Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj v prenovljeni Minoritski cerkvi pripravil ponovoletni sprejem za gospodarstvenike. Kot je dejal na dogodku, ki so se ga v glavnem udeležili predstavniki javnih podjetij, je bilo leto 2016 zahtevno leto, hkrati pa tudi spodbudno, saj so vidni pozitivni trendi, čeprav šibkejši kot v Sloveniji nasploh.
Fištravec je minulo leto označil kot polno nihanj, sprememb in številnih izzivov, saj je Maribor beležil ciklična nihanja zaposlovanja, čeprav že od leta 2013 statistika vendarle kaže vztrajno rast. Še vedno pa je Maribor mesto z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji.
Fištravec je spomnil na zdravo rast slovenskega BDP v devetih mesecih 2016. “Žal pa tega s tako velikim optimizmom ne morem v celoti trditi za Maribor in podravsko regijo, ki še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem,” je dejal župan.
Po njegovem je samoumevno in nujno, da je svoje ambicije usmeril v strategijo promoviranja mesta kot primernega okolja za nove poslovne in gospodarske priložnosti, vendar občina nima v roki učinkovitih mehanizmov, kako privabiti investitorje, zato je potrebnega veliko sodelovanja.
Pri promociji mesta in Slovenije so upoštevali podatke o ekonomski razvitosti in rasti globalnega svetovnega gospodarstva, zato so se podali na iskanje novih poslovnih priložnosti tako na bližnjem in daljnem vzhodu ter v Rusiji, pri tem pa niso zanemarili do sedaj stkanih tradicionalnih vezi z mesti, s katerimi sodelujemo.
Fištravec je spomnil na prodor Pipistrela na kitajski trg in na prodajo podjetja Outfit7 kitajskim vlagateljem, kar po njegovem kaže, da je bila njihova orientacija v tej smeri pravilna. “Nenazadnje je konzorcij azijskih investitorjev odkupil tudi podjetje Aerodrom Maribor in se sedaj poteguje za dolgoročni najem letališča,” je dodal župan in med velike uspehe regije uvrstil tudi napovedani prihod Magne.
Glede na optimistično gospodarsko okrevanje in interes za ta del Slovenije je Fištravec prepričan, da bo novih dosežkov v letu 2017 še več, a se pri tem ni izognil po njegovem mačehovskemu odnosu države do financiranja slovenskih lokalnih skupnosti, pri čemer je najbolj na udaru prav Maribor, ki mu država samo v letu 2017 glede na predpisane zakonske naloge mesta dolguje 32 milijonov evrov.
Med razlogi za optimizem je mariborski župan naštel dejstva, da so postali mesto z največ socialnimi podjetji v Sloveniji, uspešno energetsko sanirajo in dograjujejo vrtce in šole, povečuje se turistični obisk mesta, posodobili so avtobusni vozni park, ki je iz najstarejšega postal najbolj sodoben v Sloveniji, mesto pa je z združitvijo več zavarovalnih hiš v Zavarovalnico Sava in prihodom novih ambicioznih lastnikov v NKBM postalo tudi močan finančni steber države.
Vir: STA
