celoto ni bilo zanimanja. Z DUTB namerava uskladiti mnenje glede nadaljnjih poskusov, sama pa se nagiba k delitvi na vsaj dva dela, saj trenutno v Mariboru verjetno ni interesenta, ki bi sam potreboval tako velike poslovne prostore.

VIR: STA

V Mariboru po potrditvi dvoletnega proračuna, letos med drugim načrtujejo začetek gradnje sortirnice odpadkov in podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti. Zaključili bodo gradnjo Vrtca Pekre, iskali pa tudi kupca za farmacevtski družbi Farmadent in Gopharm. 

S pomočjo sredstev Fundacije za šport načrtujejo obnovo bazena v kopališču Pristan in izgradnjo dveh smučarskih poligonov na Mariborskem Pohorju. Od podpori države bodo gradili tudi limbuško obvoznico in Cesto zmage. Med drugim pa načrtujejo tudi nove prostore za brezdomce, prenovo praznične razsvetljave in obnovo površine na Trgu svobode.

Kot je še dejal mariborski župan Andrej Fištravec je v načrtu tudi nova zdravstvena postaja Tezno, za gradnjo te pa se dogovarjajo za javno-zasebno partnerstvo. Letos naj bi izbrali tudi zasebnega partnerja za obnovo Mariborskega otoka.

 

Leto v znamenju javno – zasebnih partnerstev

Zasebni partner naj bi priskočil na pomoč tudi pri reševanju problematike osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana se je namreč našel interesent za nakup nekdanje stavbe Probanke na Trgu Leona Štuklja, občina pa bi nato vzela v najem del prostorov (7.000 kvadratov) in tja preselila knjižnico.

 

Tako za slednjo ne bi bilo treba trošiti sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ampak bi jih lahko porabili za druge namene. Odločanje o tem bo na izredni seji mestnega sveta, ki jo bodo po besedah župana sklicali, ko bo do konca dorečena ta najnovejša možna rešitev.

Gradnja sortirnice, dražje Nigradove položnice

S sprejetjem proračuna so mestni svetniki dokončno odobrili prošnjo mariborske Snage za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice odpadkov, ki jo bodo na Teznu začeli graditi še letos.

Ta mesec bodo Mariborčani na položnici za komunalne storitve prvič prejeli zaračunano omrežnino, ki jo bodo po zagotovilih občine porabili izključno za nujno potrebno vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo kanalizacijskega sistema. Gospodinjstva s povprečno mesečno porabo vode bodo tako dobila položnico Nigrada višjo za slabih šest evrov.

Prihodki s strani prodaje

Prihodkovno stran proračuna nameravajo med drugim polniti s prodajo občinskega premoženja. Po besedah Fištravca morajo med drugim poiskati kupca za Farmadent in Gopharm, saj jim je zakonodajna služba Državnega zbora potrdila, da občina ne more biti lastnica tako Mariborskih lekarn kot omenjenih hčerinskih družb. “To pomeni, da moramo za Farmadent in Gopharm poiskati strateškega partnerja. Časa je zelo malo, zakonsko leto dni,” je povedal.

V letošnjem proračunu so sicer načrtovani prejemki v višini 106,3 milijona evrov, tudi po zaslugi novega zadolževanja v višini 7,4 milijona evrov. Zakonske naloge predstavljajo 78 odstotkov proračuna in so pokrite z dohodnino v višini 58 odstotkov. “To je zaskrbljujoče in trudimo se, da bi bilo financiranje prihodnje leto ustreznejše,” je izpostavil direktor mestne uprave Simon Štrancar. Na občini so izdelali nov predlog izračuna primerne porabe za mestne občine, po besedah Fištravca pa se zavzemajo tudi za to, da bi vzhodna kohezija dobila svoj lasten organ upravljanja, s čimer ciljajo na večje koriščenje evropskih sredstev v tem delu države.

Dvoletni proračun so sprejeli prejšnji teden z 22 glasovi mestnih svetnikov, sedem jih je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali. Med tistimi, ki so dvignili roko zanj, je bila opozicijska SDS, zaradi česar jo je prav tako opozicijska Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) obtožila, da si je v zameno za podporo proračunu zagotovila od mestne uprave določene usluge, tudi službe. V SDS so to odločno zanikali. “Naš odbor ni z nikomer tržil in kupčkal. Očitno je, da se volitve bližajo,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejal predsednik mestnega odbora SDS Zvone Zinrajh.

VIR: STA

Mariborski svetniki so danes podprli ustanovitev zavoda Inštitut Wcycle, ki bo v prihodnje javnim podjetjem Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom ponujal strokovno oporo pri načrtovanih projektih krožnega gospodarstva. Kot je zagotovil idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer, ne gre za novega proračunskega porabnika.

 idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer, vir: STA

idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer,
vir: STA

Zavod bo po njegovih besedah skrbel za zagotavljanje temeljnih in operativnih razvojno-raziskovalnih funkcij strateškega projekta Wcycle, s katerim se Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za zeleno gospodarstvo Slovenije.

“Gre za dolgoročno in razvojno usmerjeno obvladovanje tokov virov oziroma surovin v lokalnem in regijskem območju. Glavni namen inštituta bo iskanje najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh virov masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov na način, da so ekonomsko in ekološko obvladani tudi vsi ponori teh tokov,” je pojasnil Šprinzer.

Vsa vključena podjetja bodo s podporo inštituta lahko na trajnostni način bolje gospodarila z viri, saj bodo iskali medsebojne povezave, raziskovali potencialne uporabnosti ter iskali obstoječe in razvijali nove tehnološke procese.

Vse to bo po mnenju Šprinzerja pripeljalo do novih poslovnih priložnosti v mestu in regiji, ki bodo omogočale nastajanje kakovostnih, pretežno zelenih delovnih mest, ustvarjanje nove dodane vrednosti in nov gospodarski zagon.

“To je zgodba, ki daleč presega trenutno organiziranost mestne uprave in njeno znanje na tem področju, zato je nujno, da obstoječi razvojniki v podjetjih združijo moči. Ne gre za novega proračunskega porabnika ali novo brezno, v katerega bomo metali denar, pač pa le povezovanje potencialov za usklajeno delovanje,” je dejal Šprinzer.

Kot je še pojasnil, bo ustanovitveni kapital v višini 50.000 evrov namenjen zagonu, predvsem sorazmernemu pokrivanju stroškov za čas, ki ga bodo razvojniki iz posameznih javnih podjetij porabili pri tem skupnem projektu, ob tem pa bodo za to namenili tudi že pridobljenih 130.000 evrov v okviru evropskega projekta Greencycle.

Denar drugih proračunskih uporabnikov v tem javnem neprofitnem zavodu ne bo potreben, pravi Šprinzer, s temi zagonskimi sredstvi bodo skušali zaživeti v dveh letih in nato postati finančno samooskrbni, po možnosti tako zelo, da bodo lahko nekaj denarja namenili tudi v raziskave in razvoj.

K sodelovanju nameravajo povabiti strokovnjake vseh najuglednejših slovenskih raziskovalnih inštitucij, saj je država Mariboru po njegovem že priznala pravico centra krožnega mesta kot razvojnega potenciala države, ni pa izključeno, da nekoč postanejo tudi center za jugovzhodno Evropo.

Snaga je sicer nedavno sama ustanovila hčerinsko podjetje OPTcycle, ki se bo prav tako ukvarjalo predvsem z razvojnimi projekti. Načrtovana 12 milijonov evrov vredna gradnja sortirnice je sicer le eden od korakov k prehodu mesta v krožno gospodarstvo, ki po besedah župana Andreja Fištravca veliko zanimanja žanje tudi izven slovenskih meja.

Vir: STA

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, župan Andrej Fištravec glede na vsa usklajevanja s svetniškimi skupinami, pričakuje sprejetje proračuna za leto 2017 in 2018. Postopek izpeljevanja so po njegovem pred tokratnim drugim branjem izpeljali konstruktivno.

Po prvi obravnavi proračuna, so v mestni upravi prejeli 28 amandmajev za leto 2017 in 14 za leto 2018. V celoti jih sicer niso upoštevali, vendar je takšnih, ki jih niso za slabih 20 odstotkov.

Simon Štrancar, direktor Mestne uprave se medtem ni mogel izogniti očitkom zoper državo. “Država Mariboru nameni že skoraj 33 milijonov evrov manj od tistega, kar od mestne občine zahtevajo preko zakonsko določenih nalog,” tako Štrancar.

Meni, da jim bo država morala prisluhniti s spremembami zakonodaje, ki bodo priznavale širše regijske naloge mestnih občin in socialni položaj prebivalstva. “Na ta način ne zmoremo zadovoljiti številnih potreb, kaj šele želja,” meni Štrancar.

Prerazporeditve med postavkami

Da so lahko upoštevali predloge svetniških skupin, so opravili nekatere prerazporeditve znotraj postavk proračuna, ob tem pa zagotovili še nekatere dodatne prihodke. Med drugim je svet ustanoviteljev Mariborskih lekarn v ponedeljek potrdil sklep o razdelitvi 295.000 evrov dobička, kar za mariborsko občino pomeni 253.700 evrov dodatnega denarja. Ob tem v prvotnem predlogu še ni bila vračunana dodatno izpogajana povprečnina, kar jim bo letos prineslo dodatnih 317.000, drugo leto pa 772.000 evrov.

Proračunski predlog ob sedemmilijonskem dodatnem zadolževanju za poplačilo sklenjene poravnave z Iskro predvideva tudi reprogram starih kreditov v višini 18 milijonov evrov, s čimer bi na letni ravni obveznosti znižali za okoli pol milijona evrov, hkrati pa bi stroške kredita znižali za 70.000 evrov.

seja mestnih svetnikov mom

Kot je v zvezi s tem pojasnil Fištravec, si morajo na nek način ustvariti prostor za morebitna zadolževanja v naslednjih letih. Ob tem je dodal, da so slovenske občine trenutno med najmanj zadolženimi v evropskem povprečju. “Zadolževanje je sestavni del razvoja, za primerjavo Gradec ima s holdingom vred 1,2 milijarde evrov obveznosti,” je dejal.

Nekaj več denarja so s podporo dodatnim programom namenili tudi za potrebe sociale, verjetno že zato, ker je SDS, ki je pomagala potrditi proračun v prvem branju, svojo podporo vezala na to vprašanje. Je pa Fištravec dejal, da je bilo za to področje že v prvem branju namenjenega toliko denarja kot lani.

Za malenkost so postavko dvignili tudi na področju vzgoje in izobraževanja, Fištravec pa je s SMC dosegel dogovor, da skupaj začnejo pogajanja s šolskim ministrstvom. Z nekaj prerazporeditvami znotraj proračuna in ob tako velikem dolgu države do mesta namreč po njegovih besedah ne morejo narediti veliko, ker pa so potrebe evidentirane in velike, želijo ministrico natančno seznaniti z razmerami in zahtevati interventna sredstva.

VIR: STA

Mariborsko javno podjetje Marprom je od danes bogatejše še za pet novih avtobusov emisijskega razreda Euro 6 na dizelski pogon, ki jih je v 80 odstotkih sofinanciral Eko sklad. Danes so jih tudi uradno predali svojemu namenu, ob tem pa je direktor Marproma Bernard Majhenič izpostavil, da  bodo tudi v prihodnje posodabljali vozni park in poskrbeli za prenovo linij.

 avtobusi, marprom, javni potniški prevoz, javni promet (5)

Mestni svet Mestna občine Maribor je že julija 2015 sprejel celostno prometno strategijo, s privlačnim potniškim prometom, mrežo varnih kolesarskih poti in dobrih poti za pešce stremimo k temu, da bi Maribor postal zgled dobro organiziranega mesta, ki razvija koncepte trajnostne mobilnosti v mestu. Med pomembni segmenti je tudi posodobitev voznega parka javnega mestnega potniškega prometa, in sicer z izbiro nizkopodnih in nizkoemisijskih avtobusov.

Tudi zato že nekaj časa posodabljajo vozni park mestnega potniškega prometa z nizkopodnimi in nizkoemisijskimi avtobusi. Po besedah župana Andreja Fištravca so trenutno najsodobnejši v državi s povprečno starostjo šest let in pol. “Zelo sem vesel, da smo uspešno pridobili pet novih, ekološko prijaznejših avtobusov, ki so sofinancirani s strani EKO Sklada,” je povedal župan.

V Mariboru so se leta 2014 prvič prijavili za nepovratna finančna sredstva Eko sklada. Do danes so nabavili že 21 novih in okolju prijaznih avtobusov emisijskega razreda Euro 6. Pet avtobusov poganja stisnjeni zemeljski plin (CNG), ostali so na dizelsko gorivo.

Kot so povedali tudi danes na predaji, je posebnost petih novih avtobusov dodatna oprema, saj so vsi opremljeni z brezžično internetno povezavo, povsem novim govornim napovednikom avtobusnih postajališč, novim sistemom napovedovanja postajališč preko TFT video monitorjev, v času poletne sezone na Pohorju pa bodo opremljeni tudi z nosilci za kolesa.

Ob tem pa je direktor Marproma dodal, da so novi avtobusi pomembna pridobitev za njihovo podjetje, saj bodo omogočili izvajanje potnikom in okolju prijaznejših ter varnih prevozov. “Z vključitvijo novih avtobusov v vozni park bomo iz njega lahko izločili najstarejša vozila nižjih okoljskih standardov. V prihodnje si bomo v Marpromu še naprej prizadevali za kontinuirano posodabljanje našega voznega parka, pri čemer v skladu s Celostno prometno strategijo Maribora in evropskimi smernicami pričakujemo tudi nova vozila na električni pogon,” je dejal.

Z vključitvijo novih avtobusov v vozni park bodo iz njega lahko izločili najstarejša vozila nižjih okoljskih standardov. Avtobusi so skupaj vredni dober milijon evrov. Tako še v tem letu načrtujejo nabavo treh dodatnih vozil, pri tem pa upajo na poprejšnje spremembe uredbe o zelenem naročanju. To bi omogočilo, da bi lahko že v samem razpisu jasno opredelili energent, saj želijo nabaviti električne avtobuse, še štiri dodatna vozila pa nameravajo jeseni najeti.

Večinoma bodo novi avtobusi vozili na liniji 6, s končno postajo pri Pohorski vzpenjači, ter na liniji 4, ki svojo pot zaključijo v Limbušu. Ob tem že nekaj časa napovedujejo prenovo nekaterih linij, za katere tudi Majhenič priznava, da zaradi pomanjkanja sredstev teče vse prepočasi, a je ob tem danes napovedal uvedbo ene povsem nove linije že v kratkem.

Kot so še dejali,  se je kakovost storitev v mariborskem mestnem prometu bistveno dvignila, narašča tudi število potnikov, pa vendar ob tem drži dejstvo, da ti še vedno ne koristijo javnega prevoza v dovoljšnji meri. Kot je povedal župan, so v ta namen že pred časom izdelali zelo natančno študijo prometnih navad, na podlagi česar prihaja tudi do sprememb voznih redov in linij.

Mariborsko družinsko podjetje Lumar, ki se ukvarja s proizvodnjo nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov, je lani ustvarilo dobrih 11,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sicer okoli sedem odstotkov manj kot leto prej, a je hkrati skoraj podvojilo dobiček, ki bo po prvih podatkih znašal dobrega pol milijona evrov.

Marko Lukić, dir. podjetja Lumar, foto: STA

Marko Lukić, dir. podjetja Lumar,
foto: STA

Nekaj nižjo lansko številko glede prihodkov gre po besedah direktorja Marka Lukića pripisati še vplivu postavitve paviljona na Expu na poslovanje v letu pred tem, sicer pa so lani sklenili za dobrih 18,5 milijona evrov poslov, kar je celo 62-odstotna rast glede na leto 2015, že leto pred tem so beležili rast v višini 40 odstotkov.

hiše lumar (3)

“Še leta 2009 smo ustvarili 7,6 milijona evrov, pred prodajo podjetja avstrijski skupini GBG je številka narasla na 11,2 milijona evrov, po dveh letih stagnacije pa se je s ponovnim prevzemom lastništva začela ponovna rast. Tudi za letošnje leto so napovedi izredno pozitivne. Ker gre za gradbene projekte, tega ne napovedujemo na pamet, saj gre za dejansko že sklenjene posle, glede na katere je podjetje razprodano za vsaj leto dni vnaprej,” je dejal Lukić.

V istem obdobju so izvoz strukturno iz desetih povišali na 36 odstotkov, čeprav so tudi prodajo v Sloveniji v zadnjih dveh letih dvignili za 86 odstotkov. Na tujih trgih so prodajo glede na leto prej povišali za 70 odstotkov, od tega preko lastnega podjetja v Avstriji celo za 116 odstotkov, v Italiji pa beležijo rast v višini 27 odstotkov.

Tudi letos pričakujejo bistveno rast prihodkov, kar okoli 40-odstotno, s čimer bi se približali 16 milijonom evrov. Zaradi povečanega obsega poslov se bo letos 63 zaposlenim pridružilo predvidoma še okoli deset novih. Podjetje se lahko pohvali tudi z visoko dodano vrednostjo, med 50.000 in 56.000 evri na zaposlenega, kar je kar dvakrat več od povprečja v panogi.

V podjetju ob tem dobro poskrbijo tudi za zaposlene, saj povprečna plača po besedah Lukića znaša slabih 2100 evrov. Tudi sicer ni pri njih nikogar, ki ne bi zaslužil vsaj 800 evrov neto osnovne plače, lani pa so kot nagrado za uspešnost zaposlenim izplačali še dodatnih 500 evrov.

“Prav vsi naši delavci so po preteku eno do trimesečne preskusne dobe zaposleni za nedoločen čas, saj menimo, da se morajo skupaj z družinami počutiti varne, nenehno podaljševanje pogodb in različne oblike prekarnega dela pa preziramo in obsojamo. Je pa res, da je slovenska delovnopravna zakonodaja tudi takšna, da na nek način spodbuja delodajalce k spornemu ravnanju,” je jasen prvi mož Lumarja.

V podjetju si zato želijo izboljšav delovno-pravne zakonodaje, v nasprotju z marsikaterim podjetjem pa zagovarjajo tudi hkraten dvig minimalne plače in razbremenitev stroškov dela. Po besedah Lukića je potrebno tudi odpraviti nelojalno konkurenco, na račun katere trpi kakovost, država pa bi morala bolj vzpodbujati oblike zelenega javnega naročanja, inovativnosti ter ustvariti družinskim podjetjem naklonjeno družbeno klimo.

Vir: STA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič bo popoldne z direktorjema družbe Aerodrom Maribor Ladimirjem Brolihom in Borisom Bobkom podpisal pogodbo za 15-letni dolgoročni najem nepremičnin in opreme na mariborskem letališču. Kmalu zatem bo v Mariboru načrte novih kitajskih lastnikov družbe predstavil direktor podjetja SHS Aviation Pang Siu Yin.

 minister gaspersic

Družba Aerodrom Maribor je bila najemnik letališke infrastrukture že doslej, vendar ji je država zadnja leta koncesijo upravljanja podaljševala le za eno leto. V tem času jim je uspelo vzpostaviti nekaj posameznih rednih linij, ki pa so hitro propadle, nekatere celo še pred njihovim začetkom.

Ministrstvi za infrastrukturo je zato izvedlo dolgo pričakovani javni razpis za dolgoročni najem letališča, na katerega pa se je prijavil le aktualni najemnik, ki je medtem zamenjal lastnika in iz rok Delavske hranilnice prešel v last kitajskega kapitala.

Ob ponujeni mesečni najemnini v višini 95.000 evrov za naslednjih 15 let, z možnostjo podaljšanja še za dodatnih pet, so predstavniki SHS Aviation napovedali za kar 139 milijonov evrov vlaganj. Zavezali so se tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno v naslednjih nekaj letih.

Čeprav se delu strokovne javnosti zdijo takšne obljube pretirane, saj bi s tem prehiteli vsa okoliška letališča, je minister Gašperšič v petek po dodatnih usklajevanjih podpisal sklep o oddaji nepremičnin in opreme.

Za sklenitev omenjene pogodbe so si precej prizadevali na mariborski občini, kjer pojasnjujejo, da je ena njihovih prvih prioritet aktivno vzpostavljanje stimulativnega in prijaznega poslovnega okolja. Mestna občina Maribor že vse od prihoda sedanjega župana Andreja Fištravca intenzivno dela na poslovnih vezeh s kitajskimi vlagatelji.

Ker je bil slednji s sodelavci dodobra vpet tudi v iskanje rešitve za boljšo prihodnost letališča, bo skupaj z novimi lastniki po današnjem podpisu pogodbe na letališču le uro in pol pozneje načrte, dolgoročno strategijo upravljanja letališča ter multiplikativne učinke, ki jih bo to imelo na mesto in regijo, predstavil v mariborskem gledališču.

Vir: STA

Nova kreditna banka Maribor ima od danes novega predsednika uprave, saj je John Denhof konec prejšnjega tedna prejel licenco Evropske centralne banke, danes pa je v skladu s torkovim sklepom nadzornega sveta tudi uradno prevzel vodenje odslej petčlanske uprave. Dosedanji prvi mož druge največje banke Robert Senica je postal podpredsednik uprave.

Foto: STA

Foto: STA

Denhof je v banki že nekaj časa prisoten kot prokurist, ob Senici in članici uprave Sabini Župec Kranjc, zadolženi za finance in finančne trge, pa sta od 1. januarja na mestih članov uprave še Jon Locke, odgovoren za upravljanje tveganj, in Josef Gröblacher, ki skrbi za operativno poslovanje. Oba sta licenci ECB prejela sredi lanskega decembra.

Dosedanji predsednik uprave, v času katerega je bil izpeljan lastniški prevzem banke s strani ameriškega finančnega sklada Apollo in EBRD, je postal njegov namestnik in se bo osredotočil na razvoj strateških povezav in partnerstev v Sloveniji. V njegovi pristojnosti bo še naprej področje poslovanja z gospodarskimi družbami ter korporativne zadeve.

Sicer pa je Denhof kot finančni strokovnjak svoje izkušnje pridobival na različnih vodstvenih funkcijah v banki Citibank na več razvijajočih se in razvitih trgih, med drugim v Singapurju, Veliki Britaniji, Turčiji, na Češkem in v Španiji. V 25 letih delovanja v finančni dejavnosti je načrtoval in izvedel repoziconiranja mnogih bank.

V NKBM sicer po pripojitvi PBS in KBS že nekaj časa potekajo tudi aktivnosti za reorganizacijo poslovnih procesov, vendar, kot so zatrdili, njihov glavni cilj ni zmanjševanje števila zaposlenih, temveč zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture in učinkovitosti procesov, s čimer se želijo preoblikovati v vodilno slovensko banko.

Ob tem poudarjajo, da zmanjševanje števila zaposlenih v banki poteka že vrsto let in je skladno z letnimi načrti in procesom prestrukturiranja v preteklosti letno znašalo med 70 in 100 zaposlenimi.

Kaj pripojitev dveh manjših bank, zaradi katere se je število zaposlenih povzpelo na 1463, pomeni za slednje, v NKBM za zdaj ne želijo komentirati, saj da poslovna odločitev glede zmanjševanja števila zaposlenih v prihodnjem obdobju še ni sprejeta, pa tudi sicer bodo o tem, ker spoštujejo socialni dialog, najprej seznanili zaposlene.

Hkrati še vedno proučujejo tudi možnosti za učinkovitejše in racionalnejše poslovanje, kar vključuje tudi sodobne poti poslovanja, po drugi strani pa tudi zapiranje nekaterih poslovalnic. V začetku letošnjega leta, torej po pripojitvi KBS, je imela NKBM 70 poslovalnic ter še dodatnih več kot 500 poštnih poslovalnic. Letos so že zaprli poslovalnice v Desklah, Dornberku in Vidmu pri Ptuju. Ob tem so zaposlene prerazporedili v druge poslovalnice, bankomata pa pustili tudi na obstoječih lokacijah.

Predsednik Sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin je povedal, da tudi v sindikatu za zdaj s konkretnimi številkami uradno niso seznanjeni, pričakujejo pa, da bi jim uprava banke lahko svoje načrte predstavila v tednu ali dveh. “Do odpuščanj bo zagotovo prišlo, saj se nekatere službe iz treh bank med seboj prekrivajo, na srečo pa gre za precej starejšega kadra, kjer bodo kar nekaj ljudi lahko upokojili,” je dejal Boltin.

Vir: STA

Mariborsko javno podjetje Snaga z današnjim dnem v vseh svojih zbirnih centrih za odpadke prehaja na poletni delovni čas. Njihovi centri na Streliški, Lahovi in Plinarniški ulici bodo tako med tednom odprti od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 17. uro. Ob nedeljah bodo zbirni centri še naprej zaprti.

Kot so pojasnili v Snagi, predaja večine odpadkov v zbirne centre za občane ostaja brezplačna, saj ravnanje s tja predanimi odpadki poravnajo že z mesečno položnico. Ob vstopu v zbirni center morajo občani pokazati položnico Snage ali upravitelja večstanovanjske stavbe, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.

Predajo odpadkov sicer odsvetujejo, ko se soočate s povečano količino odpadkov, za katere nimate dovolj prostora v posodah, kjer običajno zbirate odpadke. Gre predvsem za večje odpadke, kot so škatle, večja količina zelenega obreza in podobno, ali pa odpadke, ki jih sicer ne moremo odvreči v standardne posode, predvsem električna in elektronska oprema, pnevmatike, gradbeni odpadki in podobno.

Poletni čas do oktobra

Poletni delovni čas bo veljal do 31. oktobra, ob tem pa bodo v Snagi aprila in maja znova izvedli že tradicionalno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s pomično zbiralnico. Obiskala bo vse mestne četrti in krajevne skupnosti, občani pa bodo lahko takrat brezplačno predali nevarne odpadke, kot so barve, baterije, kozmetika, odpadna olja in podobno.

Natančne urnike in lokacije prihoda pomične zbiralnice bodo iz Snage predstavili na aprilskih položnicah ter na svoji spletni strani.

VIR: STA

Od srede, 1. marca bo mariborska Mestna blagajna, kjer lahko občani poravnajo položnice brez provizije, sedaj delovala pod okriljem Delavske hranilnice in to na treh lokacijah v Mariboru.

položnice

Odločitev o prenosu storitve Mestne blagajne na zunanjega izvajalca storitev Mestne blagajne je bila konec leta 2016 sprejeta na Mestnem svetu.

“Za prenos storitev Mestne blagajne na zunanjega izvajalca se je Mestna občina odločila zaradi nižjih stroškov in višje kakovosti storitve ter možnosti izvajanja storitev na več lokacijah. Razlog za izbiro zunanjega izvajalca, za katerega je bilo v javnem naročilu pogojeno, da je ponudnik plačilnih storitev, je tudi možnost plačevanja računov, ki niso davčno potrjeni, saj je bilo od 2.1.2016, zaradi izvajanja Zakona o davčnem potrjevanju računov, vse račune, ki so bili plačani v Mestni blagajni potrebno davčno potrjevati,” so sporočili iz Mestne občine Maribor. Ob tem pa pojasnili, da, “ker se vsi izdajatelji računov niso odločili za davčno potrjevanje, nekaterih računov v Mestni blagajni z 2.1.2016 ni bilo več mogoče plačevati.”

 

unnamed

 

Mestna občina Maribor je zunanjega izvajalca z javnim naročilom izbrala v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja javno naročanje, po postopku naročila male vrednosti, pri čemer je bilo izvedeno skupno javno naročilo s podjetji, v katerih ima Mestna občina Maribor lastniški delež. “Izbran je bil najugodnejši ponudnik, to je Delavska hranilnica d.d. Ljubljana,” pravijo na mariborski občini.

Nova Mestna blagajna bo začela delovati 1.3.2017. Delovala bo na treh lokacijah Delavske hranilnice Maribor, in sicer na Glavnem trgu 25, na Gosposki 24,in na Kardeljevi cesti 57.

delavska-hranilnica, kardeljeva

V Mestni blagajni bodo občani Mestne občine Maribor – torej fizične osebe s stalnim ali začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor lahko brez provizije plačevale položnice oz. račune podjetij: Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod, Pogrebno podjetje, vseh mariborskih šol in vrtcev, Centra za pomoč na domu, Globe Mestne redarske službe, Prometne in upravne takse, Račune Mestne občine Maribor za plačilo dovolilnic za parkiranje in kartic za vstop v peš cono, Račune Krajevnih skupnosti za plačilo najemnine za grobove, Nekaterih upraviteljev, kot npr. Indoma, Upra- stan, BAM upravljanje, Plinarne Maribor.

Se pa o vstopu v sistem Mestne blagajne še dodatno dogovarjajo z nekaterimi podjetji. Med njimi so Energija plus, ECE in Stanovanjska zadruga Maribor.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je včeraj podpisal sklep o oddaji nepremičnin in opreme na mariborskem letališču v najem Aerodromu Maribor, sicer tudi aktualnemu najemniku letališča. Cena 15-letnega najema je 95.000 evrov brez DDV na mesec z možnostjo podaljšanja za dodatnih pet let.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Ministrstvo za infrastrukturo je povabilo k javnemu zbiranju ponudb za oddajo nepremičnin in opreme na letališču Edvarda Rusjana Maribor v najem objavilo 16. decembra lani. Do izteka roka 30. januarja je prispela le ponudba Aerodroma Maribor, ki ga je komisija za izvedbo postopka oddaje javnega premoženja na mariborskem letališču po pregledu ponudbe pozvala k predložitvi dodatnih pojasnil.

Kot so včeraj sporočili z ministrstva za infrastrukturo, je komisija ugotovila, da ponudba družbe Aerodrom Maribor izpolnjuje formalne pogoje iz javnega razpisa, višina ponujene najemnine za nepremičnine in opremo pa da presega minimalno ponudbeno ceno iz razpisne dokumentacije, in sicer za 3000 evrov mesečno.

V postopku javnega zbiranja ponudb je bilo sicer predvideno, da bo ocenjevanje ponudb izvedeno na podlagi več meril, med katerimi naj bi bili poleg višine najemnine še zagotovljen obseg letalskega prometa in načrtovane investicije v infrastrukturo. A to bi bilo mogoče izvesti le v primeru več predloženih ponudb, so pojasnili na ministrstvu.

Najemno pogodbo naj bi z Aerodromom Maribor, ki je nedavno pristal v lasti azijskega kapitala, podpisali najpozneje v 15 dneh.

Po mnenju dela strokovne javnosti naj bi bila sicer ponudba Aerodroma Maribor preveč optimistična. Novi lastniki naj bi ob 95.000 evrih mesečne najemnine med drugim v petih letih napovedali tudi 1,54 milijona potnikov letno in 82.000 ton prepeljanega tovora. V letališče naj bi vložili kar 139 milijonov evrov.

Vir: STA

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Občinskim svetnikom je podrobnosti občinskega prostorskega načrta (OPN) predstavil Rajko Sterguljc iz podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument.

Kot je dejal, gre za 94 hektarjev veliko območje v bližini letališča, od tega 77 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih bodo za to, da bi njihov delež povrnili na primerno raven začeli urejati večinoma na območju rogoškega gozda, delno pa tudi s sanacijo nekdanje Darsove gramoznice. Še pet hektarjev bodo za potrebe kmetijstva pridobili na sedanjih nepozidanih stavbnih zemljiščih.

Prikaz območja in načrtovanih ureditev. Foto: hoce-slivnica.si

Prikaz območja in načrtovanih ureditev. Foto: hoce-slivnica.si

Vendar pri omenjenih zemljiščih ne gre za nadomestna, ki jih bodo v skladu z dogovorom zagotovili tistim dosedanjim lastnikom ali najemnikom kmetijske zemlje na tem območju, ki živijo od kmetijske dejavnosti.

Zaradi nekaterih pomislekov glede potencialnih okoljskih nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice na tem območju je Sterguljc dejal, da so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnosti.

To je bilo po njegovem potrjeno tudi ob ogledu enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.

S hitrim sprejetjem prostorskega načrta je bil zadovoljen tudi župan Marko Soršak, ki je dejal, da je s tem polovica njihovih obveznosti glede projekta že izpolnjena. Z njim bo investitor lahko podal vlogo tako za državno subvencijo kot za vladno potrditev, da gre za strateško investicijo v skladu s posebnim “Magninim” zakonom.

Soršaka kot kaže več dela čaka v pogajanjih z lastniki zemljišč in kmeti, saj so se doslej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje smo zbrali in jih posredovali ministrstvu, kjer bodo videli, kako bi lahko sklenili dokončni dogovor.

Časa za dogovor s kmeti je tako še največ mesec dni, saj želi investitor čim prej vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje in tako v poletnih mesecih že začne z gradnjo. “Ko bo Magna podala vlogo in jo bo država označila za strateško investicijo, potem se lahko uveljavlja tudi člen o razlastitvi. Še vedno pa verjamem, da bomo našli rešitev” je dejal Soršak, ki predvideva, da bo vlada o vlogi Magne odločila predvidoma do sredine marca.

Magna je sicer te dni že začela iskati prve sodelavce v Sloveniji. Kot je razvidno iz njihove spletne, za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja.

Vir: STA