Mestna občina Maribor je ukinila izvajanje javne gospodarske službe vzdrževanja in upravljanja tržnic na lokaciji Trg svobode, kjer so ponudniki ponujali integrirano pridelano hrano. V združenju pridelovalcev vrtnin odločitve občine ne razumejo in se sprašujejo “zakaj so na Trgu svobode trn v peti.”

Na Trgu svobode so še do nedavnega lastno pridelano sadje in zelenjavo prodajalo 15 pridelovalcev, večina jih danes prodaja na Vodnikovem trgu. 15 pridelovalcev, povezanih v Združenju pridelovalcev vrtnin Maribor, se je sicer že z začetkom epidemije preselilo na glavno tržnico na Vodnikovem trgu. “Lahko pa se odločijo tudi za prodajo na kateri od drugih štirih tržnic,” so pisno sporočili iz MO Maribor. Po besedah predsednice Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erne Skok je bila prodaja na osrednji tržnici ob sobotah dobra. “Prejšnji teden pa se je že poznalo, da so ljudje ponovno v službah in je bila prodaja tako v sredo kot petek zelo borna. Večino pridelkov sem odpeljala nazaj domov, pa ne samo jaz, tudi drugi kmetje, saj kupci na Vodnikov trg ne pridejo,” pravi Skokova.

Na MO Maribor pa pojasnjujejo, da bo MOM bo s podjetjem Snaga Maribor, ki upravlja s tržničnimi površinami, v kratkem sklenila aneks h koncesijski pogodbi in ukinila tržnično dejavnost na drugih ulicah in trgih. “Izjemoma bo na ulicah mogoče prodajati plodove, nabrane v gozdu (gozdne borovnice, gobe, kostanji). Zato tudi tržnice integrirane pridelave, ki na Trgu svobode deluje ob sredah in petkih, ne bo več,” so zapisali.

15 pridelovalcev, povezanih v Združenju pridelovalcev vrtnin Maribor, se je sicer že z
začetkom epidemije preselilo na glavno tržnico na Vodnikovem trgu, lahko pa se odločijo tudi za prodajo na kateri od drugih štirih tržnic. “Na glavni tržnici smo v času epidemije Covid-19 ugotovili zelo dober obisk. Bogato ponudbo okoli 120 prodajalcev sadja, zelenjave, sadik, cvetja in drugih pridelkov je odkrilo tudi veliko novih kupcev, in z opazno povečanim obiskom so zadovoljni tudi ponudniki domačega mesa in mlečnih izdelkov v mlečno-mesnem paviljonu,” pravijo na MO Maribor.

Pričela so se pripravljalna dela za ureditev kolesarske povezave ob Koroški cesti, ki povezuje veliko pomembnih generatorjev prometa z najožjim mestnim središčem, so sporočili iz mariborske občine. Na območju posegov se bo uredila tudi prometna signalizacija.

Poleg dvosmerne kolesarske povezave na odseku med križiščem s Strossmayerjevo ulico in križiščem z Gosposvetsko cesto se bodo uredila tudi tri mini krožna križišča s povoznim sredinskim otokom (na križiščih s Prežihovo, Strmo in Turnerjevo ulico) in izvedli trije ukrepi umirjanja prometa – dvignjene trapezne ploščadi s prehodom za pešce. Na območju posegov se bo uredila tudi prometna signalizacija. “Dela, ki jih izvaja družba Asfalti Ptuj d.o.o., bodo predvidoma zaključena konec meseca maja. V času izvajanja del, ki bodo potekala v večih fazah, bo prihajalo do delnih in popolnih zapor pločnikov in vozišča Koroške ceste in njenih priključkov na odseku med krožiščem s Strossmayerjevo ulico in križiščem z Gosposvetsko cesto. Dela se bodo pričela pri križišču s Strossmayerjevo ulico in se fazno pomika proti zahodu,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Za izvedbo projekta v vrednosti 330.000 evrov bo Kohezijski sklad preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) prispeval 160.000 evrov. “Namen naložbe je vzpostaviti sklenjene kolesarske povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki bodo varne in uporabne ter bodo ponujale dobro alternativo vožnji z avtomobilom. Cilj naložbe je oblikovanje in izvajanje ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost, ki bodo prispevali k spremembi potovalnih navad v Mariboru in okolici. To vključuje tudi zaustavitev rasti deleža opravljenih poti z osebnimi vozili in zmanjšanje števila opravljenih kilometrov z motornimi vozili v urbanih središčih,” so še sporočili.

Iz mariborske Snage so sporočili, da bodo v okviru rahljanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19 bodo v Mariboru v ponedeljek znova odprli za obiskovalce tamkajšnje zavetišče za zapuščene živali. Prav tako pa bodo mariborske tržnice obratovale s podaljšanim delovnim časom, vse od petka dalje. 

V okviru rahljanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covid-19 bodo v ponedeljek, 20. aprila, za obiskovalce znova odprli mariborsko zavetišče za zapuščene živali, v katerem Snaga za mariborsko in več kot 30 okoliških občin izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe zapuščenih živali. “Zavetišče za javnost odpiramo s prošnjo po spoštovanju varnostnih ukrepov, s spoštovanjem katerih obiskovalci še zmeraj varujejo svoje in zdravje naših zaposlenih: v zaprte prostore zavetišča, torej na recepcijo in skupni bivalni prostor za mačke, obiskovalci vstopajo posamično. Na ogledu živali se lahko hkrati nahajata največ dva obiskovalca oz. potencialna posvojitelja. Sprehajalce psov prosimo, da predhodno najavijo svoj obisk na telefonski številki 02 480 16 60 ali na elektronskem naslovu info@zavetisce-mb.si, in sicer v času uradnih ur za naslednji dan,” so sporočili iz Snage.

Na celotni površini zavetišča, v odprtih in zaprtih prostorih, je obvezno nošenje zaščitne maske oz. druge zaščite ustnega in nosnega predela. “Zavetišče za živali bo odprto po rednem urniku, kar pomeni, da bodo uradne ure potekale vsak delovnik med 9. in 11. uro ter med 13. in 15. uro, medtem ko bodo sprehodi in ogledi živali potekali med ponedeljkom in petkom med 9. in 14. uro. Ob sobotah ogledov in sprehodov zaenkrat ne bo, seveda pa bo tudi med vikendi za dobrobit naših varovancev dobro poskrbljeno – kot v času veljave strožjih ukrepov, ko je zavetišče za javnost iz varnostnih ukrepov zaprlo vrata, bodo zanje poskrbeli zaposleni oskrbniki,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Tržnice, ki so od razglasitve epidemije delale v omejenem delovnem času, pa prehajajo z jutrišnjim dnem na podaljšan delovni čas, le tržnica integrirane pridelave sadja in zelenjave se je do nadaljnjega s Trga svobode preselila na osrednjo tržnico. “Na Vodnikovem trgu, kjer se nahaja osrednja mestna tržnica in na tržnici Tabor bomo obiskovalcem na voljo od ponedeljka do sobote med 7. in 13. uro, na Pobrežju, Teznu in na mali tržnici na Kidričevem trgu pa od ponedeljka do sobote med 8. in 12. uro,” so še dodali. Tako za obiskovalce kot prodajalce še zmeraj veljajo vsi predpisani varnostni ukrepi, med katerimi izpostavljajo predvsem vzdrževanje varnostne razdalje, najmanj 2 metra, in obvezno nošenje zaščitne maske oz. druge zaščite ustnega in nosnega predela v zaprtih prostorih tržnic.

Kopališče Mariborski otok je pridobilo soglasje državne direkcije za vode za uporabo podtalnice za nadaljnjih pet let. S tega stališča torej ni ovir za nadaljnje obratovanje tega edinega javnega odprtega kopališča v Mariboru.

Novo soglasje je bilo nujno pridobiti, saj obstoječe poteče aprila. “Upravni organ je v postopku podaljšanja vodnega dovoljenja ugotovil, da se obstoječa vodna pravica ne bo spreminjala ne glede obsega, vrste in namena kot tudi ne glede mesta odvzema vode in mesta izvajanja vodne pravice, zato je vodno dovoljenje ustrezno podaljšal,” so za STA potrdili na Direkciji RS za vode.

S kopališčem upravlja občinski zavod Športni objekti Maribor, katerega direktor Tadej Mežnar pravi, da so pridobili soglasje za naslednjih pet let.

Letošnja kopalna sezona, ki se ponavadi začne ob koncu šolskega leta, torej s tega stališča ni več pod vprašajem. Seveda pa je odvisna predvsem od nadaljnjega razpleta epidemije z novim koronavirusom. “Glede na situacijo, s katero smo trenutno soočeni, si ne upamo ničesar napovedati,” pravi Mežnar.

“Lanska sezona je bila kar uspešna, saj je bilo okoli 34.000 kopalcev,” je dodal. V prejšnjih sezonah so našteli od 25.000 do 46.000 obiskovalcev, pri čemer je obisk krojilo predvsem vreme.

Tudi letos pred začetkom nove kopalne sezone načrtujejo le najbolj nujna vzdrževalna dela. Obnova celotnega kopališča bo namreč morala še počakati, saj občinska blagajna ne zmore tega stroška.

Pred leti je občina načrtovala obnovo kopališča v javno-zasebnem partnerstvu. A je zanimanje zasebnega partnerja poniknilo, potem ko je postalo jasno, da bodo na otoku s stališča varstva narave mogoči le omejeni posegi.

Kopališče Mariborski otok, ki deluje od leta 1930, se namreč nahaja na naravnem otoku v strugi reke Drave v Kamnici pri Mariboru, ki je od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in od leta 1992 kot naravni spomenik.

Za Športne objekte Maribor je vzdrževanje kopališča veliko breme, tudi zaradi dotrajanosti opreme. “Glede na to, da ne gre za tipično športni objekt, se predvideva, da se poišče drugega upravljavca oziroma najemnika objekta,” je povedal Mežnar.

V sanacijskem načrtu tega zavoda, ki ga je februarja obravnaval mestni svet, se omenja možnost prenosa upravljanja na javno podjetje Mariborski vodovod. Kot je za STA povedal direktor tega podjetja Danilo Burnač, so za vodstvo Mestne občine Maribor izdelali podrobno analizo možnega prevzema v upravljanje kopališča, a dvomi, da se bodo ostale občine lastnice Mariborskega vodovoda strinjale s tem.

“Mariborski vodovod je v lasti 19 občin in bi seveda bilo potrebno soglasje vseh lastnikov, da bi se lahko takšna želja uresničila. Obstoji dvom, da bi drugi lastniki dopustili obremenitev njihove lastnine in stroškov izvajalca v breme preostalih občin oziroma delničarjev,” je pojasnil.

V Mariborskem vodovodu ocenjujejo, da bi za letno upravljanje s kopališčem potrebovali okoli 350.000 evrov, za sanacijo in ureditev kopališča pa nekaj manj kot tri milijone evrov.

Mariborska občina je sicer lani obnovila cesto, ki vodi do kopališča, kmalu pa naj bi bilo urejeno tudi parkirišče pred mostom na otok.
Vir: STA

Energija plus bo od marca do maja 2020 za gospodinjstva in male poslovne kupce znižala cene elektrike za 5% in cene zemeljskega plina za 30% ter pripisala 500 točk v lojalnosti program Moj Plus.

Energija plus

Iz Energije plus sporočajo, da ves čas spremljajo razmere, ki so nastale po sprejetih ukrepih za preprečitev nadaljnjega širjenja okužb s korona virusom CoV-2 in ukrepe, katere je sprejela Vlada RS. Z namenom, da zmanjšajo negativne učinke s katerimi se soočajo njihovi kupci, so že izvedli vrsto ukrepov, sedaj pa so, v okviru trenutnih zmožnosti, znižali še cene elektrike in plina. Ker so obstoječe razmere spremenile tok normalnega življenja, je Energija plus za gospodinjstva, ki ostajajo doma zaradi lastnega zdravja ali ukrepov delodajalcev in za male poslovne kupce, ki so prisiljeni zmanjšati ali celo ustaviti poslovanje, pristopila k znižanju cen elektrike ter zemeljskega plina za obdobje treh mesecev. Vsem gospodinjskim kupcem, z izjemo tistih na Samooskrbi, za mesece marec, april in maj 2020, tako znižujejo cene električne energije za 5% in cene zemeljskega plina za 30%. Enako velja za male poslovne kupce, ki nimajo merjene moči. Gospodinjskim kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, pa bodo še dodatno pripisali 500 točk. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da Energija plus trenutno obračunava najnižje pavšalne stroške poslovanja, ki zanašajo mesečno zgolj 0,89 EUR brez DDV oz. 1,09 EUR z DDV. “Ker smo vedno zagovarjali, da so kupci na prvem mestu in ker se zavedamo resnosti situacije, stiske ljudi in težav s katerimi se soočajo manjši poslovni kupci, smo poleg ukrepov, ki jih je že sprejela država, kot so ukrepi za gospodarstvo in prebivalstvo in oprostitev tarifne postavke za obračunsko moč in prispevka za OVE in SPTE, sprejeli odločitev, da gospodinjstvom in malim poslovnim kupcem pri računih za marec, april in maj 2020 znižamo cene električne energije in plina,” je poudaril direktor Energije plus Bojan Horvat. Napovedano znižanje cene električne energije predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 2,4 % nižje stroške položnic za električno energijo. Ob že sprejetih ukrepih države, pa bo skupaj račun za gospodinjstva tako nižji za 27 %. Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da ima Energija plus izmed vseh dobaviteljev tudi najnižji mesečni pavšalni strošek poslovanja (PSP).

Za zemeljski plin so za svoje kupce zagotovili popust v višini kar 30% na obstoječe cene in velja za mesece marec, april in maj 2020. Znižanje predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 17,2 % nižje stroške položnic za zemeljski plin. To je trenutno tudi vse, saj država drugih ukrepov za kupce zemeljskega plina (še) ni sprejela. Večina ljudi je zaradi razglasitve epidemije doma, skrbi jih zdravje, šola poteka od doma, hrana se pripravlja doma, priklopljenih je več aparatov, v zimskih razmerah, ki so se začele prav ob začetku pomladi, pa je potrebno poskrbeti tudi za ogrevanje. Hladno vreme se bo še nadaljevalo. Številna gospodinjstva in mala podjetja so se zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov, znašla v stiski. “Tako kot smo v številnih drugih primerih (poplave, žled), svojim kupcem priskočili na pomoč, ni tokrat nič drugače. Čas je, da stopimo skupaj in prebrodimo to težko obdobje. Podpiramo odločitve, ki so že bile sprejete. Mi smo z vami,” so izpostavili v Energiji plus.

Vsem kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, bodo v mesecu maju dodatno pripisali 500 točk za zvestobo, ki jih lahko vnovčijo skupaj z ostalimi zbranimi točkami. Vse svoje kupce, ki se še niso vpisali v brezplačen lojalnostni program pa pozivajo, da to storijo čim prej in si tako zagotovijo še dodatne ugodnosti.