Današnje družbe si brez inženirjev, ki izhajajo iz študijskih programov Fakultete za strojništvo, sploh ne moremo več predstavljati. “Mi smo tisti, ki skrbimo za razvoj novih izdelkov na najrazličnejših področjih človeškega ustvarjanja. Mi smo tisti, ki razvijamo nove tehnologije, s katerimi proizvedemo nove izdelke,” pravijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

Napredek na področju tehnike in tehnologije žene naprej celotni svet, tudi vse storitvene dejavnosti in ne samo tiste panoge, ki so inženirjem, bližje. “Izbereš lahko svet, v katerem boš odkrival svoje ideje in razvijal nove izdelke, tehnologije in sisteme. Današnje strojništvo in oblikovanje tekstilnih izdelkov je pestro, saj zajema ogromno področij človekovega delovanja,” še pravijo. K temu pa dodajajo, da se vse začne z novimi idejami in s konstruiranjem novih izdelkov in strojev z uporabo najsodobnejše informacijske tehnologije. Brez obvladovanja naprednih proizvodnih tehnologij ne gre več. Njihova uporaba se odraža v proizvodnem procesu, zato je treba vse prej omenjene sestavine smiselno organizirati, da bomo svetu res ponudili nove izdelke.

Vir: Fakulteta za strojništvo UM

Energetika, procesno in okoljsko strojništvo pridobivajo vedno večjo vlogo v času, ko so pred nami ekološki izzivi in je z energijo potrebno ravnati smotrno, zato imamo program Tehniško varstvo okolja. “Inženirji imamo ogromno idej, vendar ideja na papirju ni dovolj. Ideje je potrebno preveriti na trgu in jih spremeniti iz želje po nečem novem v pravo inovacijo, ki bo prinesla dodano vrednost posamezniku in širši družbi,” pravijo na fakulteti. Tega se naučijo študenti Gospodarskega inženirstva, ki inženirska znanja nadgrajujejo s poslovnimi znanji. Ko se strojništvo sreča z elektrotehniko, elektroniko in informatiko, govorimo o Mehatroniki. Le-ta razvija stroje in tehnologije prihodnosti. Tisti, ki vas zanima razvoj, oblikovanje in uporaba sodobnih tekstilnih materialov v različnih oblikah, pa se boste odločili za študijski program Tehnologije tekstilnega oblikovanja.

“Naša fakulteta je znana po tem, da usposabljamo izredno iskane inženirje, da naše študente službe čakajo, da smo prijazni do študentov, da študentom posreduje najnovejša znanja odličen pedagoški kader, ki za študente skrbi preko sistema mentorstva in tutorstva, da študenti pri nas delajo na realnih projektih, razvijajo svoje ideje, da lahko študenti del študija opravijo v tujini, da so naši programi izjemno aktualni in predvsem interdisciplinarni ter da smo enostavno “fajn”…,” dodajajo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

Vir: Fakulteta za strojništvo UM

Znani so po ogromnem številu študentskih projektov, najbolj odmeven pa je razvoj lastnega dirkalnika nove generacije z imenom Formula Student, ki rohni po dirkališčih, in dosega lepe rezultate na mednarodnih tekmovanjih. “Študente pri delu podpira fakulteta in veliko število podjetij – sponzorjev projekta. Naši fakulteti so v ponos tudi študenti študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja. Njihova številna projektna dela nastajajo v okviru predmetov in samostojnega kreativnega dela, projektnih prijav in sodelovanja z gospodarstvom. Svoje kreacije kontinuirano predstavljajo na razstavah in modnih revijah. Ena izmed njih že nekaj let poteka v sklopu Meseca mode v muzeju – Moda in mladi, v Pokrajinskem muzeju Maribor,” še pravijo na maribrski Fakulteti za strojništvo.

Družba Elektro Maribor je v letu 2019 svojim uporabnikom distribuirala 2,28 teravatne ure električne energije, kar je sicer slab odstotek manj kot leto prej, a gre še vedno za drugo najvišjo količino doslej. Kot je povedal predsednik uprave mariborskega elektrodistributerja Boris Sovič, so samo lani za investicije namenili 32 milijonov evrov.

Elektro Maribor skrbi za dobavo električne energije na velikem delu severovzhodne Slovenije, kjer pokriva 74 lokalnih skupnosti in skoraj 220.000 merilnih mest. To predstavlja okoli 23 odstotkov vseh slovenskih uporabnikov električne energije.

Po Sovičevih besedah so število gospodinjskih uporabnikov lani povečali za 816, kar je največja rast po letu 2010 in jo pripisujejo širjenju stanovanjske gradnje, po drugi strani pa se je prvič po letu 2007 zmanjšalo število poslovnih uporabnikov.

Sicer pa je bilo konec minulega leta v njihov sistem naprednega merjenja vključeno že skoraj 190.000 uporabnikov oziroma več kot 86 odstotkov, medtem ko ob koncu letošnjega leta načrtujejo več kot 90-odstotno vključenost.

Za projekt menjave števcev jim je namreč ministrstvo za infrastrukturo odobrilo nepovratna sredstva v višini 3,7 milijona evrov. Do leta 2022 bo tako nameščenih nekaj več kot 88.000 pametnih števcev, za kar bo družba skupaj odštela 19,4 milijona evrov.

Elektro Maribor ima sicer v oskrbi skoraj 17.000 kilometrov omrežja, pri čemer je dobra polovica srednje in nizkonapetostnega speljanega pod zemljo, nekaj manj kot petino v nadzemni, nekaj več kot četrtino pa v nadzemni neizolirani izvedbi.

Družba je lani beležila 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami, kar je povsem enako kot v dveh letih pred tem, kar gre pripisati predvsem podnebnim spremembam. Celo leta 2014, ki ga je zaznamoval katastrofalni žledolom, so namreč beležili le 14 dni z izrednimi vremenskimi razmerami. Vsako leto jim tovrstni pojavi povzročijo za okoli milijon evrov škode.

Se pa v podjetju lahko pohvalijo, da so lani dosegli najboljši rezultat v deležu izgub doslej, letna stopnja neprekinjenosti napajanja z električno energijo pa je znašala kar 99,98 odstotka.

Sovič to utemeljuje z vlaganji v jakost in naprednost omrežja in tudi za letošnje leto napoveduje naložbe v bolj robustno, močno in napredno omrežje. Zgradili in obnovili bodo več kot 270 kilometrov srednje- in nizkonapetostnih vodov ter 86 transformatorskih postaj.

Prvi mož omenjene družbe za zdaj lanskega poslovanja še ni želel podrobneje komentirati, je pa dejal, da je bilo leto 2019 za njih precej zahtevno, saj je konec leta 2018 prišlo do spremembe regulacije na področju omrežnin.

Na pragu prehoda v nizkooglično družbo, ko bi bilo potrebno povečevati sredstva za izvajanje dejavnosti distribucije električne energije, ki predstavlja hrbtenico energetske tranzicije, je prišlo do spremembe v nasprotno smer. “To je od nas zahtevalo celoletno trdo delo, da bi uresničili poslovni načrt in ga morda tudi presegli,” je še dodal predsednik uprave družbe s 755 zaposlenimi.

Družba v državni lasti je predlani sicer ustvarila skoraj 15 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ v zadnjega četrt stoletja. Odziv javnosti na takšen podatek je ponavadi v smeri vprašanj, zakaj ni elektrika bolj poceni, a Sovič odgovarja, da so lastniki sprejeli pomembno odločitev, da dobiček večinoma ostaja v podjetju za njegov razvoj.

“Namenjamo ga za vlaganja v omrežje, saj bi se sicer morali bistveno bolj zadolževati, da bi dosegli iste cilje. Če je torej to za koga koristno, je prav za uporabnike. S tem je namreč njihov strošek pravzaprav nižji, kot bi bil sicer, če bi morali najemati druge vire, ki imajo seveda svojo ceno,” je pojasnil Sovič.
Vir: STA

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru bo v prihodnjem študijskem letu povečala število vpisnih mest v programu splošne medicine, da bi lahko izobrazila več zdravnikov. Poleg študija dentalne medicine napovedujejo tudi uvedbo študija farmacije, pozneje pa bi v Mariboru lahko po besedah dekana Ivana Krajnca zrasla celo fakulteta za farmacijo.

Medicinska fakulteta Maribor.

Na obstoječem študijskem programu splošne medicine bodo število vpisnih mest povečali za 20, medtem ko so jih doslej imeli 86. Kot je sinoči ob robu svečane akademije ob 15-letnici obstoja fakultete povedal dekan Krajnc, so se tako odločili na pobudo ministrstva za zdravje. “Glede na pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji je to po moje edina prava rešitev,” je dejal.

Po njegovih besedah so sposobni sprejeti še več študentov, a mora temu slediti tudi financiranje od države. “Vsak študent stane skoraj 9000 evrov na leto. Če bo država končno dojela, da je to boljša rešitev kot uvoz, bomo temu sledili,” je dodal.

Podobno velja za študij za bodoče zobozdravnike, kjer si fakulteta že dlje časa prizadeva za uvedbo študija dentalne medicine. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je pred dnevi potrdila študijski program dentalne medicine na mariborski medicinski fakulteti, zdaj pa bo treba doreči še financiranje tega novega študijskega programa. Krajnc upa, da bo politika podprla njihova prizadevanja in da bodo lahko prve študente na tej smeri vpisali že prihodnje študijsko leto.

Program so spisali v sodelovanju s stomatološko fakulteto iz Reke na Hrvaškem, saj na ljubljanski stomatologiji po besedah Krajnca “niso imeli časa za to”. Opremo so na mariborski medicinski fakulteti pridobili z donacijo partnerske fakultete na Finskem, zato so po besedah dekana pripravljeni na takojšnji zagon programa. V prvi fazi nameravajo na tej smeri odpreti 20 študijskih mest. Študij bo po napovedih trajal šest let, pogoji za vpis pa naj bi bili podobni kot za vpis na študij splošne medicine.

Za en letnik stomatologije bi jim ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport moralo zagotoviti okoli 200.000 evrov. Ideja o študiju stomatologije v Mariboru sicer ni nova, saj je med leti 1960 in 1969 v tem mestu delovala Višja stomatološka šola, katere diplomanti so nato nadaljevali študij dentalne medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani.

Mariborska medicinska fakulteta pričakuje kmalu tudi odločitev Nakvisa glede načrtovanega novega študijskega programa farmacije, kjer bi rada odprla 25 študijskih mest. To bo po Kranjčevih ocenah mogoče ponuditi šele v naslednjem študijskem letu, torej jeseni 2021.

Dolgoročno vidi v Mariboru celo samostojno fakulteto za farmacijo. Kot je dejal, potekajo z mariborsko občino dogovori, da bi v ta namen predala univerzi del prostorov nekdanjih zaporov. Ti se nahajajo poleg nakupovalnega središča Europark in so tako kot današnja medicinska fakulteta v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovljena oktobra 2003, prvo generacijo študentov je vpisala v akademskem letu 2004/2005. Od jeseni 2013 se nahaja v novogradnji na desnem bregu Drave nedaleč od UKC Maribor, s katerim je tudi povezana s podzemnim hodnikom.

“Vaši rezultati dokazujejo, da ste prvih 15 let delali zelo dobro,” je na današnji akademiji ob 15-letnici fakultete dejal minister za zdravje Aleš Šabeder. Po besedah predsednika DZ Dejana Židana pa Maribor postaja pomembno medicinsko središče, ne le za Slovenijo, temveč za celotno Srednjo Evropo.
Vir: STA

Na sinočnji večerni slavnostni razglasitvi v Cankarjevem domu v Ljubljani, so naziv Inženirka leta 2019 podelili dr. Aidi Kamišalić Latifić. Doktorica in soizumiteljica patenta, se kot raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ukvarja predvsem s tehnologijo veriženja blokov. Kipec ji je na dogodku izročila lanska, prva slovenska inženirka leta Dora Domajnko.

Izborna žirija Inženirke leta 2019 Aidino življenjsko zgodbo prepoznava kot navdih mladim, da sledijo svojim inženirskim sanjam – četudi so razmere, v katerih sanjarijo, zahtevne. Aida je namreč zgled, kam pripeljejo ambicija, pogum in vztrajnost, če pot osvetljuje svetilnik znanja in zaupanje vase. Mlado Aido je v 90. letih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo namreč pregnala vojna. Misel “Lahko ti vzamejo vse, razen znanja,” je postala njeno temeljno vodilo. Pridobivanje znanja jo je vodilo od begunskega centra in šole preko Prve mariborske gimnazije do Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru. V akademskem okolju je kasneje našla tudi svoj poklicni dom.

Mama, nogometašica in pobudnica družbene iniciative za dekleta

Poleg strokovnih dosežkov in z izjemno življenjsko zgodbo Aida navdihuje tudi s svojo osebnostjo. Je mati dveh otrok in članica ženske nogometne ekipe ter je ob tem tudi družbeno angažirana. Je članica pobude Ladies in Informatics in prispeva k oblikovanju dekletom prijaznega delovnega okolja na Inštitutu za informatiko. S širino duha v vsakem delu svojega življenja deluje za skupno dobro. “Sama nisem imela v družini zgleda, sem se pa za študij odločila pragmatično. Raziskala sem, kaj me veseli, v čem sem dobra in kaj družba potrebuje. In ugotovila, da potrebuje inženirje in inženirke računalništva ter informatike. Potrebuje jih tudi še danes in v prihodnje, zato upam, da smo s svojim zgledom mlade spodbudili k temu,” je ob razglasitvi izpostavila Aida.

Foto: Andrej Križ

Zgledi za mlade kaj inženirke v družbi delajo in dosegajo

Preden so se v natrpano polni dvorani predstavile letošnje nominiranke za Inženirko leta 2019, sta vlogo inženirstva, njegov gospodarski in družbeni prispevek ter potrebo po zgledih predstavila minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, in ministrica za delo, družino in socialne zadeve mag. Ksenija Klampfer.

V nadaljevanju je Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška, pobudnica izbora Inženirka leta, v video nagovoru izpostavila, da je problem pomanjkanja žensk v inženirskih poklicih skupen vsem razvitim državam sveta, da pa enako velja za prizadevanja, da to sliko spremenimo: “Ključna sta dva dejavnika, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice. Prvič, ker imajo premalo zgledov. In drugič, ker jim ne znamo razložiti pomembne vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe. Zato smo danes tu. Da izpostavimo vlogo inženirskih poklicev. Da z zgledi predstavimo mladim kaj inženirke v naši družbi delajo in dosegajo. Da spodbudimo mlade, naj sledijo svojim sanjam.”

Mag. Jože Torkar, direktor energetskih in okoljskih rešitev v Petrolu, predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo! v okviru katerega poteka drugi letošnji izbor Inženirka leta, pa je spomnil na slovenske dosežke, saj po indeksu človeškega kapitala Slovenci zasedamo 9. mesto na svetu, proizvedemo največ laserjev za medicino in industrijo na prebivalca na svetu, enako pa velja tudi za število raziskovalcev umetne inteligence, saj prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobiva sedež prav v Sloveniji: “Ti in mnogi drugi dosežki potrjujejo, da smo Slovenci narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev. Krepijo nam samozavest in pomagajo razpreti krila mladim, da v prihodnosti ne bodo le uporabniki, temveč razvijalci novih tehnologij.”

Dr. Mark Pleško, predsednik Inženirske akademije Slovenije, govorec na današnji slavnostni razglasitvi, je dodal, da je potrebno vedeti in videti, v čem smo dobri in se na tej osnovi odločiti o svoji karierni poti. Dora Domajnko, prva slovenska Inženirka leta 2018, pa je povzela ključno sporočilo projekta, da je potrebno podreti zid spolnih stereotipov, da so tehniški, inženirski študiji in poklici samo za moške.

Deset letošnjih nominirank za Inženirko leta 2019

Med letošnje nominiranke so bile uvrščene: Aida Kamišalić Latifić, raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru; Ana Robnik, svetovalka za telekomunikacije in skrbnica raziskovalnih projektov v podjetju Iskratel; Barbara Bukvič, pooblaščena inženirka v podjetju IBE; Eneja Osterman, projektna vodja na področju energetskih rešitev v podjetju Interenergo; Kaja Zupančič, avtomatičarka v službi vzdrževanja tovarne v družbi Revoz; Katja Popović, razvojna inženirka v podjetju Gorenje Orodjarna; Mia Lesjak, tehnologinja v oddelku brizganja plastike v podjetju BSH Hišni aparati; Nika Mlinarič, letalska inženirka v podjetju AFormX; Nina Lah, vodja laboratorija za analizo delcev v družbi Lek; Vildana Sulić Kenk, vodja razvojne skupine v podjetju Fotona.

Izbor poteka v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že deveto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.

Na odločitev, katera od letošnjih 10 nominirank predstavlja največji zgled in navdih mladim, so s svojimi glasovi enakovredno vplivale štiri žirije: letošnje in lanske nominiranke za priznanje Inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje in učitelji iz konzorcija gimnazij in šolskih centrov Inženirke in inženirji bomo! ter predstavniki organizatorja in partnerjev izbora Inženirka leta.

Od nevidnosti k navdihu

Drugi slovenski izbor za Inženirko leta, v središče izbora ne postavlja inženirskih dosežkov posameznic, temveč med desetimi nominirankami prepoznava njihov potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Namen izbora je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk, med katerimi ena prejme priznanje Inženirka leta. V Evropi je namreč na študijskih področjih STEM (ang. Science, technology, engineering, and mathematics) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Med pomembnimi vzroki, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, sta tudi pomanjkanje zgledov in neustrezna obrazložitev pomena vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe. Cilj izbora Inženirka leta je s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako zanimive stvari počnejo in kako s svojim znanjem ter delom prispevajo k napredku. Prva slovenska inženirka leta je lani postala Dora Domajnko.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so z nakupom 56,9 odstotnega deleža Premogovnika Velenje postale večinske lastnice velenjske družbe RGP. Kot so sporočili iz družbe, so se na podlagi obvestila Premogovnika Velenje o nameravani prodaji poslovnega deleža odločili uveljaviti predkupno pravico, za kar so danes odšteli kupnino 6,9 milijona evrov.

Mariborsko podjetje, ki je sicer del skupine HSE, je imelo že pred omenjenim nakupom v lasti 30-odstotni delež, ki so ga zdaj povečali na 86,9 odstotka. Družbenik gradbenega podjetja RGP so DEM postale junija letos ob družbah Premogovnik Velenje, Soške elektrarne Nova Gorica in Termoelektrarna Šoštanj. Prva dva imata zdaj štiriodstotna deleža, zadnja pa 5,1 odstotka.

Kot je ob tem pojasnil generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, skladno z razvojnim načrtom njihove skupine poteka poslovno prestrukturiranje družbe. Med cilji je tudi odprodaja dolgoročnih finančnih naložb, zato so v preteklosti že prodali tudi poslovne deleže v družbah Golte, Erico in Karbon.

“Glede na sprejete poslovne usmeritve skupine HSE in s ciljem doseganja čim bolj racionalnega delovanja družb nas veseli, da se poslovni delež prodaja znotraj skupine HSE, saj bomo lahko zmanjšali obseg naročanja zunanjih izvajalcev gradbenih in drugih storitev. RGP kot vedno bolj prepoznavno in uspešno gradbeno podjetje lahko storitve ponudi po konkurenčni ceni, dela pa so izvedena dobro in kakovostno,” je dodal Mavec.

RGP je družba, specializirana za infrastrukturno dejavnost, po besedah prvega moža DEM Andreja Tumpeja pa razpolaga s specifično opremo ter znanji, ki so skladni s trenutnimi in načrtovanimi dejavnostmi njihove družbe. Kot je dodal, so z RGP pri nekaterih projektih sodelovali že doslej, med drugim pri ohranjanju energetskega potenciala Drave in gradnji nadomestnega cestišča preko jezu Markovci.

“Z načrtovano realizacijo novih projektov vidimo možnosti nadgradnje sodelovanja ob hkratni poenostavitvi nekaterih aktivnosti in postopkov,” je ob podpisu pogodbe še povedal Tumpej in ob tem izpostavil, da družba RGP posluje dobro, predstavljeni načrti pa napovedujejo dobro poslovanje, tako pri projektih znotraj skupine HSE kot na trgu tudi v prihodnje.

Da so Dravske elektrarne za RGP v zadnjih dveh letih znotraj skupine HSE na področju internih projektov predstavljale največjega naročnika gradbenih del, pa je pojasnil direktor družbe RGP Anton Žagar ter dodal, da tudi projekcije za prihodnja leta kažejo podobne razmere.

“Nakup poslovnega deleža je še toliko pomembnejši, saj so pred nami zahtevni energetski projekti, od vetrnih elektrarn, fotovoltaike, hranilnikov električne energije in podobno, ki jih načrtujejo v DEM,” je še poudaril Žagar.
Vir: STA

Mariborsko letališče je sredi poletja ostalo brez najemnika. Začasno je njegovo upravljanje prevzela državna družba DRI, s čimer se je država izognila vračanju evropskega denarja, ki ga je pred leti prejela za gradnjo potniškega terminala. Za zdaj ni mogoče napovedati, ali to pomeni začetek konca letališča ali korak v smeri boljše prihodnosti.

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek zatrjuje, da njen cilj ostaja, da mariborsko letališče postane aktivno in živo. Kot je še dejala za STA, trenutno izvajajo postopke konsolidacije zemljišč ob letališču, da bi cesta ob njem in parkirišča, ki so za zdaj v lasti družbe Aerodrom Maribor oziroma preko nje nekdanjih kitajskih najemnikov, prešla v državno last.

“Obljubila sem, da bomo letališče obdržali odprto. To obljubo sem tudi izpolnila, seveda pa si želim, da ne bo samo odprto, pač pa bo tudi obratovalo. Zaradi omejitev znotraj EU država veliko ne more narediti, zato sem razočarana, da so poslanci zavrnili pravzaprav edino možnost, torej subvencioniranje nekaterih pomembnih linij, ki jih komercialni ponudniki ne zagotavljajo, in bi jih lahko vzpostavili tudi na tem letališču,” je dejala Bratuškova. Ob tem je spomnila, da so bile med nasprotniki tudi stranke, ki imajo poslance iz Maribora in regije.

Če je Bratuškova v preteklosti večkrat omenjala, da so glede letališča možni vsi scenariji, od iskanja novega upravljavca do prodaje ali celo zaprtja letališča, zdaj pravi, da je praktično edina izvedljiva možnost z razpisom poiskati dolgoročnega strateškega partnerja, ki mu bodo podelili koncesijo. Časovnico naj bi na ministrstvu pripravili do konca leta.

Po odpovedi najemne pogodbe s strani družbe Aerodrom Maribor obratovanje letališča poteka v skladu s pričakovanji, na infrastrukturnem ministrstvu pa zagotavljajo, da Družba za upravljanje investicij (DRI) kot začasni upravljavec vse naloge, ki izhajajo iz pogodbe, izvaja kakovostno in strokovno. Bratuškova dodaja, da v tem trenutku še vedno vidi vse možnosti nadaljnjega razvoja letališča.

DRI je po odločitvi vlade upravljanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor prevzela sredi julija, potem ko je družba Aerodrom Maribor, ki je bila od začetka 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, enostransko prekinila pogodbo. Kitajci so vse do konca redno plačevali 100.000 evrov mesečne najemnine.

Zaradi neuresničenih obljub prejšnjega vodstva infrastrukturnega ministrstva o ekspresni spremembi državnega prostorskega načrta, s čimer so želeli podaljšati letališko stezo in tako začeti uresničevati velikopotezne načrte za medcelinske povezave, so kitajski najemniki nadaljevanje sodelovanja pogojevali s predlogom, da namesto njihovega plačila najemnine država njim do sprememb DPN plačuje za upravljaje z letališčem. Na pristojnem ministrstvu tega niso sprejeli.

Družba Aerodrom Maribor je lani pridelala 2,2 milijona evrov izgube, ob tem ko ji je uspelo skupaj ustvariti le 810.000 evrov prihodkov. Slednji so bili sicer za okoli 100.000 evrov višji kot leto prej, a vseeno prenizki za pokrivanje najemnine. Kitajski lastniki so se zato januarja odločili za prekinitev pogodbe, po polletnem odpovednem roku pa dokončno zaključili z upravljanjem.

Na ministrstvu so sicer večkrat poudarili, da bi zdaj že nekdanji najemniki za dvig prometa na letališču poskrbeli tudi pred podaljšanjem letališke steze, a so bile številke do konca zelo skromne. Skupaj so lani našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 čarterskih in 1171 na redni liniji medtem že propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora.

Leto 2020 bi lahko bilo odločilno za prihodnost letališča, saj je država začasno upravljanje predvidela le do izteka leta 2020. Letališče mora sicer obratovati vsaj do 11. novembra 2021, sicer bo Evropska komisija zahtevala vračilo dobrih desetih milijonov evropskih sredstev, ki jih je Slovenija prejela za obnovo starega in gradnjo novega, a za zdaj zelo slabo izkoriščenega potniškega terminala.

Nekateri mediji so poročali, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.

Bratuškova je možnosti vlaganja v letališče predstavljala ob nekaterih svojih obiskih v tujini, mediji pa so poročali, da se je poleti na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja oglasil predstavnik družbe National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju.

Septembra naj bi bili v stikih tudi s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimalo za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Vendar naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi tudi za tovorna letala dolgega dosega potrebovali daljšo stezo.

Na okoljskem ministrstvu so za STA povedali, da so spremembe DPN trenutno v fazi priprave predloga stališč do predlogov in pripomb z javne razgrnitve študije variant in okoljskega poročila. Zaključek te faze in nadaljnji postopek pa je odvisen od usmeritev in odločitev ministrstva za infrastrukturo. Od tega je odvisno tudi, kdaj bi lahko vlada potrdila dokument.

Bratuškova je glede morebitnih vsebinskih sprememb DPN dejala, da bodo nekatere spremembe verjetno potrebne, saj ni verjeti, da bi se kdo lotil okoli 600 milijonov evrov vrednega projekta, kakršnega so obljubljali kitajski najemniki. Prednost bodo dali predvsem najbolj nujnih zadevam, kamor sodi tudi podaljšanje letališke steze.
Vir: STA

Mariborsko podjetje Comtron d.o.o. beleži 30 let delovanja. Ob jubileju so danes na novinarski konferenci predstavili tri desetletja dolgo pot podjetja. Podjetje Comtron na področju informacijske tehnologije sodi med največje sistemske integratorje v vzhodnem delu Slovenije in uspešno sledi novim razvojnim smernicam, zlati izzivom na področju IT varnosti in obvladovanja velike količine podatkov.
Comtron je uveljavljena blagovna znamka na področju sistemskih integracij in poslovne programske opreme, ki na slovenskem tržišču deluje že tri desetletja. Na področju informacijske tehnologije podjetje sodi med največje sistemske integratorje v vzhodnem delu Slovenije in uspešno sledi novim razvojnim smernicam, zlati izzivom na področju IT varnosti in obvladovanja velike količine podatkov. “Najbolj ponosen sem na ljudi, na zaposlene. Brez ljudi se ne more ustvariti noben razvoj. Ponosen sem na to, da imam tako dobro ekipo. Če pa bi se usmeril na produkte potem pa bi lahko rekel, da smo zelo ponosni na našo programsko opremo za upravljanje podjetij in na našo sistemsko ekipo, ki instalira infastrukturo, da ti programi delujejo,” je povedal lastnik in direktor podjetja Comtron d.o.o. Ivan Selar.

Njihovo delovanje temelji na Inženiringu, vzdrževanju in svetovanju s področja informacijskih, računalniških, omrežnih in komunikacijskih sistemov, na razvoju lastnih
poslovnih programskih in spletnih rešitev ter prodaji računalnikov, računalniških komponent in programske opreme. Osnovno dejavnost in hkrati največji oddelek v družbi predstavlja sistemska integracija.

O doseganju izjemne kakovosti, kvalitetne izvedbe in najvišjih partnerskih statusov, pri čemer razpolagajo s certificiranimi inženirskimi kadri, pričajo dolgoletna sodelovanja s številnimi vodilnimi parterji, kot so Microsoft, DELL EMC, Cisco, IBM, Veeam, VmWare, Fujitsu, HP ter Lenovo. V zadnjem obdobju so najbolj dejavni na področju virtualizacije strežnikov, diskovnih polj, varovanja podatkov, IT varnosti, modernizacije LAN in Wifi omrežij ter področju zagotavljanja tehnoloških standardov in vzdrževanja informacijskih sistemov s servisom IT opreme. Vodilni podjetje uspešno prilagajajo novim trendom digitalne transformacije, čemur botruje izgradnja novega ”Datacentra”, ki bo namenjen ponujanju oblačnih storitev naročnikom. “Celotna IT industrijaje v tem trenutku v neki transformaciji. Od nekih klasičnih pristopov ponudbe teh IT storitev se dejansko vse skupaj seli v oblak in pri tem trendu mi sodelujemo, zato dejansko že ob sami prodaji naše komercialiste naučimo, da bomo morali prodati neke nove storitve, in seveda je zadaj tudi nova tehnologija, ki moramo te storitve dejansko pripraviti v tako obliko, da jih lahko potem ponujamo našim naročnikom. V bistvu gre za to, da ne bo nihče več kupoval kot v preteklosti nekih licenc za uporabo, vsi gredo v nek najem in neko mesečno naročnino,” je povedal direktor PCI – Comtron Rado Jelen.

Na področju novih smernic razvoja se podjetje spogleduje s proizvodnjo ECONO baterij za  električna kolesa in druga električna vozila. Njihov prodajni prototip električnega kolesa je že na voljo potrošnikom. Prav tako pomemben del strategije namenjajo razvoju hranilnikov energij, ki so ključnega pomena na tržišču v prihodnosti. “Električno kolo je rezultat hobija. In tisto kar ti je hobi, je lahko največji uspeh. Pa tudi električno kolo je v tem trenutku dobra zadeva, ker vlak še vedno počasi vozi in lažje stopiš na vlak, ki počasi vozi kot pa ko enkrat začne drveti,” je ob tem še povedal Selar. Prototip, ki ga je bilo mogoče videti in bo na prodaj spomladi prihodnje leto, ima ceno 1500 evrov. Ob tem pa je še Selar dejal, da bodo izdelovali tudi cenejše različice za 900 evrov. “Sonce in hramba energije sta prihodnost. Če bi Slovenija vložila toliko v hranilnike energije, kot je v Šoštanj, bi vsak Slovenec imel v hranilniku toliko energije, da bi jo lahko imel za lastne potrebe in bi jo še prodajal,” je še dodal.

Podjetje Comtron je trikratni prejemnik priznanja CISCO partner leta na področju gospodarstva, v veliko čast pa si štejejo priznanje DELLEMC partnerja leta 2018. Na današnji novinarski konferenci so s strani strani Obrtne zbornice Maribor dobili tudi posebno plaketo za 30-letno uspešno delo. “Je podjetje s tradicijo in se ponaša s to titulo. Namreč tradicionalnih podjetij, ki začnejo z nekim izvornim poslom in potem rastejo, ne tako vertikalno ampak premo sorazmerno z uspehi, je tudi za nas kot podporna institucija, in takšno podjetje kot spremljamo je velik ponos in v veliko veselje,” je dejala Leonida Polajnar, direktorica Območne Obrtno-Podjetniške zbornice Maribor.

Comtron je usmerjen v informacijsko podporo poslovanja družb

Oskrba podjetji z IT Infrastrukturo in programsko opremo za doseganje večje produktivnosti. Comtron je usmerjen v informacijsko podporo poslovanja družb v privatni lasti z znanimi lastniki. “Imamo dolgoletne izkušnje ki se dopolnjujejo že 30 let z vidika obvladovanja: nabave, prodaje,  proizvodnje, skladiščena, logistike in financ. Na programski opremi imamo 4 lastne produkte, ki so namenjeni poslovanju podjeti; TRONerp  ki pokriva vsa področja poslovanja v družba, TRONpos   maloprodaja: trgovine, storitve, gostinstvo, TRONweb Programsko oprema ze internet trgovine  B2B, B2C in TRONtwh – Programska oprema za velika skladišča in logistiko,” so še dodali v podjetju.

Comtron se je lani z okoli 40 zaposlenimi približal že skoraj sedmim milijonom evrov prihodkov, kar je bilo dobra dva milijona evrov več kot leto pred tem. Ob tem so leto 2018 zaključili z 40.000 evri čistega dobička. Za razvoj letno investirajo 10% prihodkov.

V Mariboru bodo danes ob prisotnosti premiera Marjana Šarca zagnali prototipni superračunalnik HPC RIVR @ UM. Namenjen je razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev, ki bodo osnova za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Institutu informacijskih znanosti (IZUM). Ta bo začel delovati predvidoma konec leta 2020.

Gre za enega od osmih superračunalniških centrov v Evropi, ki bodo gostili superračunalniško infrastrukturo EuroHPC. Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov ter prinašajo koristi družbi na številnih področjih.

Slovenski superračunalnik, ki bo najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji, bodo postavili v prostorih IZUM, prijavitelj in koordinator projekta pa je Univerza v Mariboru. Poleg IZUM je konzorcijski partner na projektu še Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, pogodbene partnerice pa so vse javne raziskovalne organizacije, ki so članice Konzorcija Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja (SLING).

V okviru projekta, ocenjenega na 20 milijonov evrov, je bil najprej zgrajen na univerzi prototipni superračunalnik HPC RIVR, na osnovi katerega bodo zgradili primarni superračunalniški sistem na IZUM.

Projekt Nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (HPC RIVR) v 80 odstotkih financira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo pa bo prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020.

Slavnostni govornik na današnjem simboličnem zagonu bo predsednik vlade Šarec, ki bo kasneje spregovoril še na prireditvi ob 25-letnici Društva vojnih invalidov Maribor.
Vir: STA

Študenti so v okviru programa Po kreativni poti do znanja in Študentskih projektov za družbeno korist, ki se sofinancirata z državnimi in evropskimi sredstvi, razvili vrsto zanimivih projektov, med drugim s področja izobraževanja. Domislili so se na primer virtualne didaktične škatle, s katero bi si lahko pomagali učitelji.

Fotografija je simbolična. Vir: pixabay.com

Na predstavitvi, ki je ta teden potekala na mariborski filozofski fakulteti, so izpostavili projekte, v katerih so sodelovali njihovi študenti. Kot so sporočili s fakultete, je bilo v sodelovanju z gospodarskimi ali negospodarskimi partnerji razvitih veliko dobrih, koristnih, inovativnih in uporabnih idej s področja humanistike, družboslovja in izobraževanja in umetnosti.

“S takšnim projektnim delom lahko študenti razvijajo dobre prakse in koristne rešitve za izzive iz okolja, širijo svoje kompetence, si pridobijo praktične izkušnje v interdisciplinarnih skupinah, dodatna znanja ter veščine, ki so vse bolj pomembne za vstop na trg dela in za ustvarjanje samostojne karierne poti,” so navedli.

Doslej so se med drugim lotili prevajanja spletnih vsebin za potrebe turistične in promocijske dejavnosti Občine Rače-Fram, ki ima zaenkrat spletno stran le v slovenščini. V projekt so bili vključeni študenti prevajalstva, angleškega in slovenskega jezika, zaradi strokovne narave besedil pa še študentki kmetijstva in biosistemskih ved ter umetnostne zgodovine.

Študenti filozofske in pedagoške fakultete ter fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so razvili e-DIDAKLO, ki vsebuje 80 konkretnih didaktičnih namigov za delo pri pouku tujega jezika, pa tudi drugih predmetov.

V sodelovanju s podjetjem VGB so študenti filozofske fakultete in fakultete za strojništvo pripravili podlago za model za upravljanje površinskih voda.

Projekt Preslik je povezal študente prevajalstva, angleščine in likovne pedagogike, ki so prevedli tri slovenske pravljice v angleščino in jih opremili z ilustracijami ter tako obogatili ponudbo dvojezičnih slikanic v Sloveniji. V okviru projekta Poslušam in tipam pa so študenti pripravili tri nove tipne in tri zvočne knjige za slepe in slabovidne.

Virtualne legende so še en projekt študentov filozofske fakultete ter fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, v katerem so se posvetili problemu posredovanja informacij o umetnostni dediščini širši javnosti s pomočjo informacijskih tehnologij oziroma digitalne humanistike.

Študenti filozofske fakultete, fakultete za naravoslovje in matematiko ter pedagoške fakultete so vzpostavili spletno aplikacijo Spippka za pomoč pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz tujih lastnih imen, kar spada med težja pravopisna in pravorečna vprašanja v slovenščini.

V okviru projekta SOS Slovenščina pa je nastala spletna aplikacija za pomoč ljudem, ki se prvič srečujejo s slovenskim jezikom. Aplikacijo so oblikovali študentje slovenskega jezika in književnosti, pedagogike, prevajalstva in tolmačenja ter matematike in medijskih komunikacij.

Gre za projekte, ki so nastali v sklopu programov Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist. Programa, ki ju sofinancirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad, se od leta 2014 izvajata v okviru Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Doslej je nastalo že več kot 830 projektov s področij naravoslovja, tehnike, družboslovja, umetnosti, humanistike in kmetijstva, v katere je bilo vključenih več kot 6200 študentov.
Vir:STA

Javno podjetje Energetika Maribor je v zadnjih dveh letih izvedlo vrsto investicij s ciljem učinkovitejše rabe energije, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in uvajanja obnovljivih virov energije. Skupno so za to namenili okoli 3,5 milijona evrov, je na petkovi predstavitvi novih pridobitev v Mariboru povedal direktor Alan Perc.

“V Energetiki Maribor največ delamo na učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja in naših proizvodnih virov. Prav zaradi tega smo skoraj dve leti izvajali investicije, od katerih so največji hranilniki toplotne energije, pri katerih smo izkoristili tudi prihranke, ki se ustvarjajo pri tem. Zato je tretjinsko ta investicija financirana s strani družbe Energija Plus,” je pojasnil.

Pet hranilnikov toplote za 200 kubičnih metrov vode naj bi privedlo do zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida za okoli 4500 ton na leto ter prihranka primarne energije v višini okoli 14.500 megavatnih ur na leto.

Nadalje so postavili sončne sprejemnike toplote, zamenjali stare kotle z novimi na zemeljski plin ter obnovili črpališče, kar naj bi imelo za posledico bistveno manjšo porabo električne energije in manjše stroške vzdrževanja. Med predstavljenimi investicijami je tudi nakup nove naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike.

S tem je Energetika Maribor, ki ogreva okoli 13.000 domov v Mestni občini Maribor, po Perčevih besedah naredila še en korak naprej v njihovi viziji “okolju in uporabniku čim bolj prijaznega podjetja”.

Zbrane na današnji predstavitvi na sedežu podjetja je nagovoril tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je ob tem omenil, da se Maribor poteguje za naziv Zelena prestolnica Evrope v letu 2022. “Vesel sem, da so v mestu takšna vizionarska podjetja, ki lahko tudi ostalim kažejo pot naprej,” je dejal.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je spomnila, da je slovenska energetika v ključnem obdobju, saj se trenutno pripravljata nacionalni energetski in podnebni načrt ter energetski koncept. “Pišemo dva pomembna dokumenta. Definirati bomo morali pot slovenske energetike srednjeročno in dolgoročno,” je dejala.

Po njenih besedah si mora Slovenija zastaviti zelo ambiciozne cilje, obenem pa ugotoviti, kako te cilje tudi uresničiti. Omenjeni projekti Energetike Maribor se ji zdijo dober vzor, saj so bili izvedeni znotraj zastavljenih časovnih in finančnih okvirov. “Sama dajem velik poudarek temu, da so stvari dobro načrtovane,” je dejala.

Trenutno stanje slovenske energetike je po njenih ocenah odlično, “tudi po mednarodnih ocenah”. “In verjamem, da ni razlogov, da ne bi slovenska energetika takšna tudi ostala. Si pa prizadevamo, da bo naša energija čim bolj zelena, da bo naša poraba čim bolj učinkovita in da bo naša energija čim bolj finančno dostopna,” je dejala.
Vir:STA

V mariborskem razstavnem salonu Urban bodo danes odprli razstavo natečajnih rešitev za ureditev območja Lenta in Dravske promenade. Obiskovalci bodo tako lahko pobliže spoznali, kakšna naj bi bila v prihodnje podoba tega dela mesta.

Vir: ZZT Maribor – Pohorje

Ureditev Lenta, ki velja za enega turistično najbolj zanimivih delov mesta, se napoveduje že vrsto let, zdaj pa naj bi končno prešli od besed k dejanjem. “Gradbena dela bomo predvidoma začeli spomladi 2020 in Lent bo zaživel v novi podobi do konca leta,” so pred dnevi za STA povedali na mariborski občini.

Prejšnja mestna oblast se je v pripravah na ta projekt opirala na arhitekturno rešitev z leseno ploščadjo izpred desetih let. Ekipi sedanjega župana Saše Arsenoviča pa ta ni bila všeč, med drugim zaradi visoke cene in zahtevnega vzdrževanja, hkrati želijo, da se razmišlja o ureditvi celotnega mestnega območja ob Dravi.

Mestna občina Maribor je zato letos poleti razpisala arhitekturni natečaj za projektne rešitve za območje Lenta med Vodnim in Sodnim stolpom ter idejne rešitve za širše območje ob reki, kjer nameravajo urediti Dravsko promenado. Prejela je šest rešitev, kot najboljšo pa je strokovna komisija pod vodstvom podžupana Gregorja Reichenberga izbrala idejo arhitekturne pisarne Arrea, ki si je zamislila Lent kot teraso s stopnicami do reke Drave.

Na razstavi bodo predstavljene vse natečajne rešitve, avtorica prvonagrajenega elaborata Maruša Zorec pa bo tudi pojasnila svoje ideje. Razstava bo na ogled do 22. novembra.
Vir: STA

Srednja trgovska šola Maribor, kjer se dijaki izobražujejo v kar petih ekonomskih programih, je danes slovesno odprla vrata najsodobnejše učne prodajalne v Sloveniji.

Srednja trgovska šola Maribor, kjer se dijaki izobražujejo v kar petih ekonomskih programih (ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, trgovec in administrator ter
ekonomski tehnik PTI), je odprla vrata najsodobnejše učne prodajalne, v sodelovanju z gospodarsko družbo Mercator, d. d. Vse to v svetlih in moderno opremljenih učilnicah, skoraj popolnoma obnovljene stavbe šole.

Ideja o nastanku učne prodajalne se je porodila že pred nekaj leti, saj je pri pouku pridobljeno teoretično znanje smiselno uporabiti tudi v obliki praktičnega dela. Tako je bila leta 2016 urejena prva učna prodajalna, da bi dijaki lažje usvojili poklicne kompetence.

Vir: FB Srednja trgovska šola Maribor

Danes je tako odprla vrata najsodobnejša učna prodajalna v Sloveniji, učna prodajalna PIKA. “Namenjena je izobraževanju vsem dijakom naše šole, tako ekonomskim in aranžerskim tehnikom kot prodajalcem in administratorjem. Postavitev takega prodajnega prostora vnaša v izobraževalni proces svežino in omogoča izvajanje aktivnih oblik učenja. Učilnica je v sodelovanju s poslovnim partnerjem – skupino Mercator d. d. opremljena s policami, na katerih so predstavljeni številni izdelki različnih blagovnih skupin vse od živil do kozmetike,” je povedala ravnateljica Srednje trgovske šole Maribor Tanja Lakoše. 
V sklopu učne prodajalne bo tako potekal praktični del pouka, kjer lahko še posebej dijaki programa trgovec, urijo veščine potrebne za svoj bodoči poklic. “Od tega kako pozicionirati izdelke na police, komunicirati in pristopiti k strankam, upravljati z blagovnimi skupinami, rokovati z blagajno, itd. Dijaki se bodo urili predvsem v obvladovanju tehnike prodaje. Ob tem bodo imeli možnost stika z realnimi izdelki, s katerih se učijo brati podatke z deklaracije in prepoznavanja različnih embalažnih materialov, v katere so izdelki pakirani,” pravijo na šoli. K temu Lakošetova dodaja, da priprava prodajnega prostora in prodajnih taktik spadata med ključne naloge trgovca, zato bo dijakom nova učna prodajalna, poimenovana Pika, v pomoč tudi pri teh zahtevnih opravilih. Učna prodajalna se bo uporabljala predvsem pri praktičnih urah modula Prodaja blaga, kjer lahko dijaki učinkovito združijo znanje iz različnih področij predmeta: poznavanja blaga, prodajnega procesa in skozi komunikacijo, prav tako tudi psihologije prodaje.

Prodajalna med seboj povezuje znanje dijakov različnih izobraževalnih programov, ki se izvajajo na šoli. V večji meri je, kot že rečeno, namenjena dijakom programa trgovec, a se v potek praktičnega pouka učinkovito vključujejo tudi ekonomski in aranžerski tehniki. Dijaki programa ekonomski tehnik pripomorejo predvsem z nasveti in pripravo različnih tehnik pospeševanja prodaje, medtem ko so aranžerji nepogrešljivi pri sami vizualni podobi prodajalne, pa tudi sicer strokovnjaki dizajna, ki poskušajo kupca pritegniti k nakupu tudi z učinkovitimi reklamami. Kdo lahko torej trdi, da učenje ni zanimivo? Dijaki z veseljem sodelujejo pri poslovanju učne prodajalne PIKA in se ob tem zavedno in nezavedno učijo. “Živimo v globalnem svetu, drastično se je spremenil način prodaje, kupec in prodajalec, pa tudi e- kupec in e-prodajalec sta zelo povezana, četudi sta geografsko zelo oddaljena drug od drugega. Konkurenca je zelo močna, število ponudnikov vedno večje. Kupci so vedno bolj ozaveščeni, informirani … Prodaja je postala prava umetnost in minili so časi, ko je vsaka stvar/dobrina imela svojega kupca. Prodajalec je v bistvu svetovalec prodaje, dober prodajalec je in bo steber trgovine, ki je pomembno gonilo gospodarskega napredka, zato potrebuje širok nabor znanja na področju psihologije, marketinga, oglaševanja in pospeševanja prodaje, da lahko suvereno uspešno izvede prodajno-svetovalni postopek. Trgovske družbe zelo potrebujejo dobre prodajalce. Govorimo o deficitarnem poklicu, zato številna podjetja ponujajo štipendije dijakom. Med njimi tudi Mercator, ki ponuja dijakom izobraževalnega programa trgovec 200 EUR štipendije na mesec, ne glede na ostale dohodke družinskih članov oz. prejemanja drugih štipendij,” je še povedala Lakošetova.