Agencija za okolje je mariborski Snagi danes izdala okoljevarstveno soglasje, ki ga potrebujejo za gradnjo sortirnice odpadkov. Zdaj je na vrsti potrditev proračuna Mestne občine Maribor, da bodo lahko najeli 10 – milijonski kredit.

Z izdanim okoljevarstvenim soglasjem so tako izpolnili pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vzporedno s tem pa teče tudi postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, ki je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Sicer so se mariborski mestni svetniki že prejšnji teden seznanili z vlogo podjetja za najem 10 milijonskega kredita. Snaga pa bo kredit lahko najela le pod pogojem, da bodo mariborski mestni svetniki potrdili letošnji proračun.

Gradbeno dovoljenje v maju

Kot so sporočili iz Snage, bi glede na časovnico projekta, s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem razpolagali konec maja letos, sortirnica pa bi pričela poskusno obratovati na prelomu v prihodnje leto.

“Sortirnica predstavlja steber uvajanja krožnega gospodarstva v ravnanje z odpadki v Mariboru. S pomočjo najsodobnejše dovršene tehnologije bomo iz mešanih komunalnih odpadkov izločali uporabne materiale, ki jih  je mogoče predelati v nove surovine, s tem pa ustvarjati dodatne prihodke, ki bodo nižali končno ceno na položnicah,” pravijo na Snagi.

Računajo, da bo s sortirnico tona obdelave mešanih komunalnih odpadkov padla iz 124 na 95 evrov. “Če danes še zmeraj odložimo 48% vseh zbranih komunalnih odpadkov, bo s sortirnico ta delež padel na zgolj 14%, medtem ko bo kar 77% obdelanih odpadkov tudi recikliranih,” še dodajajo na Snagi.

Vizija se materializira

Na izdano soglasje ARSO-ta so se odzvali tudi na Mestni občini Maribor. Kot je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec, “se s tem materializira vizija meta na poti h krožnemu gospodarstvu pri čemer je sortirnica prvi pomemben projekt v nizu.”

Več pa v videu izjavi, ki so jo objavili na Facebook strani MO Maribor:

Ravnatelji mariborskih osnovnih šol so danes na kolegiju znova izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja občinskega denarja za področje šolstva. Vodja kolegija Damir Orehovec je dejal, da je znotraj načrtovanega proračuna mariborske občine, ki ga bo mestni svet obravnaval ta četrtek, to področje znova podhranjeno.Ravnatelji opozarjajo, da gre za finančno krizo tako na področju materialnih stroškov, kot na področju naložbenega vzdrževanja, opreme in naložb. Kot je dejal Orehovec, tudi mestni svetnik SMC, predlog proračuna kaže, da imajo ostale dejavnosti zagotovljene bolj ali manj zadostna sredstva, vrtci in osnovne šole pa le za enajst mesecev.

“To nas zelo skrbi. Verjamem sicer, da se bo postopku sprejemanja proračuna še kaj spremenilo, saj si težko predstavljamo, da bi vrtci in šole uspeli sami privarčevati toliko denarja,” je dejal ravnatelj OŠ Martina Konšaka. Spomnil je, da se zgodba ponavlja iz leta v leto in da morajo vsakič posebej opozarjati na nujnost dviga denarja za izvajanje dejavnosti. Ponavadi nekaj denarja dodatno dobijo v postopku sprejemanja proračuna in pride do prerazporeditev med uradi, vendar pa po njegovem vselej obstaja grenak priokus, da terjajo nekaj, kar bi moralo biti samo po sebi umevno, saj gre za izpolnjevanje zakonskih nalog s strani mestne občine.

Da se soočajo z velikimi težavami, je potrdil tudi Štefan Muraus, ravnatelj OŠ Bojana Ilicha, kjer so več kot 15 let čakali na obnovo fasade na več kot sto let stari stavbi. Zaradi tega bodo zdaj po ocenah stroke stroški obnove še višji, ob tem pa bi morali sanirati tudi vlažne kletne prostore in obnoviti zastareli ogrevalni sistem. “Vemo, da nismo edini, ki potrebujemo obnovo, vendar nekaj bo treba narediti. Ravnatelji se trudimo, da so pogoji kolikor toliko normalni, veliko vlogo pri tem pa imajo tudi starši, saj imamo zelo dobre odnose s svetom staršev in skupaj izvajamo različne akcije,” je dejal Muraus.

Potrebe šol so velike

Po besedah ravnateljice OŠ Janka Padežnika Sonje Filipič želijo s pozivom občino prepričati v to, da so potrebe šol velike in da upajo na več denarja že v tem letu. “Mestna občina nam more prisluhniti in pomagati. Želimo si sodelovanja,” je dejala Filipičeva. Ta se sicer zaveda, da vsega potrebnega denarja ne morejo pričakovati takoj, saj bi za vsa potrebna opravila na mariborskih šolah potrebovali kar 30 milijonov evrov, to pa predstavlja skorja tretjino mestnega proračuna.

Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor

Komisija za pregled objektov osnovnih šol v Mariboru je zato že pripravila načrt investicijskega vzdrževanja in obnove opreme, s katerim bi dolgoročno vendarle poskrbeli za vsa nujna dela. Letno bi tako za ta namen porabili milijon do dva milijona evrov, s čimer bi v desetih letih sanirali vse to, kar je najbolj potrebno, je o predlogu, ki so ga poslali mestni občini, povedala Filipičeva.

VIR: STA

Mariborsko avtobusno podjetje Tam Europe, ki je pred nekaj leti s pomočjo kitajskega kapitala nastalo na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM), je preživelo krizno leto 2016. Lani so se po prihodu uprave morali odreči okoli 50 zaposlenim. Prodaja je lani iz skoraj 19 milijonov v letu 2015 padla na 14 milijonov evrov. 

Novi direktor družbe Bryan Zhao, ki je avgusta lani na tem mestu zamenjal Holgerja Postla, je pojasnil, da je do rezultatov, ki so bili slabši od pričakovanj, prišlo predvsem zaradi sprememb pri nekaterih kupcih in nekoliko nižje prodaje za irski trg, kot so jo sprva načrtovali.

“Skupaj smo v letu 2016 proizvedli 70 avtobusov, od tega le polovico letaliških, kar je pomenilo manj prihodkov, ki so znašali okoli 14 milijonov evrov, to pa nam je prineslo izgubo. Kakšna bo ta, še nismo povsem izračunali, zato ne bi špekuliral,” je dejal Zhao. Družba je pred tem prav tako beležila 3,2 milijona evrov minusa.

Letališki avtobus

Novi prvi mož podjetja, ki je sicer lani doživelo nekaj kozmetičnih lastniških sprememb, še vedno pa sodi pod okrilje kitajske multinacionalke CHTC Group, izgubo pripisuje zlasti stroškom proizvodnje, kar je bila posledica prevelikega števila zaposlenih.

Razpoložljive proizvodnje zmogljivosti jim trenutno omogočajo proizvodnjo tudi do 500 avtobusov letno, a je to odvisno od naročil in tega, s koliko ljudmi delaš. Trenutno imajo zaposlenih 150 ljudi, ki lahko po njihovih izračunih letno proizvedejo do 150 enot, sicer pa bi morali za pozitiven izkupiček letno izdelati in prodati vsaj sto avtobusov.

Tam Europe se še vedno ukvarja le z dvema segmentoma proizvodnje – letališkimi in turističnimi avtobusi. Od prvega si obetajo letno proizvodnjo sto enot, morda kakšno leto do 150, saj gre po besedah Zhaa za omejene potrebe na globalnem trgu.

FOTO: conatezno.si

“V svetu je letno povpraševanje po okoli 450 do 500 takih avtobusih. Če nam uspe priti do številk blizu 150, bomo eden najboljših na svetovnem trgu,” pravi direktor, ki si največ v prihodnje obeta od proizvodnje električnih avtobusov. Ko bodo zagnali ta del poslov, bodo znova zaposlovali, je še napovedal.

VIR: STA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in župan MO Maribor Andrej Fištravec sta danes podpisala sofinancerski sporazum o podaljšanju Ceste proletarskih brigad. S skoraj 18 milijonov evrov vredno naložbo in dvema kilometroma dvopasovne ceste bodo krožišče pri Qlandiji že naslednje leto povezali z državno cesto Maribor – Ruše pri Limbušu.

Del projekta “limbuške obvoznice” je tudi preoblikovanje dvopasovnega krožnega križišča pri Qlandii v turbo krožišče, ko bodo dela končana, pa bo pomembno razbremenil promet v naseljih, ki so zdaj obremenjena. Minister Gašperšič, ki se je s sodelavci pred podpisom danes z vodstvom mestne občine sestal tudi na delovnem sestanku na temo reševanja infrastrukturne problematike v mestu, pričakuje, da bo še letos pridobljeno gradbeno dovoljenje in izveden razpis za prvo fazo gradbenih del.

“Če ne bo zapletov, bi lahko z deli zaključili proti koncu naslednjega leta,” je dejal minister in dodal, da trenutno še vedno potekajo odkupi zemljišč, ki naj bi jih zaključili do sredine leta. Vrednost naložbe je 17,9 milijona evrov, od tega pa bo direkcija za infrastrukturo zagotovila 7,9 milijona, MO Maribor pa 10 milijonov. Mariborska občina bo poskrbela predvsem za priključke lokalnih in občinskih cest ter za komunalno infrastrukturo. Priključke bodo gradili sami po fazah v prihodnjih letih in glede na razpoložljiva finančna sredstva.

Za Fištravca je omenjena naložba zelo pomembna, zagotovo pa ne zadnja v tem času. Več v video izjavo Fištravca in Gašperšiča.

Pogovarjali so se tudi o problematiki vinjet na hitri cesti. V zvezi s tem je Gašperšič povedal, da Dars trenutno opravlja analize, kaj bi za njih pomenil prenos te ceste na direkcijo za ceste. O visokoletečih načrtih edinega ponudnika za najem mariborskega letališča pa je dejal, da so sicer upali na večjo konkurenco, a da zdaj si vsi skupaj lahko le želijo, da bi po dolgih letih stagnacije prišlo do preporoda. “Če se bomo približali številkam, ki so napovedane v ponudbi, bomo lahko vsi zelo veseli,” je dejal minister, ki pritožb potencialnih ameriških vlagateljev o domnevno prirejenem razpisu ni želel komentirati, saj da slednji ponudbe pač ni oddal.

O podaljšanju piste je dejal, da postopki umestitve v prostor že potekajo, zato delajo na tem, da bi hkrati s prostorskimi postopki občine Hoče-Slivnica pri projektu Magna zagotovili še skupno dolžino 3,3 kilometra, kar je tudi dolžina brniške vzletne steze. Čeprav minister ni želel napovedati rokov izgradnje, je Fištravec pripomnil, da imajo novi lastniki Aerodroma resen komercialni interes, da bi že konec leta iz Maribora leteli na medcelinskih poletih. “To je priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Teoretično je mogoče vse papirje pravočasno urediti, denar za investicijo pa je pripravljen,” je optimističen mariborski župan.

V Mariboru, natančneje v Malečniku nastaja prvi Medeni park. Gre namreč za nasad avtohtonih medonosnih rastlin.

Bogdan Mak iz Malečnika je postal lastnik zapuščenega kmetijskega posestva. Takoj je prišel na idejo, da bi slednjega lahko spremenil v t.i. Medeni park.

Kot pravi Mak se je ideja rodila iz spominov, ko se je kot otrok z dežele v otroštvu veliko potikal po travnikih, gozdovih, potokih…. “Narava je bila pisana, živa, bogata. Če se danes sprehodim po teh istih travnikih na njih ni več toliko različnih rož in  trav, številne površine so predelane v intenzivne nasade, v gozdu več ne srečam močerada, ki jih je bilo včasih ogromno, le redko vidim zajca, ki prestrašeno divja čez travnik in v potoku več ne najdem potočnih rakov in rib, ki smo jih kot otroci občudovali, a jih vedno na nek svoj način spoštovali,” je opisal Mak, k temu pa dodal, da je takrat dobil “priblisk” o nečem podobnem, da bi imel tudi sam.

Sanje postale resničnost

Po tem, ko je postal lastnik zapuščenega kmetijskega posestva, pa se je rodila tudi ideja. “Ideja se mi je porodila v prazničnem času med božičem in Novim letom. Od takrat dalje smo vse napore usmerili v pripravo projekta, izdelavo seznama sadilnega materiala, ki je sestavljen zgolj iz avtohtonih slovenskih sort, izdelavo spletne strani www.zasadimo.si in sedaj je terminski plan na točki, ko lahko po enem mesecu trdega dela projekt predstavimo javnosti,” nam je razložil Mak.

Krajinska ureditev Medeni park

Kot nam je razložil Mak so projektu Medeni park namenili nekaj več kot 2,5 hektarja travnikov, ki jih želijo spremeniti v ekstenzivne travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost. “Na površinah bomo zasadili približno 9.500 sadik rastlin, to je eno rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico. Simbolično želimo namreč v park preslikati številčnost populacije našega mesta in hkrati pokazati, da je tudi v tako velikem mestu možno narediti spremembo v smeri ohranjanja in varovanja narave,” je dodal.

Več kot pogum je po njegovih besedah za tak projekt potrebna želja po ustvarjanju in zavedanju, da smo tukaj, zdaj in da je sedaj pravi čas, da premaknemo stvari v pravo smer. K temu dodaja, da želijo z avtohtonimi starimi slovenskimi rastlinami vzpodbuditi zavedanje, da je to “naša tradicija, da so to naše vrste in sorte rastlin, ki so sobivale z nami v naši preteklosti, ter da definirajo te rastline obstoj naroda, ki ima svojo preteklost in zgodovino.”

Eden (naj) večjih Medenih parkov v Sloveniji

Medeni park bo tako eden največjih parkov avtohtonih rastlin v Sloveniji. Park medonosnih rastlin je sicer zasnovan s poudarkom, da bodo imele čebele skozi vso leto zagotovljeno raznovrstno in kakovostno ekološko pašo. “Ne gre popolnoma za prvi takšen projekt, nekaj manjših je v preteklosti že nastalo, res pa je, da bo to eden večjih po obsegu in številu domačih slovenski vrst rastlinja,” je pojasnil. “Nagonsko opraševanje čebel in drugih žuželk je naša prihodnost, je prihodnost naših otrok in prav je, da se temu posvetimo vsi, ki nam je mar za naš jutri,” pravi Mak.

Kot je še povedal Mak projekt sloni na samofinanciranju in sredstvih sponzorjev ter donatorjev.  Prve sadike bodo začeli saditi že februarja. Z delom bodo nadaljevali še vsak mesec, vse do maja. “Dejansko bi želeli privabiti 500 do 1.000 ljudi, da nam prostovoljno pomagajo zasaditi prvi Medeni park, sadike pa delno financiramo mi, delno bodo sponzorske. Gre dejansko za projekt, s katerim želimo ljudi ozavestiti kako pomembno je delovanje čebel za našo prihodnost, predvsem pa za generacije, ki prihajajo za nami. Privabiti pa želimo tako tujce, kot slovensko javnost,” je razložil Mak.

V Medenem parku tudi labirint

Medeni park bo učilnica na prostem. Ko bo popolnoma zaživel bo nudil številne zanimive vsebine, s področja rastlin in sobivanja z živalmi. V Medenem parku bomo lahko našli številne zanimive travniške rastline, ki smo jih že skoraj izbrisali iz domačih travnikov, zasadili bomo nekaj daljših in krajših drevoredov, med njimi najdaljši novodobni travniški drevored lip, ki bo zajemal 40 dreves. Ena največjih posebnosti, pa bo zagotovo najbolj zanimiva za otroke. Gre za redkost na našem ozelju, “ogromen rastlinski labirint v katerega bo vodil en vhod in iz njega zgolj en izhod,” je opisal Mak. 

Medeni park naj bi v celoti stal okrog 100.000 EUR, in ga od začetka financirajo s svojimi sredstvi, želijo pa k soustvarjanju privabiti posameznike in podjetja, ki čutijo, da lahko s finančnimi sredstvi kakorkoli pomagajo. “Nekako nam je cilj, da zberemo s strani donatorjev do 30% vrednosti celotne investicije. Verjamem, da je med nami veliko podjetij, ki so družbeno koristna in bodo začutila željo po soustvarjanju in povezovanju. Preostanek kapitala bomo financirali sami. Sicer bo finančna konstrukcija zaključena predvidoma v treh do petih letih od letošnjega leta dalje,” pravi Mak.

Vse podrobnosti v zvezi s projektom in sajenjem lahko najdete na spletni strani www.zasadimo.si .

V mariborskem mestnem potniškem prometu bo od danes naprej začelo voziti sodobno vozilo, hibridni avtobus proizvajalca Ivedo. Novo vozilo, ki ga poganja električni motor, je MO Maribor dala na razpolago družba Dualis. Testiranje tega avtobusa, prilagojenega za mestne vožnje, bo predvidoma trajalo tri tedne.

Eden ključnih ciljev Mestne občine Maribor in javnega podjetja Marprom na področju mestnega potniškega prometa je posodobitev voznega parka z okolju in potnikom prijaznimi avtobusi. Prav takšen je tudi hibridni avtobus znamke Iveco Urbanway, ki ga je Marprom dobil v testno uporabo od podjetja Dualis.

Vozilo je dolgo 12 metrov in sprejme do 72 potnikov, ima pa tudi prilagojen prostor za invalide. Avtobus poganja električni motor, dizelski motor pa služi izključno za proizvodnjo električne energije. Glavne prednosti so tako zelo nizke emisije, prihranek pri gorivu in tih pogonski motor.

Vozil bo na progi številka 7

Hibridni avtobus potnikom omogoča lahek vstop in izstop, saj je po celotni dolžini nizkopoden. Od danes naprej pa bodo ga uporabljali potniki, ki se vozijo na progi številka 7 (Kamnica). Sicer bo avtobus v naslednjih treh tednih krožil tudi na drugih linijah v Mariboru, bodo pa v Marpromu opravili tudi testiranje in čim natančnejšo primerjavo hibridnega vozila z ostalimi avtobusi emisijskega razreda euro 6. “Želimo namreč ugotoviti kakšne so prednosti in in slabosti glede tehnologij, stroškov upravljanja itd,” pravijo na Marpromu.

»Naš vozni park sedaj sestavljajo avtobusi na dizelski pogon in stisnjen zemeljski plin, nimamo pa nobenega hibridnega vozila. Ker gre za specifičen avtobus glede načina vožnje, so se štirje naši vozniki udeležili usposabljanja, da ga bodo lahko varno upravljali,« je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič. Ob tem je spomnil, da se je z lanskim nakupom novih mestnih avtobusov starost voznega parka mestnega potniškega prometa znižala na 7 let. “Letos in v naslednjih letih pa pričakujemo njegovo nadaljnje posodabljanje s ciljem zagotavljanja okolju in potnikom prijaznega, varnega in stroškovno učinkovitega linijskega prometa,” je dodal Majhenič.

V Mariboru kmalu novi avtobusi

Že v kratkem bo v Maribor prispelo še 5 novih mestnih avtobusov Iveco z dizelskim motorjem standarda euro 6, ki jih kupuje Mestna občina Maribor (MOM). Ta pa je bila nedavno izbrana tudi za partnerico v evropskem projektu ELIPTIC (Electrification of Public Transport in Cities), katerega namen je izmenjava dobrih praks z evropskimi mesti, ki že imajo razvit elektrificiran javni potniški promet. Na podlagi te izmenjave bo mesto Maribor izdelalo strokovno študijo, ki bo opredelila kriterije za izbor najbolj optimalnega koncepta nabave električnih avtobusov v naslednjih proračunskih letih.

»K posodabljanju voznega parka mestnega potniškega prometa z električnimi avtobusi smo se zavezali tudi v že sprejeti Celostni prometni strategiji. V sklopu projekta ELIPTIC bomo analizirali 23 konceptov iz 11-ih evropskih mest, ki imajo trenutno najbolje razvite sisteme elektrifikacije mestnega prometa. Med njimi so tudi Barcelona, Bruselj in London,« je povedal župan MOM Andrej Fištravec. Kot je dodal, pa je eden od pomembnih korakov na poti iskanja ekonomsko, ekološko in tehnično najprimernejše variante za nabavo mestnih avtobusov tudi testiranje omenjenega hibridnega vozila Iveco na 100-odstotni električni pogon.

Na ministrstvu za infrastrukturo so danes javno odprli ponudbe na razpis za dolgoročno oddajo letališke infrastrukture na mariborskem letališču. Prispela je le ena, ki jo je oddal sedanji najemnik družba Aerodrom Maribor, od nedavnega v lasti azijskih vlagateljev. Končno odločitev je po besedah vodje komisije Jožeta Thalerja pričakovati v 15 dneh.

V naslednjih dneh naj bi tako vsebinsko pregledali priloge k oddani ponudbi, nato pa sprejeli dokončno odločitev. Po Thalerjevih besedah bi si sicer želeli več ponudb. Razpis je namreč bil objavljen v slovenskih in tujih medijih, vendar v tem postopku nihče drug ne more več konkurirati. Ker vsebine še niso podrobno pregledali, ni napovedoval, ali je s tem letališče že dobilo dolgoročnega upravljavca, ali lahko pride še do kakšnega presenečenja.

Ob tem je Thaler potrdil, da so te dni prejeli pismo s strani enega od potencialnih ponudnikov, ki so se v preteklosti prav tako zanimali za najem letališča, a so pričakovali, da bodo oddali ponudbo, ki bi jo obravnavali enakovredno z ostalimi ponudbami. “Te ponudbe ni bilo in zdaj obravnavamo samo eno ponudbo,” je še dodal Thaler.

Najemnik napovedal investicije

Družba Aerodrom Maribor, ki je od nedavnega v lasti podjetja SHS Aviation – zračni promet, ki je v lasti s kitajskimi vlagatelji povezanega kanadsko-nizozemskega kapitala, je v ponudbi za najem letališke infrastrukture ponudila 95.000 evrov mesečne najemnine, kot so zahtevali razpisni pogoji. Ob tem so se zavezali tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa, ob tem pa za naslednjih pet let napovedali investicije v skupni višini skoraj 139 milijonov evrov.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Današnjega odpiranja ponudb sta se udeležila tudi oba direktorja Aerodroma Maribor Ladimir Brolih in Boris Bobek, ki sta bila zadovoljna s tem, da nista imela konkurence. Ob tem pa pričakujeta, da bo njihova ponudba ocenjena za pozitivno, saj je v skladu z razpisno dokumentacijo. “Ko bo prišlo tako daleč, bomo morali začeti z uresničevanjem projektov in ciljev, ki smo si jih zastavili,” tako Brolih.

Tretjega direktorja ni

O tem kako bodo uresničili visoke cilje je Brolih dejal, da je “naša ponudba nastala na zahtevo novih lastnikov, ki imajo veliko ambicijo iz mariborskega letališča narediti pravo zgodbo.” Ob tem pa je zanikal, da bi imeli v družbi z okoli 30 zaposlenimi že tretjega direktorja, kot so poročali nekateri mediji. Uradno za zdaj družbo še vedno vodita z Bobekom.

Nekateri mediji so sicer že poročali, da je ameriški investitor WAB International, ki je skušal kupiti Aerodrom Maribor, zanimal pa se je tudi za najem letališča, podvomil o poštenosti razpisa, zaradi česar naj bi se s pismom obrnili celo na predsednika vlade Mira Cerarja. Na ministrstvu za infrastrukturo sicer očitke takšne zavračajo, Brolih pa ne pričakuje zapletov, saj potencialni prijavitelj ponudbe na razpis ni oddal.

VIR: STA

Mestna občina Maribor je v sodelovanju z Obrtno – podjetniško zbornico in Štajersko gospodarsko zbornico letos prvič organizirala karierni sejem poklicev in izobraževanja. Sejem je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem, ki se odločajo o nadaljevanju svoje kariere. Na sejmu se predstavlja 54 razstavljavcev.

Sejem mladim pomaga pri odločanju kam po končanem izobraževanju v osnovni ali srednji šoli, predvsem s predstavitvami izobraževalnih programov, ki jih ponujajo srednje šole in mariborska univerza.

Na sejmu so bila prisotna tudi številna podjetja, saj je sejem zasnovan tako, da predstavitve posamezne srednje šole potekajo skupaj s podjetji, ki tovrstne kadre zaposlujejo. Osnovnošolci in srednješolci so tako na enem mestu dobili informacije o poklicih, izobraževalnih programih, prikaz poklicev so lahko videli tudi v živo, ob tem pa so spoznali tudi možnosti štipendiranja in potencialne delodajalce.

“Dobra in uspešna podjetja v naši regiji temeljijo na kakovostnem kadru, ki ga bomo s takšnimi sejmi tudi ustvarjali in ohranjali v regiji,” tako je prepričan mariborski župan Andrej Fištravec.

Več zanimanja za deficitarne poklice?

Aleš Pulko, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Maribor je prepričan, da predstavitev poklicev dobi tisto pravo vrednost šele takrat, ko imajo osnovnošolci priložnost spregovoriti z ljudmi iz prakse. Med velikimi priložnostmi za mlade vidi tudi v napovedanem prihodu Magne v Slovenijo.

Sejma se je udeležil tudi državni sekretar z gospodarskega ministrstva Aleš Cantarutti, ki meni, da gre za enkratno priložnost za to, da se mladi seznanijo s priložnostmi, ki jih ponuja regijsko gospodarstvo in izobraževalni sistem. “Maribor postaja zanimiv tudi za tuje investicije, zato verjamem, da bo tudi to dobro vplivalo na prihodnost. Zdaj je ravno pravi čas za takšne dogodke,” meni Cantarutti.

“Komu v Ljubljani naši odpadki dišijo?“, je retorično vprašal državni svetnik Rudi Matjašič. Po tem ko je Ministrstvo za okolje in prostor decembra lani izdalo osnutek Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave komunalnih odpadkov, so “na nogah” tudi v mariborski Snagi, na Mestni občini Maribor ter v pisarni za projekte krožnega gospodarstva.

“Če se zgodi uredba v tej obliki, bodo Mariborčani plačevali več“, je bil jasen direktor Snage Cveto Žalik. Uredba naj bi namreč zahtevala, da se odpadki prevažajo na določeno odlagališče in, da se morajo sežigati, kar pa ni v skladu niti s strategijo razvoja mesta, niti s strategijo projektov Snage, ki je v zaključni fazi izgradnje Sortirnice. “Zaradi te uredbe se lahko ustavijo vsi projekti. Z načinom, ki ga zahtevajo, da naj bi se ravnalo z odpadki, bi se bistveno povišale cene, nezanemarljiv pa je tudi okoljski vidik,” je dejal Žalik. Da si Maribor ne želi odlagališča, niti sežigalnice, pač pa bistveni, razvojni korak na poti do samooskrbe in smiselni ekonomski model krožnega gospodarstva, je poudaril tudi Mirko Šprinzer, idejni vodja projekta Wcycle. “Uredba očitno ustreza tistim, ki so doslej zaslužili na tuj račun. Namesto, da bi naš projekt postal paradni konj, s katerim bi se končno lahko tujci zgledovali po nas, očitno marsikomu ni povšeči, saj prestavlja popolnoma drugačno ekonomiko,” je med drugim povedal Šprinzer. V Podravski regiji se na leto pridela približno 140.000 ton komunalnih odpadkov. Če bi te po modelu krožnega gospodarstva, kot ga predvideva projekt Wcycle, predelali v tej regiji, bi to lahko pomenilo bistveno spremembo na področju samooskrbe (surovine, delovna mesta itd.)

Diši denar
Da odpadki nikomur (ne samo Ljubljani) ne dišijo, je jasno vsem, “očitno pa jim diši denar“, je dejal Rudi Matjašič. Tudi v državnem svetu so namreč opozorili na mnoge nedopustne posledice, ki bi jih Uredba, v obliki kot jo predlaga Ministrstvo, lahko imela za Maribor in celotno Podravsko regijo. “Državni svetniki so pobudo podprli ne glede na politično pripadnost, s čimer so pokazali, da jim je mar“, je dodal. Tako oni, kakor tudi strokovne službe za področje krožnega gospodarstva so podali svoje predloge popravkov Uredbe. V znak podpore njim ter kot svarilo Ministrstvu pa je iniciativo podprlo že več kot deset županov Podravja, vključno z Mestnima občinama Maribor ter Ptuj. Svoj apel so v obliki odprtega pisma že naslovili na predsednika vlade Mira Cerarja.

Sprejem uredbe nerazumljiv

“Slovenija si zasluži postavljanje ambicioznih ciljev na vseh področjih, že zlasti na področju varovanja okolja, virov in samooskrbe. Sestavni del varovanja okolja je ravnanje z odpadki, ki že dolgo niso več smeti, temveč vir surovin, zato je nerazumljivo, da se je na vladi za sprejem znašel predlog Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave odpadkov, ki uzakonja koncept ravnanja s smetmi, ki je krepko za časom,” je prepričan župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

Pravi, da v kolikor vlada sprejme takšno uredbo, mora hkrati tudi sprejeti odločitev, da ni več njen cilj prehod v zeleno gospodarstvo in da očitno niso prepoznali potencialov krožnega gospodarstva. “Prepričan sem, da je predlog uredbe kukavičje jajce oziroma “lex specialis”, kako bi se ustavil projekt sortirnice v Mariboru in kako bi posledično iz našega podravskega bazena morali voziti odpadke v že obstoječe centre po državi, ki so bili zgrajeni za koncept sortiranja za odlaganje in sežig. Po posledično pomeni bistveno višje položnice v prihodnosti in ne zmožnost vpliva na določanje cene,” dodaja Fištravec.