Gospodarstvo | bktv

V Mariboru jesenska akcija brezpla�...

Dodano: 15 September 2019

Premična zbiralnica bo tudi letošnjo jesen, od ponedeljka do sredine oktobra, vsak dan med 10. in 17. uro, obiskala posamezno mestno četrt oz. krajevno skupnost v Mariboru. Njen urnik je objavljen na spletni strani podjetja Snaga Maribor, uporabniki pa so ga prejeli tudi z zadnjo položnico, so sporočili z Snaga.

Vir: snaga.si

Nevarni odpadki vse pogosteje dnevno nastajajo tudi v gospodinjstvih, saj vsi ustvarjamo odpadne baterije, olja, zdravila, sijalke, kozmetične pripomočke, odpadna čistila … “Žal še zmeraj nevarni odpadki najpogosteje pristanejo v črnih posodah za mešane komunalne odpadke, pri tem pa se sploh ne zavedamo, kakšno škodo povzročamo s takšnim početjem,” pravijo v Snagi. “Odpadna jedilna olja pa mašijo cevi kanalizacije in ogrožajo podtalnico, če jih odstranjujemo v pomivalno korito ali v straniščno školjko. Zato je ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu, vse pomembnejše,” še dodajajo.

Vse leto jih lahko občani predajo v zbirni center, dvakrat letno, spomladi in jeseni, pa organiziramo njihovo brezplačno zbiranje s premično zbiralnico. Vanjo lahko vsi, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki, predajo nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih. “Premična zbiralnica bo tudi letošnjo jesen, od ponedeljka do sredine oktobra, vsak dan med 10. in 17. uro, obiskala posamezno mestno četrt oz. krajevno skupnost v Mariboru. Njen urnik je objavljen na naši spletni strani, uporabniki pa so ga prejeli tudi z zadnjo položnico,” pravijo v Snagi. Prve tri dni bo na poti po Mestni četrti Center, kjer bo v ponedeljek, 16. septembra, na Glavnem trgu pri Poštni ulici, v torek na Ulici kraljeviča Marka, v sredo na parkirišču pri Treh ribnikih.
Lani so v Mariboru s premično zbiralnico zbrali dobrih 68 ton nevarnih odpadkov, v zbirnih centrih v celem letu pa še dodatnih 929 ton. Količina zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je tako v enem letu prvič presegla 1.000 ton.

Na Mariborskem Pohorju okoli 2000 v...

Dodano: 14 September 2019

Pohorje je letošnje poletje beležilo novo rast števila obiskovalcev, in to tako na mariborskem delu kot na Rogli. Mariborsko javno podjetje Marprom je na Mariborsko Pohorje prepeljal okoli 2000 več potnikov kot v enakem času leto prej, tudi po zaslugi Bike parka, Unitur pa je na Rogli in v Termah Zreče ustvaril skoraj 14 odstotkov več nočitev.

Pohorska vzpenjača je od 1. aprila, ko se je končala zimska sezona, do začetka septembra prepeljala 83.800 potnikov, kar je dobrih 2000 več kot lani v tem času. Kot pravijo v Marpromu, so takšne številke tudi posledica dobrega obiska v Bike parku, ki je vrata odprl že 8. marca. Od takrat so prodali že več kot 6800 različnih vozovnic, vključno z vozovnicami za evropski in svetovni pokal v gorskem kolesarstvu, kar je približno 40 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani.

Kolesarski park na Pohorju, kjer so imeli poleti precej dela z odpravljanjem posledic močnih nalivov, bo ostal odprt, dokler bodo vremenske razmere to dopuščale. Od ponedeljka bo v njem veljal jesenski odpiralni čas od 9. do 18. ure, tudi v tem obdobju, ko nekateri podobni parki v tujih višje ležečih gorskih centrih že zapirajo vrata, pa pričakujejo dober obisk. Večina obiskovalcev prihaja iz tujine, zlasti iz Avstrije in ostalih sosednjih držav.

Oktobra bodo na gondoli opravili še preostala redna letna vzdrževalna dela, zato ob ponedeljkih, torkih in sredah ne bo obratovala, razen zadnji teden, ko bo remont predvidoma že končan. V pripravah na zimsko sezono so poleti končali že lani začeto posodobitev sistema zasneževanja, pred začetkom zime pa opravljajo preostala potrebna dela na smučarskih terenih in žičniških napravah, saj si s sezono želijo uradno začeti najpozneje sredi decembra.
Dobre rezultate v turizmu letos beležita tako Maribor kot celotna turistična destinacija skupaj s Pohorjem. V prvem polletju so po podatkih Zavoda za turizem Maribor Pohorje v mestu beležili za desetino več nočitev, na celotni destinaciji pa je bilo gostov za 17 odstotkov več.

Po besedah direktorice zavoda Doris Urbančič Windisch so v obeh poletnih mesecih po prvih podatkih hotelirji beležili manjši upad števila gostov, med enim in tremi odstotki v primerjavi z lani, kar pripisujejo tudi padcu obiska na Hrvaškem, saj so za Maribor pomembni tudi tranzitni gostje, ki se ustavijo na poti proti morju.
Vir: STA

Občinski informator 1046 (9.9.2019...

Dodano: 12 September 2019

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. 4. Mariborski mestni tek kljub slabemu vremenu privabil številne tekače
2. Mariborski mestni svetniki danes o podražitvi parkirnine in mestnem časopisu
3. Uporniku predali 100.000 centov
4. Ustoličenje literarne zavetnice v Sveti Trojici
5. Septembrska akcija AMZS „365 dni!“
6. V Pesnici tekmovali v kuhanju Pesniškega piskra
7. Na Mariborski koči obeležili 75. letnico požiga koče in 40 let obstoja KS Reka – Pohorje
8. V Vuzenici prikazali kmečke običaje in priredili malo ižino

Terme Maribor leto 2018 zaključile...

Dodano: 12 September 2019

Družba Terme Maribor, še pred časom največji ponudnik nočitvenih zmogljivosti v Mariboru, je leto 2018 zaključila s kar 5,2 milijona evrov izgube. Podjetje v ruski lasti je ustvarilo le še 9,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj dve tretjini manj kot leto prej. Padec prihodkov je posledica prodaje trgovskega dela družbe v letu 2017.

Hotel Habakuk

Nekoč ugledno mariborsko turistično podjetje je, odkar je v lasti ruskih lastnikov pod okriljem Gazproma, pozitiven rezultat beležilo le leta 2017, ko so nekaj manj kot 1,3 milijona evrov čistega dobička ustvarili zgolj po zaslugi prodaje obmejnih Travel Shopov in gostilne Štajerc.

Zaradi omenjene prodaje trgovske dejavnosti so jim že pred dvema letoma prihodki padli za skoraj petino na dobrih 26 milijonov evrov, kot pa je razvidno iz letnega poročila Term Maribor za lansko leto, objavljenega na spletni strani Ajpesa, jim je samo je ta del dejavnosti v letu 2017 prinesel 15,5 milijona evrov.

A tudi brez upoštevanja prodane trgovinske dejavnosti so družbi lani prihodki v primerjavi z letom prej dodatno upadli za skoraj desetino. Ta del padca prihodkov pa v podjetju večinoma pripisujejo lanski oddelitvi pohorskega hotela Bellevue na samostojno družbo HBP.

Kot v letnem poročilu ugotavlja direktorica Tatjana Karpovitš, ki sicer za medije ni dosegljiva, so kljub padcu prihodkov uspeli ohraniti prihodke iz naslova nočitev, in to kljub dejstvu, da jeseni niso več imeli najetih hotelov nekdanjega Športnega centra Pohorje, s katerimi lastniško upravlja DUTB.

Slabšo prodajo ob tem pripisuje neugodnim vremenskim razmeram v začetku leta, odpovedi Zlate lisice, manjšemu številu mednarodnih dogodkov v mestu in obnovi mestnih hotelov, ki zadnji dve leti sodita pod okrilje mednarodne hotelske verige Accor Hotels. Večji del visoke izgube v višini dobrih štirih milijonov evrov v družbi pripisujejo opravljeni slabitvi vrednosti nepremičnin.

Terme Maribor pa so tudi letos nadaljevale z razprodajo premoženja, saj so pred poletjem medicinsko-termalni center Fontana prodale Diagnostičnemu centru Bled. Fontana je bila sicer ob že prodanih Travel Shopih eden od finančno bolj zdravih delov podjetja, s katerim so po pisanju Večera Rusi v pomembni meri financirali slabše poslovanje hotelov.

V lasti družbe so tako le še hotel Habakuk, mestna hotela Ibis in Mercure ter Bellevue in Gostilna pri Treh ribnikih.

Zaradi dogajanja so v negotovosti tudi zaposleni v mariborskih termah. Vodstvo družbe je sredi poletja načrtovalo prezaposlitev 86 delavcev hotela Habakuk na hčerinsko podjetje HBP, kjer je že zaposlenih 20 uslužbencev hotela Bellevue. Uradni razlogi za takšno odločitev niso bili znani, šlo pa naj bi za ločitev dejavnosti na mestni in pohorski del, pri čemer se je špekuliralo o prodaji mestnih hotelov.

Vendar si je vodstvo Term tik pred načrtovano prezaposlitvijo konec avgusta premislilo in kljub že sklenjenemu dogovoru s sindikatom ustavilo postopek. Zakaj so se tako odločili, predstavnikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije niso pojasnili.
Vir: STA

Mariborčani plačujejo dražje pol...

Dodano: 10 September 2019

Med tem, ko Mariborčani iz meseca v mesec plačujejo dražje položnice in storitve, naj bi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič že v tem mesecu izpeljal nakup 24,91-odstotnega deleža DUTB podjetja Nigrad.

Po podražitvah skoraj vseh javnih storitev v Mestni občini Maribor se, kot kaže morda že v tem mesecu, obeta nakup deleža DUTB v podjetju Nigrad. Očitno je dovolj denarja v proračunu MOM za takšen nakup, kljub zatrjevanju župana Saša Arsenoviča, da so podražitve v Mariboru nuja in da ni druge možnosti.

Od maja letos se je odvoz smeti podražil za 38 odstotkov, vrtci za 5,73 odstotka do 6,54 odstotka, pomoč na domu za skoraj 7 odstotkov, in sedaj kot kaže še javna plačljiva parkirišča, ki se jim bo tudi podaljšal čas plačljivega parkiranja. Življenje v Mariboru je pod županom Arsenovičem vsekakor dražje. Včeraj je javnost izvedela tudi, da je občinska uprava, ki jo je imenoval župan, v prvi polovici leta realizirala le 35 odstotkov planiranih prihodkov proračuna in samo 33 odstotkov odhodkov. To je najslabši rezultat zadnjih deset let katerega koli vodstva in uprave občine. Kar nekaj svetnikov je na seji glasno dejalo, da ni izgovorov za to. Zato se mnogi ljudje sprašujejo, kdaj se bo prenehalo z jemanjem občanom. Morda bi lahko občina prisluhnila občanom in subvencionirala podražitve in s tem pripomogla k manjšim podražitvam, medtem ko razmišlja o odkupih deleža Nigrada.

Od maja letos se je odvoz smeti podražil za 38 odstotkov.

Bo nakup delnic Nigrada izboljšal servis občanov? Zakaj župan želi, da Nigrad postane javno podjetje?
Odgovor je preprost, izvajanje “in-house” javnih naročil. Zakaj je takšna želja po tej vrsti izvajanja javnega naročanja in posledično izbiri izvajalca del? Ker lahko naročilo občina odda neposredno izbranemu podjetju, v tem primeru Nigradu, in se tako izogne javnim naročilom.

“In-house” naročilo je opisano v e-biltenu Uradnega lista RS:
“Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda drugi pravni osebi zasebnega ali javnega prava, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
–    javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe,
–    odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni naročnik,
–    v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb nacionalne zakonodaje in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.”

Izvajanje “in-house” naročil ni novost v Mariboru. Najbolj razvpito je bilo “in-house” naročilo za obnovo Trga Leona Štuklja. Sodišče je v tem primeru konkretno zaznalo kršitev Zakona o javnih naročilih, in sicer v obliki prekrška, ne pa kaznivega dejanja. Omeniti je treba, da je prvotno “in-house” naročilo za to obnovo bilo 1,5 milijona evrov, med izvajanjem del pa je naraslo kar na 3,5 milijona evrov. Podjetje Nigrad je kot podizvajalec namreč sklenilo pogodbo za 937.000 evrov, nato pa sklenilo nadaljnje pogodbe s podizvajalci, teh je bilo vsaj štiri, ki so presegale 40.000 evrov, kar je bila meja za izvedbo postopka javnega naročanja.

Najbolj razvpito je bilo “in-house” naročilo za obnovo Trga Leona Štuklja. Vir: googlestreetview

V zadnjem Revizijskem poročilu Računskega sodišča RS iz dne 9. 8. 2016, Pravilnost dela poslovanja Mestne občine (št.: 324-1/2015/28), je najboljše opisano, kaj je glavno tveganje “in-house” naročil in zakaj takšna želja po neposredni oddaji del nosilcev oblasti v mestu. Zapisali so:
»… pri sklepanju pogodb s podizvajalci brez upoštevanja pravil javnega naročanja kaže na to, kako lahko “in-house” pogodbe brez ustreznega nadzora občine vodijo v izogibanje pravilom glede javnega naročanja.«

Dejansko gre ravno za to, kako brez upoštevanja pravil javnega naročanja nekomu omogočiti velik kolač pri poslu. Najprej oddaš “in-house” naročilo nosilnemu podjetju v javni lasti, ki opravi le nekaj odstotkov del, ostala pa opravijo podizvajalci, ki jih nisi izbral preko javnega naročanja, temveč kar neposredno.

Poleg pogojev, da je podjetje v 100-odstotni javni lasti in izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, mora naročnik, pred sklenitvijo “in-house” pogodbe preveriti tudi cene na trgu. Takšno pogodbo lahko sklene le v primeru, da je vrednost nižja, kot je cena na trgu. Kako lahko občina preveri ceno na trgu, če se potem investicija poveča za več kot dvakrat.

Koliko bo Mariborčane stal odkup delnic DUTB?
DUTB ima v lasti 109.800 delnic oz. 24,91 % podjetja Nigrad, ki so ocenjene nekje na tri milijone evrov. Ob tem je treba dodati, da ima Nigrad odprtih 17 tožb, ki lahko podjetje obremenijo za 929.485 evrov, in da ima bonitetno oceno D2, kar pomeni podpovprečno, ter samo 0,01 donosnost sredstev. Vendar župan Arsenovič želi ta nakup izvesti in Nigrad vključiti v novo ustanovljeni Javni holding Maribor.

Nigrad ima slabo donosnost. Foto: Nino Verdnik

Bomo občani MOM z Nigradom v 100-odstotni javni lasti in z izvajanjem “in-house” gradbenih naročil preko direktnih pogodb pri investicijah privarčevali ali nas bodo stale več, kot če bi se izvedlo javno naročilo z zbiranjem ponudb? Je odkup deleža Nigrada od DUTB zaradi “in-house” naročanja v interesu občanov?

Na odgovore na vsa ta vprašanja bomo morali še nekaj časa počakati. Vendar glede na dejstvo, da podjetje Nigrad posluje v letu 2019 negativno in da je dobiček v letu 2018 (336.017,53 evra) bil v »celoti« posledica poravnave MOM z Iskro in s tem izrednega priliva v višini 331.000 evrov za opravljeno delo v letu 2013, bi težko rekli, da se bo kupnina v kratkem povrnila preko dobička podjetja. Donosnost sredstev je 0,01 po podatkih iz bonitetne ocene! Ob rekordnem poslovanju v letu 2018, to je 19,5 milijona evrov prometa, največ v zadnjih letih, je namreč ustvaril le 1,7 % dobička glede na promet. Rekordni promet lanskega leta pa je posledica povečanega števila preplastitev cest v volilnem letu, rekordnega prihodka od zimske službe v višini 2,5 milijona evrov in nakazila Iskre. Vendar kljub vsem tem večjim prilivom s strani MOM bi dobiček bil brez nakazila Iskre samo 5.018 evrov oz. 0,03 % prometa.

Tudi če bi se kupnino povrnilo preko dobička podjetja, bi po vsej verjetnosti bil »naš« “in-house” denar, denar občanov MOM, saj Nigrad ni podjetje, ki bi ustvarilo pomemben delež prihodkov na realnem trgu.

Mestni svetniki pogojno soglašali ...

Dodano: 10 September 2019

Mariborski mestni svetniki so v prvi obravnavi načeloma soglašali s podaljšanjem časa plačljivega parkiranja v mestu in ostalimi predlaganimi spremembami odloka o občinskih cestah, a pričakujejo določene popravke. Med drugim jih je zmotilo, da naj bi po novem bilo možno plačilo parkirnine za najmanj eno uro.

Večina mestnih svetnikov MO Maribor ima velike pomisleke o sprejetju odloka, s katerimi bi župan podražil parkiranje v mestu oziroma podaljšal čas plačljivega parkiranja.

Na seji mestnega sveta je Uroš Kosi povedal, da želijo podaljšati ure parkiranja, in sicer predvsem na željo stanovalcev, ki v večerih ne morejo parkirati, ko se vrnejo domov, ker so parkirna mesta zasedli drugi. Vztraja, da gre za uskladitev z Lentom, kjer je plačljivo do 20. ure.

Igor Jurišič je opozoril, da pri predlogu o podaljšnju parkirnega časa ne gre za usklajevanje, ampak za podražitve. Opozarja, da center mesta ne bo več živ, prav tako, da je v Ljubljani v centru cenejše parkiranje kot v Mariboru na primerljivih parkirnih mestih. Pa tudi to, da je treba vprašati vse občane, take, ki se pripeljejo v center z obrobja.

Franc Kangler v imenu svetniške skupine pravi, da je nedopustno, da se podaljšuje čas plačljivega parkirišča. S tem bo po njegovem življenje iz mestnega središča izginilo. Prav tako meni, da je treba do drugega branja vprašati se druge občane, ne samo tiste, ki živijo v centru. Urediti bi bilo treba tudi javni prevoz.

Jelka Kolmanič opozarja, da je veliko občanov razburjenih, ker se vsake toliko časa skuša dvigniti cene raznih storitev. Pravi, da bi se moralo bolj premišljeno lotiti zadev. Da bi se moralo ceno spustiti pri parkirišču zdravstvenega doma, saj tja pripeljejo ostareli in bolni, ki se ne morejo voziti z avtobusom.

Josip Rotar in Lista kolesarjev in pešcev so za to, da se najde postopne rešitve, pri katerih bi iskali rešitve za alternativne prihode v mesto z avtobusi, kolesi in peš sočasno z rešitvami o plačljivem parkiranju.

Tatjana Frangež meni, da so za iskanje rešitev, kako bi spravili avtomobile iz centra, a ne podražitvijo parkirnih mest.

Tudi Branislav Rajić je proti podaljševanju plačljivega parkirnega časa in podražitvi, ampak je treba iskati druge rešitve. Opozarja, da elektronska aplikacija ni dobra rešitev. Prav tako, da naj se upošteva mnenje vseh občanov, ne samo iz centra. Želi ukrepe, s katerimi ne bodo zatrli ljudi , ampak jih spodbudili. To pa ne bo po njegovem z dvigovanjem cen.

Melita Petelin se strinja z Rajićem in Kolmanićevo in dodaja, da bi lahko bilo podaljšano zgolj do 18.ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

Matic Matjašič opozarja, da bi bilo treba drugače urediti in po drugem vrstnem redu. Najprej posodobiti javni potniški promet, šele nato vse ostalo.

Bernard Memon se sprašuje, kam bo odšel denar od zvišanja cen parkiranja in podaljšanja časa parkiranja. Na kratko opozarja, ali je županu in ekipi do živega mestnega jedra ali zgolj do dviga cen parkirnin.

Miha Recek meni, da bi morali pri drugem branju ločiti odlok o podaljšanju parkirnega časa oziroma o parkirni politiki od ostalih točk istega odloka. Ob tem pa se še sprašuje, kam naj bi šel denar, pridobljen od podaljšanja parkirnega prostora.

Matej Žmavc meni, da naj uvedejo merilo pol ure, ne pa ene cele ure parkiranja. Saj imajo mnogi krajše opravke v mestu in bi bilo dovolj, da plačajo začetih pol ure, ne pa celo uro.

Zdenka Križanič opozarja tako kot ostali, da bi bilo treba urediti javni potniški prevoz, uvesti več avtobusov, ne pa zviševati cene plačljivega parkiranja.

Prav tako so proti podaljševanju in zviševanju cen plačljivega parkiranja Saša Pelko in Damir Orehovec. Tudi Lidija Divjak Mirnik, ki pravi, da bi bili lahko bolj človeški in podaljšali uro največ za pol ure.

V Mariboru pričetek preureditve Ca...

Dodano: 8 September 2019

V Mariboru se v ponedeljek z uvedbo izbranega izvajalca v delo začenja preurejanje Cafove ulice. S tem bo ulica zaprta za promet. Dela morajo biti po pogodbi končana v 110. dneh po uvedbi v delo, po njihovem zaključku pa bo Cafova ulica zasnovana kot skupni prometni prostor za pešce, kolesarje in motorni promet.

Vir: Google maps

Z uvedbo izvajalca v delo bo začel teči pogodbeni rok za izvedbo del, izvajalec pa bo moral Mestno občino Maribor zaprositi za zaporo ulice. Predvidevamo, da se bodo tako gradbena dela v Cafovi ulici začela v tednu po 16. septembru. Ves čas gradnje bo ulica zaprta za promet, omogočeni pa bodo izvoz iz garaž ter dostopi do Okrajnega sodišča v Mariboru in dvorišč Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor ter Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor.

Po zaključku del, ta morajo biti po pogodbi končana v 110. dneh po uvedbi v delo, bo Cafova ulica zasnovana kot skupni prometni prostor za pešce, kolesarje in motorni promet. Vstop na območje bo opremljen s potopnimi stebrički, hitrost vožnje bo omejena na 20 kilometrov na uro. Ulica bo prevozna v obe smeri in tudi režim dostopa do garaž bo ostal nespremenjen. Urejen bo dostop za potrebe stanovalcev in lokalov, ki bodo imeli na preurejenem območju na voljo parkirna mesta za dostavo. Pred sodiščem bo za kratkotrajno parkiranje na voljo šest parkirnih mest.
Vrednost investicije je nekaj čez 465 tisoč evrov. “Mestna občina Maribor je za projekt pridobila okoli 320 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada EU,” so sporočili iz MO Maribor.

Mariborski Dijaški dom Lizike Jan�...

Dodano: 7 September 2019

V Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor so na začetku poletja začeli celovito energetsko sanacijo, v okviru katere bodo obnovili kotlovnico, okna, vrata, streho in fasado. Dela bodo po besedah ravnateljice Bojane Peruš Marušič končali predvidoma sredi oktobra. Kljub temu so se dijaki ob začetku novega šolskega leta že lahko ponovno vselili v dom.

Vir: Dijaški dom Lizike Jančar Maribor

Gradbena dela so začeli na začetku julija, ko so se sobe v dijaškem domu spraznile. “Naši dijaki so se v nedeljo 1. septembra lahko vrnili normalno v dom, saj so notranja dela vsa zaključena,” je povedala ravnateljica.

Prenova bo stala 1,6 milijona evrov in jo bodo izvedli v javno-zasebnem partnerstvu. Polovico sredstev bo prispevala družba Petrol, ostalo pa predstavljajo prispevek ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter kohezijska sredstva.

Sedemnadstropna stavba je bila zgrajena leta 1977 in je bila že precej dotrajana. Omet je odpadal, okna se niso odpirala ali zapirala, zato je bila prenova po besedah ravnateljice nujno potrebna.

Dom, ki se nahaja blizu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, nudi okoli 310 ležišč v dvo- in triposteljnih sobah. Slednje postopno opuščajo, saj si vedno več dijakov želi bivati v dvoje ali sami.

Sobe prenavljajo postopno vsako leto s sredstvi za investicijsko vzdrževanje. Zadnji dve leti so tako obnovili talne obloge v 50 sobah, sanitarije in napeljavo. Med drugim so namestili varnostne kamere in postavili fitnes.

Trenutno nudijo streho okoli 280 dijakom, ki večinoma prihajajo s Koroške ali Celjskega ter obiskujejo bližnje šole. To so Druga gimnazija, Srednja šola za oblikovanje, Srednja zdravstvena in kozmetična šola ter Izobraževalni center Piramida.

“Tudi letos opažamo naraščanje vpisa. Vsako leto imamo okoli deset dijakov več,” je pojasnila Peruš Marušičeva. Ležišča, ki ostanejo prazna, oktobra napolnijo s študenti.

Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je eden od treh samostojnih dijaških domov v Mariboru in sodi med štiri največje dijaške domove v Sloveniji. Ostali domovi v mestu delujejo kot podaljšek posameznih srednjih šol ali pa so v zasebni lasti.
Vir: STA

Maribor vsak dan dražji

Dodano: 6 September 2019

Za Mariborčane je vsekakor novica dneva, da bo parkiranje v Mariboru dražje in da se bo občinska blagajna še bolj polnila za projekte župana Arsenoviča (mostovi, garažne hiše, Koroška, občinski časopis …).

Ali bodo tokrat Mariborčani glasnejši in se uprli, bomo videli, vsekakor pa so bolj prilagodljivi in bolj potrpežljivi kot v času županovanja Kanglerja in Fištravca, kar so že pokazali ob podražitvi odvoza smeti in dviga cene pomoči na domu. Kot kaže pa prva Snagina podražitev za 38 odstotkov letos ne bo edina. Vse glasnejše so namreč govorice, da bo treba letos ceno odvoza smeti ponovno podražiti. Med tem pa Arsenovič ne skriva ambicij po gradnji garažnih hiš, ki bodo verjetno poskrbele za še dražje parkiranje v Mariboru in polnjenje žepov njihovih upravljavcev. Še pred prvo sejo mestnega sveta po dolgem vročem poletju je namreč župan Saša Arsenovič s svojo ekipo predstavil teme, o katerih bodo na seji razpravljali. Med drugim o odloku, ki bi zagotovil ustanovitev in izhajanje mestnega časopisa ter o podaljšanju časa plačljivih parkirnih mest in sami podražitvi parkirnine.

Dražje parkiranje
Pri odločanju o tem, kako bi poenotili čas na plačljivih conah za parkiranje se ne odločajo za čas, ki ga ima večina javnih plačljivih con, ampak se ravnajo po Lentu, kjer je tako parkiranje določeno od 8. do 20. ure, drugje je še zdaj večinoma do 17. ure. Obenem pa so premaknili tudi uro – namesto ob 8. uri bi po novem veljalo že od 7. ure naprej. Uroš Kosi iz Sektorja za komunalo in promet pravi, da je tako po vseh evropskih mestih in da bi brezplačno parkiranje sprožilo več potovanj v mesto z osebnimi vozili, čemur pa bi se rada občina izognila zaradi tega, ker bi radi prepričali ljudi, da bi bolj uporabljali alternative: avtobus, kolo in ne nazadnje, da bi ljudje prišli peš. Več o tem Uroš Kosi v posnetku:

Zdi se, kot da si občina želi na eni strani postati bolj zelena, bolj kot ne pa, da želi, da Mariborčani trošijo denar v centru. In to ne samo drobiž. Tako lahko vsaj razumemo Kosijevo današnjo izjavo o tem, da kdor ne more dati evra za parkirnino, verjetno tudi trošil ne bo veliko:

Sprejemanje odloka za ustanovitev časopisa
Direktor mestne uprave MOM Boris Železnik je danes izjavil, da občina Maribor “kot druga največja občina v Sloveniji si želi na primeren in ustrezen način obveščati svoje občane in občanke o svojem delu, rezultatih in o projektih v teku. Prav tako pa objavljati vsebine, ki so aktualne za vsakdanje življenje.” Vse lepo in prav, a zakaj nočejo že zdaj razpravljati o uredniški politiki časopisa, ko pa bi to morala biti ena pomembnejših točk. Kot da bi radi najprej imeli zeleno luč, o vsebini pa bi potem sami odločali po svoje in po nareku. Železnik namreč pravi, da ne bi rad izgubljal preveč besed:

Pa ravno programska politika in okvirna vsebina sta tista dejavnika, ki bi morala biti ne samo znana, ampak docela razčlenjena, preden se svetniki odločajo, ali bodo dali mestnemu časopisu zeleno luč. Takšen naj bi bil vsaj vrstni red, drugače kupujejo ali pa prodajajo mačka v žaklju. Dokler tega žaklja ne odprejo, ne vedo nič o mačku.

Župan bi denar delil kar direktno in brez javnega naročanja
Kot je možno razumeti iz odloka pa so pripravljalci gradiva očitno pozabili na zakon o javnih naročanjih, saj le ta tako kot je zapisan sedaj daje županu Arsenoviču moč, da odloča o izvajalcih prav on. Tako bi rad župan denar davkoplačevalcev delil kar direktno in ne na podlagi javnega razpisa ali poziva, kot mu narekuje zakon.

Poslovanje v UKC Maribor se izbolj�...

Dodano: 4 September 2019

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor nadaljuje izboljševanje poslovanja in načrtuje, da bo lahko že konec letošnjega leta izplaval iz rdečih številk. A ostaja neuslišan pri državnih vlaganjih v infrastrukturo.

UKC Maribor v poslovanju v prvi polovici letošnjega leta izkazuje nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar predstavlja 0,2 odstotka skupnih prihodkov. “V letu in pol smo prišli s štirih milijonov na 200.000 evrov izgube, kar ocenjujemo kot zelo dobro,” je na današnji seji sveta zavoda povedal direktor UKC Maribor Vojko Flis.

Izboljšano poslovanje je predvsem posledica sanacijskega programa za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti zavoda, ki so ga začeli izvajati lani. Takrat so predvidevali, da bodo dosegli uravnoteženo finančno poslovanje v letu 2020, zdaj pa računajo, da bo to mogoče že letos.

Kljub nenehnemu opozarjanju na nujnost vlaganj v opremo in prostore ostaja večina načrtovanih investicij na papirju. “Investicije nam tečejo zelo počasi, predvsem zaradi birokratskih zavor,” je povedal Flis. “Roki za izvedbo se stalno zamikajo. Dodatno dvigalo v kirurški stolpnici je bilo na primer odobreno že ped nekaj leti, pa ga še vedno nimamo,” je dodal.

Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina so prejšnji teden dobili z ministrstva za zdravje obvestilo, da pet investicij, ki so bile za UKC Maribor prioritetne, letos ne bo mogoče uresničiti, saj zanje ni denarja. “Če bodo sredstva zagotovljena, bodo možne v letih 2020, 2021 ali še kasneje,” je povedal. “Te investicije so nujno potrebne, zato upamo, da bodo na ministrstvu ta denar vendarle našli,” je dodal.

Z lastnimi sredstvi so že začeli prvo fazo selitve pljučnega oddelka s Slivniškega Pohorja v matično enoto v Mariboru. “Računamo, da bomo to fazo zaključili v pomladnih mesecih prihodnje leto in če ne bo šlo drugače, bomo tudi nadaljevali sami, v okviru naših zmožnosti. Ta investicija je resnično nujno potrebna, da zagotovimo bolnikom primerno oskrbo,” je povedal Vogrin.

Med najbolj nujnimi vlaganji so še klimatizacija kirurškega bloka, posodobitev oddelka za infekcijske bolezni, obnova centralne kuhinje in širitev enote za intenzivno nego na kliniki za pediatrijo.

Na kadrovskem področju se razmere po Vogrinovih besedah izboljšujejo, čeprav so zaposleni na nekaterih, predvsem zahtevnejših oddelkih še vedno preobremenjeni. Nekateri zaposleni, še posebej medicinske sestre, se pritožujejo zaradi domnevno neenakopravne obravnave pri plačilu dežurstev, a člani sveta zavoda glede tega danes niso dobili konkretnejših odgovorov. Flis je ponovil, da uprava tvorno sodeluje s sindikati in poskuša to problematiko v okviru svojih zmožnosti čim prej rešiti, a si hkrati želi, da bi bilo to urejeno z enotno, sistemsko rešitvijo na državni ravni.

Izredni notranji nadzor, ki naj bi bil po medijskem poročanju povezan tudi z domnevnimi množičnimi vpogledi v zdravstveno kartoteko junija napadene mariborske sodnice Daniele Ružič, še ni končan, zato njegovi rezultati še niso znani.

Flis je članom sveta zavoda pojasnil, da je zadeva večplastna in zahtevna, saj ni metodologije, kaj je nepooblaščen vpogled in kaj ne. Poudaril je, da imajo že dlje časa določene različne ravni možnega dostopa do podatkov in zagotovljeno sledljivost vpogledov, a da so v določenih primerih vpogledi nujni, na primer ko zdravnik z drugega oddelka preveri, koliko bolnikov je v določeni sobi, da lahko načrtuje število operacij.

Sistem na primer tudi beleži vpoglede na minuto, čeprav gre za istega uporabnika. “Če sem na računalniku eno uro, se šteje kot 60 vpogledov,” je ponazoril, prepričan, da so medijske navedbe o domnevno več kot 5000 neupravičenih vpogledih v sodničino kartoteko pretirane.
Vir: STA

Podjetje Playgreen ostaja najemnik ...

Dodano: 3 September 2019

Podjetje Playgreen ostaja še eno leto najemnik mariborskega Hotela Arena, za hotela Bolfenk in Videc pa pogajanja še tečejo. Očitno bosta dobila novega najemnika, saj njun najem direktorja Playgreena Mirana Ferka ne zanima več.

Hotel Arena; FOTO: booking.com

Gre za hotele nekdanjega Športnega centra (ŠC) Pohorje na Mariborskem Pohorju, ki so od leta 2014 pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Septembra lani je vse tri najel mariborski podjetnik Ferk s podjetjem Playgreen, po enem letu pa se mu je ta pogodba iztekla.

Pogodbo je zdaj podaljšal le za hotel Arena, ki se nahaja ob vznožju Pohorja, ne pa tudi za hotela Bolfenk in Videc na vrhu Pohorja.

“V DUTB si želimo, da bi z novim najemnikom dosegli dogovor, s katerim bomo lahko zagotovili neprekinjeno obratovanje hotelov. Skladno s tem je najemna pogodba za Hotel Arena že podpisana. Od 1. septembra 2019 naprej kot najemnik ostaja družba Playgreen, ki bo s hotelom upravljala eno leto. Za hotele Bolfenk in Videc je najemna pogodba v zaključni fazi usklajevanja,” so povedali na slabi banki.

Ferk pravi, da ga najem hotelov Bolfenk in Videc ne zanima več, saj je z njima zaradi lokacije na Pohorju preveč stroškov, hkrati je velika težava dobiti delovno silo in goste. “Vrh Pohorja je mrtev. Ni dodatne ponudbe za turiste, niti kolesa si ne moreš izposoditi,” je povedal za STA. “Dokler se na vrhu ne bo začelo kaj dogajati, ne bo šlo. Če recimo zgradimo tam večnamensko dvorano, lahko pridobimo tudi nočitve,” je prepričan.

Hotel Arena nemoteno posluje naprej, medtem ko je hotela Bolfenk in Videc, ki sta bila zaradi pomanjkanja povpraševanja že prej zaprta, danes predal nazaj DUTB. Kdo se pogaja s slabo banko za njun najem, ni znano.

Se pa Ferk še vedno zanima za nakup vseh treh hotelov in je za to že oddal nezavezujočo ponudbo. Tu zadeve še niso dorečene. “Kar zadeva postopek prodaje, trenutno poteka zbiranje nezavezujočih ponudb, sledilo bo zbiranje zavezujočih ponudb. Ker je postopek v teku, v tem trenutku ne moremo razkriti več, saj DUTB odprtih postopkov ne komentira,” so povedali na DUTB.
Vir: STA

Most med Rušami in Selnico ob Drav...

Dodano: 1 September 2019

Most čez reko Dravo med Rušami in Selnico ob Dravi naj bi dočakal obnovo. “Izdelana je projektna dokumentacija za temeljito rekonstrukcijo mostu. Celovita rekonstrukcija se bo izvedla predvidoma v letu 2021, ko bodo pridobljena vsa zemljiškoknjižna dokazila in ko bodo zagotovljena finančna sredstva za gradnjo,” pravijo na DRSI.

Trenutno stanje mostu naj sicer ne bi bilo kritično. “Stanje mostu se redno spremlja v okviru obdobnih pregledov, ki izkazujejo, da je stanje mostu kot celote zadovoljivo. Oprema objekta je sicer v slabšem stanju, vendar ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov njeno stanje ne vpliva na varnost v prometu,” so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI).

Most je glavna prometna povezava med občinama Ruše in Selnica ob Dravi ter edina možnost prečkanja reke vse od Koroškega mostu v Mariboru do Lovrenškega mostu v Vurmatu. Zgrajen je bil leta 1967 in nazadnje obnovljen leta 1990. Zatem so se na mostu v okviru rednega vzdrževanja izvajala le manjša popravila.

Most je pomemben člen v izvedbi Dravske kolesarske poti, saj je čezenj predvidena povezava med občinama Ruše in Selnica ob Dravi. Od Dravograda do Maribora ta pot sicer teče po desnem bregu Drave, v tem delu – konkretno med omenjenim mostom in Hidroelektrarno (HE) Fala – pa se preseli na levi breg reke, saj je desno nabrežje prestrmo.

Čez most zaenkrat še ni urejene kolesarske steze, projektna dokumentacija za pododsek Dravske kolesarske poti HE Fala – Selnica ob Dravi – Ruše je še v izdelavi. “Rok izdelave projektne dokumentacije je konec oktobra letos. Nato sledi recenzija, ki je predvidena še v letošnjem letu,” pravijo na DRSI.

O datumu začetka ureditve tega kolesarskega odseka še ne želijo konkretno govoriti. Gradnja se bo po navedbah DRSI “izvajala glede na zagotovljena zemljišča in razpoložljiva proračunska sredstva”.
Vir: STA

VIDEO: Od novega leta tudi v Maribo...

Dodano: 29 August 2019

Javno podjetje Snaga je skupaj z Mestno občino Maribor predstavilo vsebino kampanje Moji odpadki, moja skrb, katere začetek sovpada z deljenjem rumenih vreč, v katerih bomo tudi v Mariboru od novega leta odpadno embalažo odvažali od vrat.

Mariborski župan Saša Arsenovič je uvodoma dejal, da si želi urejeno in čisto mesto. “Izjemno sem vesel te pobude oziroma akcije, ker mislim, da na takšen način lahko storimo več kot s kaznovanjem in drugimi ukrepi, ki bo seveda sledili, če tukaj ne bomo uspešni. Gre za to, da se moramo vsi skupaj zavedati, da so to naše smeti in da ne smetimo nobenemu drugemu, ampak samim sebi. Prepričan sem, da v drugem največjem univerzitetnem mestu znamo in zmoremo za svoje odpadke poskrbeti tako, da nam bo to v ponos,” je še dodal Arsenovič.

Moji odpadki, moja skrb
Glede na perečo problematiko nedovoljenega odlaganja odpadkov v mestu in predvsem na ekoloških otokih podjetja Snaga, čemur smo bili priča praktično celo poletje, se je Mestna občina Maribor v okviru projekta “Izboljšajmo Maribor”, skupaj s Snago in Medobčinskim inšpektoratom, odločila, da pripravi kampanjo ozaveščanja za urejenost ekoloških otokov, ki so ji nadeli ime “Moji odpadki, moja skrb.” Izziv pri tem je izboljšati stanje na tem področju in da bodo ekološki otoki dejansko služili svojemu namenu. Za uresničevanje teh ciljev so si zamislili prav posebno tekmovanje. V okviru te kampanje, ki bo trajala od meseca septembra pa vse do aprila, bodo izbrali najbolj kritičen ekološki otok v vsaki mestni četrti. Tekom kampanje bodo vsak mesec spremljali količino nesortiranih in neustrezno odloženih odpadkov. Rezultate bodo nato vsak mesec javno objavili na spletnih straneh Mestne občine Maribor, podjetja Snage, na Facebook strani MO Maribor in preko medijev.

Vsako gospodinjstvo bo prejelo rumene vreče
Tudi direktor Snage, Alen Perc, deli mnenje z županom Arsenovičem, da cilj Snage ni kaznovanje ljudi, ampak ozaveščanje. “Zato absolutno pozdravljam to kampanjo, “Moji odpadki, moja skrb”, ki smo jo pripravili skupaj z MO Maribor. Sicer pa smatram, da je mesto čisto, saj je standard čiščenja, predvsem ekoloških otokov, je na zelo visoki ravni. Tudi ekoloških otokov imamo v Mariboru precej več na prebivalca, kot nam toi veleva zakon, saj smo v zadnjih desetih letih preprečili odlaganje večje količine odpadkov v naravo,” je ob tem dejal Perc. Sicer pa gre Snaga naprej z novimi projekti. Eden izmed teh je zbiranje odpadne embalaže na domu. Več o tem pa v priloženem videu.

V kolikor bi uporabniku med letom vreč zmanjkalo, jih lahko kadar koli dokupi v zbirnem centru ali pri vozniku smetarskega vozila.

Z novim letom drugačna frekvenca odvoza odpadkov
Medtem ko bodo biološke odpadke, ki jih zbiramo v rjavi posodi, odvažali nespremenjeno (torej od 1.4. do 30.11. vsak teden, preostanek leta pa na 14 dni), bodo frekvenco odvoza mešanih komunalnih odpadkov podaljšali na 3 tedne, embalažo pa bodo po novem odvažali na 14 dni. Prav zaradi teh sprememb bo toliko pomembneje, da bodo uporabniki dobro pogledali koledarje odvoza komunalnih odpadkov, ki jih bodo prejeli s položnico meseca decembra, koledarji pa bodo od prvega dneva novega leta dostopni 24 ur dnevno tudi na spletni strani Snage www.snaga-mb.si. Za Mariborčane, ki živijo v večstanovanjskih objektih, vključno z mestnim jedrom, sprememb ne bo. To pomeni, da bodo iz teh območij mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo odvažali tedensko. Odpadna embalaža se bo, kot doslej, zbirala v 1.100-litrskem zabojniku z rumenim pokrovom. Ko bodo razdeljene vse rumene vreče, torej v začetku leta 2020, bomo iz območij individualne poselitvene strukture iz zbiralnic oziroma ekoloških otokov umikali zabojnike z rumenim pokrovom. V teh območjih bomd na zbiralnicah zbirali samo še papir in steklo.

VIDEO: Alan Perc o prednostih seži...

Dodano: 29 August 2019

Tokrat smo se pogovarjali z direktorjem javnega podjetja Snaga, Alanom Percom, ki naj bi podjetje vodil zgolj štiri mesece, v tem času bodo nadzorniki z javnim razpisom iskali novega direktorja za poln mandat, saj je Perc sicer direktor Energetike Maribor. Perc je Snago prevzel v precej turbolentnem obdobju nehvaležne podražitve odvoza smeti, ki pa je bila tokrat več kot nujna. Zakaj je bila podražitev neizbežna in kje vidi rešitve ravnanja z odpadki v Mestni občini Maribor, pa v pogovoru z našim novinarjem.

VIDEO: Europark Maribor praznuje z ...

Dodano: 28 August 2019

Že 19 let Europark Maribor zasleduje svoje poslanstvo: zadovoljevati potrebe in želje obiskovalcev. Na današnji novinarski konferenci so predstavili poslovne rezultate preteklega leta, dogodke ob letošnjem rojstnem dnevu ter načrte za prihodnost.

Ponovno rast prometa in milijoni obiskovalcev

V mariborskem Europarku so lani zabeležili 4,7-odstotno rast prometa ter skoraj 7,7 milijona obiskov, kar pomeni 3,7-odstotno rast obiska. Simona Mandl, Europarkova center managerka, ki že devet let skrbi za razvoj in napredek največjega nakupovalnega središča v severovzhodni Sloveniji, je na današnji novinarski konferenci povedala, da navedeno potrjuje, da »je naša začrtana strategija poslovanja in razvoja nakupovalnega središča pravilna. Pravi je način, na katerega sledimo potrebam in željam obiskovalcev ter dvigujemo raven nakupovalne izkušnje.« Pri tem je izpostavila trdo delo vseh zaposlenih: »V mislih imam tako sodelavce ožje ekipe kot tudi vse shop partnerje in njihove zaposlene. Ponosna sem na to, da je prav zaradi trdega dela vsakega od nas Europark danes največje in najboljše nakupovalno središče v regiji.«

Raznolika in privlačna ponudba, ki bo deležna še nadgradnje

V 120 skrbno izbranih prodajalnah in lokalih ponujajo svetovno priznane blagovne znamke, ki so v koraku z zadnjimi trendi. »V Europarku se neprestano trudimo, da obiskovalci pri nas dobijo tisto, kar potrebujejo. Zato neprestano posodabljamo ponudbo,« je povedala Simona Mandl. Tako so od začetka letošnjega leta že pozdravili odprtje novih prodajaln Buzz, Promod, Palmers, XYZ, Cvetličarne Park, SIMPLE barber shopa ter prenovljenih prodajaln dm in Big Bang ter restavracije Interspar. Simona Mandl je napovedala še nadgradnjo te ponudbe, in sicer »prihod prodajalne Baby Center ter nove blagovne znamke italijanske otroške konfekcije Idexe. Prav tako bomo odprli novo prodajalno Just-R, ki bo ponujala izbrane modne kose v italijanskem trendovskem stilu.«

Europark Maribor, ki zaposluje približno 1.000 posameznikov, je po besedah Mandlove prav zaradi pestre ponudbe trendovskih izdelkov ter raznolikih storitev tako priljubljen v regiji. »Pri nas dobijo vse pod eno streho in to cenijo,« je dejala.

Nenehno vlaganje v razvoj in napredek

V Europarku Maribor nenehno vlagajo v razvoj in napredek, s čimer želijo obiskovalcem omogočiti še boljšo in prijetnejšo nakupovalno izkušnjo ter obenem zagotoviti večjo energetsko učinkovitost naprav in sistemov. »Obnovili smo dovozne površine v garaži, obnavljamo še streho in interjer. V Europarku smo v te naložbe vložili skoraj 6 milijonov evrov,« je razložila Simona Mandl. Poleg zavedanja okoljskih izzivov današnjega časa se v Europarku zavedajo tudi pomena lokalne skupnosti, v kateri delujejo. Zato vsako leto podpirajo pozitivne lokalne projekte in organizacije, kot so Festival Lent, Zlata Lisica, Evropska noč raziskovalcev, NK Maribor in številne druge. Prav tako tudi sami organizirajo družbeno-odgovorne dogodke; letos so že 11. leto zapored sredstva, zbrana s prijavninami na Europarkov kolesarski maraton, podelili v dobrodelne namene – tokrat društvu Humanitarček.

Načrti za privlačno dogajanje

Dobri poslovni rezultati in jasni načrti za prihodnost še dodatno prispevajo k bogatemu rojstnodnevnemu dogajanju. Pretekli konec tedna so že pripravili zabavo za najmlajše z Ribičem Pepetom ter praznovanje s Tanjo Žagar, torto velikanko in rojstnodnevnimi popusti do 19 odstotkov. »Vtisi obiskovalcev so zelo pozitivni. Povedali so, da se radi vračajo k nam, ker jih znamo lepo presenetiti,« je povedala vodja marketinga Petra Romih. Pri tem je vse povabila na druženje v soboto, 7. septembra, ko bodo na Trgu Leona Štuklja pripravili že tradicionalni koncert.

S privlačnimi prireditvami bodo po besedah Romihove nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. »Čakajo nas modna revija, noč raziskovalcev, unikatno interaktivno doživetje za majhne in velike Hotel Transilvanija s tematskimi tuneli pobega ter številnimi ustvarjalnimi delavnicami, razstava malih živali, dan požarne varnosti, martinovanje, nočno nakupovanje, bogato božično-novoletno dogajanje in še marsikaj,« tako Romihova.

V Europarku Maribor zagotavljajo, da bodo še naprej predani zagotavljanju prijetne nakupovalne izkušnje ter raznolike ponudbe z najnovejšimi svetovnimi trendi.

DUTB prejela več ponudb za najem h...

Dodano: 26 August 2019

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je prejela več nezavezujočih ponudb za najem hotelov nekdanjega Športnega centra (ŠC) Pohorje na Mariborskem Pohorju. Odločitev o izbiri še ni sprejeta. Ponudbo je oddal tudi sedanji najemnik, podjetje Playgreen, ki se mu 1. septembra izteče enoletna najemna pogodba.

Hotel Arena

“Do izteka roka za oddajo nezavezujočih ponudb za najem turističnih nepremičnin na Mariborskem Pohorju je DUTB prejela več ponudb, ki bodo preučene in obravnavne s strani pristojnih organov odločanja. Več informacij o predmetnem najemnem postopku vam trenutno ne moremo posredovati,” so za STA povedali na DUTB.

Hoteli Arena, Bolfenk in Videc
Novo zbiranje nezavezujočih ponudb za najem hotelov na Mariborskem Pohorju so objavili pred dvema tednoma, rok za oddajo se je iztekel v petek. Ponudba zajema štirizvezdični hotel Arena s 60 sobami, velnesom in 18.400 kvadratnih metrov površin okoli hotela ter hotela Bolfenk s štirimi in Videc s tremi zvezdicami in skupno 50 sobami, 26 apartmaji in 15.500 kvadratnimi metri zunanjih površin, ki vključujejo tudi nogometno igrišče. Najemno razmerje se bo po napovedih DUTB sklenilo za določeno obdobje vsaj pol leta ali več z začetkom 1. septembra letos ter vsaj do konca februarja 2020 in z možnostjo podaljšanja.

Podjetje Playgreen bi hotele tudi odkupilo
Pohorske hotele, ki jih je slaba banka leta 2014 tik pred stečajem ŠC Pohorje izvzela iz premoženja, so imele sprva v najemu Terme Maribor, ki upravljajo tudi sosednji Hotel Habakuk. Ko so se te umaknile, pa je hotele vzel v najem mariborski podjetnik Miran Ferk s podjetjem Playgreen, ki je septembra lani sklenil enoletno najemno pogodbo. Ferk je danes za STA potrdil, da je DUTB predložil nezavezujočo ponudbo tako za nadaljnji najem kot za odkup teh hotelov. Ker pogovori s slabo banko še tečejo, podrobnosti zaenkrat ne razkriva. “Trdno sem prepričan, da bodo izbrali najboljšega ponudnika,” je dejal.
V odkup naj bi se Ferk podal s poslovnim partnerjem. DUTB je paket nepremičnin pred letom dni ocenjeval na okrog 6,8 milijona evrov, po nedavnem poročanju časnika Večer pa bi Ferkov poslovni partner, ki ni iz Maribora, lahko ponudil ceno okrog pet milijonov evrov.

Vir: STA

V Mariboru bodo soseske tekmovale v...

Dodano: 25 August 2019

Zaradi povečanega števila primerov nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih so se v Mestni občini Maribor odločili, da v drugi polovici septembra začnejo s kampanjo osveščanja. K odgovornejšemu ravnanju z odpadki bodo občane med drugim poskušali spodbuditi s tem, da bodo soseske tekmovale med seboj v urejenosti ekoloških otokov.

Kampanjo, ki so jo poimenovali Moji odpadki, moja skrb, bodo izvedli v okviru projekta Izboljšajmo Maribor in v sodelovanju s komunalnim podjetjem Snaga. To je med julijskim poostrenim nadzorom v mestu ponovno opozorilo, da se na ekoloških otokih kopičijo odpadki, ki ne sodijo tja. Gre predvsem za komunalne odpadke, pogosto tudi kosovne in celo gradbene odpadke.

K sodelovanju v kampanji bodo po navedbah pristojnih občinskih služb povabili vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter vzgojno-izobraževalne institucije.

Med drugim bodo priredili tekmovanje v urejenosti ekoloških otokov med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki bo trajalo do aprila, ter osveščevalne tedne v vsaki posamezni mestni četrti in krajevni skupnosti. Na različnih lokacijah bodo izvajali nove poostrene nadzore nepravilnega ločevanja odpadkov na ekoloških otokih, z akcijo Noč ima čisto moč bodo ti nadzori izvedeni tudi ponoči.

“Cilj kampanje Moji odpadki, moja skrb je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike želimo na Svetovni dan Zemlje prihodnje leto razglasiti najbolj urejeno mestno četrt ali krajevno skupnost, v zavest prebivalcev našega mesta pa usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki nam bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu,” so ob napovedi kampanje sporočili z občine in Snage.

Na ekoloških otokih v Mariboru ločeno zbirajo papir, steklo in embalažo. Največ težav imajo občani in občanke pri pravilnem ločevanju odpadne embalaže, saj v posode z rumenim pokrovom odlagajo tudi druge odpadke. Velikokrat se tu znajdejo tudi odpadki, ki so preveliki za takšne zbiralnice in bi jih bilo treba odpeljati v zbirne centre.

Posameznik v Mariboru po podatkih Snage še zmeraj ustvari največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer približno 159 kilogramov na leto. Sledijo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, embalaža), ki predstavljajo 143 kilogramov zbranih komunalnih odpadkov na Mariborčana na leto. Povprečen prebivalec mesta zbere na leto še 82,2 kilograma bioloških odpadkov in slabih 15 kilogramov kosovnih odpadkov.

V sredini septembra bo Snaga ponovno izvedla brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov, kot so odpadne baterije, olja, zdravila in sijalke. “Običajno nevarni odpadki pristanejo v črnih posodah za mešane komunalne odpadke, pri tem pa se sploh ne zavedamo, kakšno škodo povzročamo s takšnim početjem,” so sporočili iz podjetja.
Vir: STA

Marpromova vikend akcija predprodaj...

Dodano: 23 August 2019

Zadnji počitniški vikend, 31. avgusta in 1. septembra, bo na blagajnah na spodnji postaji Pohorske vzpenjače potekala predprodaja novih sezonskih smučarskih vozovnic po ugodnejših cenah.

V času vikend akcije bodo naprodaj vse sezonske vozovnice za Mariborsko Pohorje, prvič pred novo zimsko sezono tudi vozovnica Pohorka. Sezonska smučarska vozovnica za odrasle bo samo 31. 8. in 1. 9. stala 410 evrov (v redni prodaji 500), cena Pohorke za odrasle pa bo sprva znašala 270 evrov (v redni prodaji 370). Vozovnica Pohorka bo v zimski sezoni 2019/2020 veljala od ponedeljka do petka v času dnevne smuke in tudi nočne, medtem ko med vikendi in prazniki ter šolskimi počitnicami (božično-novoletne počitnice, zimske počitnice obeh regij) z njo ne bo mogoče smučati.

Po vikendu bodo cene nekoliko višje
Po zadnjem počitniškem vikendu se bodo cene vseh sezonskih vozovnic za Mariborsko Pohorje z 2. septembrom nekoliko zvišale, ponovno pa se bodo zatem dvignile s 1. novembrom. Od takrat bo namreč potekala redna prodaja smučarskih vozovnic za novo zimsko sezono. Uradna otvoritev te je predvidena sredi decembra, če bodo razmere dopuščale, pa bo smuka na Pohorju možna že prej. Ceniki vseh smučarskih vozovnic za sezono 2019/2020 so objavljeni na spletni strani www.visitpohorje.si. Marprom smučarje vabi, da izkoristijo možnost ugodnejšega nakupa v času prihajajoče vikend akcije predprodaje sezonskih vozovnic, ko bodo blagajne pod Pohorjem tako v soboto kot nedeljo
odprte med 7. in 19. uro.

Maribor v pričakovanju Evropske ju...

Dodano: 21 August 2019

V Mariboru se bodo konec tedna zbrale osnovnošolske ekipe iz vse Evrope, ki se bodo na tretji Evropski juniorski računalniški olimpijadi pomerile v znanju in spretnostih računalniškega programiranja. Osnovni namen tekmovanja je spodbujati zanimanje za računalništvo in informacijsko tehnologijo med mladimi.

Fotografija je simbolična

“Računalniki nas obkrožajo na vsakem koraku in vsi jih uporabljamo, vseeno pa je samo poznavanje programiranja močno deficitarno,” so opozorili v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki organizira tekmovanje v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

V štirih urah na dan rešiti po tri različne probleme
Olimpijada bo potekala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI). Svečano odprtje bo v soboto zvečer na Drugi gimnaziji Maribor, samo tekmovanje, v katerem morajo tekmovalci v štirih urah na dan rešiti po tri različne probleme s področja programiranja, pa bo v nedeljo in torek. Razglasitev rezultatov bo na zaključni slovesnosti v sredo zvečer. Organizatorji pričakujejo ekipe iz 24 držav. Skupno naj bi v Maribor v okviru Evropske juniorske računalniške olimpijade prišlo okoli 90 tekmovalcev, hkrati pa tudi njihovi mentorji in drugi gosti. Slovenijo bosta zastopali dve ekipi v konkurenci in ena izven konkurence. V prvi ekipi sta Filip Štamcar in Luka Urbanc, v drugi Matic Dremelj in Matic Kovač, v ekipi izven konkurence pa sta Vid Ošep in Alexander Gaydukov. Vodji ekip sta Simon Weiss in Žiga Željko, predsednik olimpijade je Borut Jurčič Zlobec.

Slovenija z dolgo tradicijo računalniških tekmovanj
Slovenija ima že dolgo tradicijo sodelovanja na računalniških tekmovanjih, leta 1988 je v Novi Gorici tudi potekala prva Mednarodna računalniška olimpijada. Evropska juniorska računalniška olimpijada je po navedbah organizatorjev nova priložnost za promocijo računalništva in programiranja kot tudi Slovenije. Na ZOTKS se sicer že vrsto let trudijo, da bi računalniško programiranje dobilo večjo veljavo v slovenskih šolah oziroma da bi bilo računalništvo uvedeno kot obvezni predmet že v osnovne in srednje šole. Trenutno je obvezna ura računalništva le v prvem letniku srednje šole, medtem ko je v osnovni šoli računalništvo neobvezni izbirni predmet v drugi triadi.
“Otroci bi si to želeli, a pri nas tega še ni. Zelo se trudimo, da bi te stvari spravili nazaj v osnovne šole in da bi se otroci učili tudi računalniškega programiranja. To zmorejo, znajo in jim je zanimivo, hkrati vidijo v tem mnoge koristi za naprej,” je za STA povedala vodja projektov tekmovanj iz znanja in modelarstva pri ZOTKS Mija Kordež.

Evropska juniorska računalniška olimpijada izhaja iz Mednarodne računalniške olimpijade, ki poteka že 30 let. Ker tam tekmujejo le dijaki, so leta 2017 odprli novo tekmovanje iz računalništva, ki je namenjeno učencem osnovnih šol. Prvo takšno tekmovanje je potekalo v Bolgariji, lani je bilo v Rusiji.
Dva tekmovalca iz Slovenije sta lani na tem tekmovanju osvojila bronasti odličji. Vsaka država lahko sicer sodeluje s štirimi tekmovalci, zraven pa sta še dva mentorja. Izjema je država gostiteljica, ki lahko sodeluje s šestimi tekmovalci.

Vir: STA

V Dupleku napovedujejo sanacijo por...

Dodano: 19 August 2019

Potem ko se je pri gradu Vurberk na začetku poletja zaradi dotrajanosti delno porušila streha grajske zidanice in s seboj odnesla del podpornega zidu, župan Dupleka Mitja Horvat napoveduje čimprejšnjo sanacijo, s katero bi preprečili nadaljnje propadanje objekta. Na kakšen način bodo to izvedli, še ugotavljajo, veliko pa je odvisno od cene.

“Pridobili smo poročilo po ogledu objekta s strani zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer smo dobili tudi smernice, na kakšen način pristopiti k sanaciji oziroma preprečitvi nadaljnjega propadanja in škode. Na podlagi tega smo zaprosili za ponudbe izvajalcev, a konkretno finančne ponudbe še nimamo,” je ta teden povedal župan.

Zidanica z obokano vinsko kletjo in leseno stiskalnico grozdja ima status kulturne dediščine in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. “Zidanica je iz leta 1700 in je sestavni del grajskega kompleksa. Po delni porušitvi ostrešja smo si ogledali poškodbe in lastnici objekta občini Duplek izdali ustrezna navodila za obnovo poškodovanega ostrešja,” je povedal tudi vodja mariborske izpostave Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher.

Šele ko bodo dobili ponudbe možnih izvajalcev potrebnih del, bodo po besedah župana lahko odločili, na kakšen način se bodo lotili sanacije. “Gre za velik objekt, potrebno je upoštevati smernice spomeniškega varstva, zato je zaenkrat nemogoče oceniti vrednost sanacije,” je dejal.

V vsakem primeru bo nekaj potrebno narediti, saj objekt v trenutnem stanju ni varen. “V sanacijo, da preprečimo nadaljnje propadanje, bomo zagotovo šli. Lahko se zgodi, da se bo porušeni del ostrešja v celoti na novo vzpostavil, lahko pa se ga bo samo odstranilo, zaščitilo zidove in naredilo odvodnjavanje, da ne propadajo spodnji deli kleti, ostali del ostrešja pa se bo pokril, da ne bo zamakalo in ne bo še naprej izpostavljeno vetru,” je pojasnil župan.

Objekt se nahaja na vzpetini pod gradom in je že več desetletij prazen. Po zaključenem postopku denacionalizacije je prešel pod okrilje občine. “Ko ga je občina dobila v last, je bil že dotrajan in propadajoč objekt,” je še povedal župan.

Po njegovih ocenah bi bilo najbolje, če bi objekt v prihodnosti dobil uporabno funkcijo. Edino možnost za to zaenkrat vidi v javno-zasebnem partnerstvu. “Naša želja je, da se najde zasebni investitor, ki bi tu glede na lokacijo in zgodovinski pomen objekta lahko uspel. Ambient je pravi za kakšno restavracijo ali degustacijsko klet,” je prepričan.

Višje na gradu je v zasebni pobudi že uspešna gostilna, ki grajsko poslopje koristi tudi za koncerte, v bližini so postavili adrenalinski park.

Predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine so na nedavnem sestanku z županom Dupleka opozorili na nevarnost porušitve zidu pod obstoječo tribuno na gradu. Na občini se po besedah Horvata zavedajo, da je nujno potrebna tudi sanacija gradu, a za to zaenkrat nimajo denarja. “Odvisni smo od sofinanciranja s strani ministrstva za kulturo. Čakamo, da se bo tu našla kakšna priložnost,” je dejal.
Vir: STA

FOTO: Dela na podvozu na Ljubljansk...

Dodano: 16 August 2019

Pred dnevi je Ministrstvo za infrastrukturo na svojem Facebook profilu objavilo album s fotografijami iz gradbišča na Ljubljanski cesti v Mariboru, kjer so dela za izgradnjo podvoza v polnem teku. Trenutno se izvaja betoniranje sren in zgornje plošče podvoza, v izvedi je tudi krožišče na križišču Ljubljanske ulice z Ulico Moše Pijade in Masarykovo ulico. Medtem je krožišče na križišču Ljubljanske ulice z Jezdarsko ulico že izvedeno. Zaenkrat je tam izvedena samo nosilna plast asfalta, saj bo po krožišču še potekal gradbiščni promet za potrebe gradnje podvoza, pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.

FOTO: Facebook Ministrstvo za infrastrukturo

Vsa dela naj bi predvidoma bila zaključena konec meseca novembra 2019, ko bo skozi nov podvoz tudi stekel promet.

Morda vas zanima še:

Gradnja podvoza na Ljubljanski po načrtih

V ZSSS ne nameravajo zaostrovati po...

Dodano: 14 August 2019

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so po najnovejših pogovorih z vodstvom družbe Terme Maribor, kjer bodo konec avgusta prezaposlili več kot polovico delavcev na hčerinsko podjetje HBP, pomirjeni. Kot je danes za nekatere medije povedal izvršni sekretar za teritorialno organiziranost ZSSS Boštjan Medik, za zdaj ne nameravajo zaostrovati položaja.

“Sindikat in svet delavcev v Termah Maribor sta z delodajalcem podpisala sporazum o zagotavljanju pravic tako sindikata kot sveta delavcev v tej novi hčerinski družbi in dobila zagotovilo, da se bodo nemudoma začela pogajanja za kolektivno pogodbo. V tem smislu smo zaenkrat pomirili napetosti,” je pojasnil Medik.

Hotel Habakuk

Terme Maribor, ki so eden največjih ponudnikov nočitvenih zmogljivosti v Mariboru, so hčerinsko podjetje HBP ustanovile lani in vanj prezaposlile okoli 20 delavcev iz hotela Bellevue na Mariborskem Pohorju, konec tega meseca pa naj bi na to hčerinsko podjetje prezaposlili še 86 ljudi, ki delajo v hotelu Habakuk.

Uprava Term Maribor na čelu z direktorico Tatjano Karpovitš teh načrtov (še) ni javno predstavila. Po neuradnih navedbah pa naj bi se za prezaposlovanje odločili zato, da bi lažje tržili oba pohorska hotela, medtem ko naj bi hoteli v mestu ostali ločeni.

Na sestanku sredi julija je sindikat dobil zagotovilo, da se bo delavcem pri dodeljevanju pravic priznala kontinuiteta, torej kot da niso zamenjali delodajalca. Glede ostalih odprtih vprašanj pa so se takrat dogovorili, da jih razjasnijo do sredine avgusta.

Po Medikovih besedah so dobili zahtevane odgovore. “Podpisan je bil sporazum, da se sindikatu in svetu delavcev zagotavljajo enake pravice tudi v hčerinskem podjetju. S tem smo zaenkrat pomirjeni, kako naprej, pa je odvisno od tega, na kakšen način bodo tekla pogajanja za kolektivno pogodbo. Ne bomo pa v tem trenutku zaostrovali naših aktivnosti,” je povedal.

Novo kolektivno pogodbo je treba doreči, ker je bila prejšnja nujno potrebna posodobitve, ob predlogu sindikata za njeno spremembo pa je vodstvo podjetja odstopilo od nje. Ta korak uprave je bil eden od razlogov za zaskrbljenost ZZZS glede dogajanja v Termah Maribor pred mesecem dni. “Nikakor v pogajanjih ne bomo pristajali na morebitno nižanje pravic delavcev,” je povedal Medik.

Sindikat skrbijo tudi splošne delovne razmere v podjetju, ki naj bi bile predvsem posledica kadrovske podhranjenosti. Po Medikovih besedah je vodstvo napovedalo, da bo poskušalo razbremeniti delavce. “Delodajalec nam je obljubil, da bodo pristopili k razpisom za nove zaposlitve,” je dejal.

Družba Terme Maribor je od leta 2013 preko slovenske družbe Platanus v lasti ruskega energetskega giganta Gazprom. V zadnjih letih se je namesto visokoletečih obljub o razvojnih vlaganjih, prihodu ruskih turistov in krepitvi skupine podala v prodajo dela svojega premoženja, med drugim obmejnih trgovin Travel Shop in medicinsko-termalnega centra Fontana.

Pod okriljem Term Maribor, ki imajo skupno 160 zaposlenih, so le še štirje hoteli – poleg Habakuka in Bellevueja še mestna Ibis in Mercure – ter Gostilna pri Treh ribnikih, ki je prav tako naprodaj.
Vir: STA

DUTB objavila novo zbiranje ponudb ...

Dodano: 12 August 2019

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je objavila novo zbiranje nezavezujočih ponudb za najem hotelov nekdanjega Športnega centra (ŠC) Pohorje na Mariborskem Pohorju. Sedanjemu najemniku, podjetju Playgreen, namreč 1. septembra izteče enoletna najemna pogodba, a je pripravljen še naprej upravljati s temi turističnimi zmogljivostmi.

Vir: Google Street View

Ponudba zajema štirizvezdični hotel Arena s 60 sobami, velnesom in 18.400 kvadratnih metrov površin okoli hotela ter hotela Bolfenk s štirimi in Videc s tremi zvezdicami in skupno 50 sobami, 26 apartmaji in 15.500 kvadratnimi metri zunanjih površin, ki vključujejo tudi nogometno igrišče.

Kot izhaja iz zapisa na njeni spletni strani, je namera DUTB oddati celoten portfelj, torej kot celoto, kljub temu pa bo DUTB upoštevala želje zainteresiranih najemnikov, ki bi želeli najeti posamezen hotel. Omejitev velja zgolj za hotel Arena, ki ga je možno najeti samo v kompletu s hotelom Videc ter Bolfenk.

Najemno razmerje se bo sklenilo za določeno obdobje vsaj pol leta ali več z začetkom 1. septembra letos ter vsaj do konca februarja 2020 in z možnostjo podaljšanja. Ponudbe bodo na DUTB zbirali le nekaj dni, in sicer do 23. avgusta opoldne.

Pohorske hotele, ki jih je slaba banka leta 2014 tik pred stečajem ŠC Pohorje izvzela iz premoženja, so imele sprva v najemu Terme Maribor, ki upravljajo tudi sosednji Hotel Habakuk. Ko so se te umaknile, pa je hotele vzel v najem mariborski podjetnik Miran Ferk s podjetjem Playgreen, ki se je prej ukvarjalo predvsem z organizacijo priprav športnih klubov in v tej vlogi je Ferk pred leti že sodeloval s ŠC Pohorje.

Septembra lani je z DUTB sklenil enoletno najemno pogodbo in začel tržiti hotele pod enotno blagovno znamko Pohorje resort. Ferk je danes za STA potrdil, da je pred dnevi že predložil DUTB nezavezujočo ponudbo za odkup teh hotelov, v prihodnjih dneh pa namerava podati še ponudbo za nadaljnji najem. Podrobnosti še urejajo.

V odkup naj bi se Ferk podal s poslovnim partnerjem. DUTB je paket nepremičnin pred letom dni ocenjeval na okrog 6,8 milijona evrov, po nedavnem poročanju časnika Večer pa bi Ferkov poslovni partner, ki ni iz Maribora, lahko ponudil ceno okrog pet milijonov evrov.

Skoraj enoletna izkušnja upravljanja s pohorskimi hoteli je sicer po poročanju Večera prinesla bistveno več težav, kot je Ferk pričakoval. Njegovo podjetje je lani prvič zašlo v rdeče številke, na koncu se je izgube nabralo za 206.000 evrov. “Problem so predvsem mrtvi meseci, ko se v Mariboru nič ne dogaja. Pozimi in poleti imamo dobro zasedenost, težave nastopijo septembra, oktobra, novembra, marca, aprila in maja. To pa je polovica leta. Kar je po eni strani velika težava, a obenem tudi potencial,” je Ferk povedal za Večer.
Vir: STA

S kampanjo “Moji odpadki, moja sk...

Dodano: 9 August 2019

V drugi polovici septembra bo javno podjetje Snaga, v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Medobčinskim inšpektoratom izvedlo kampanjo “Moji odpadki, moja skrb”, v katero bodo vključili vse mestne četrti in krajevne skupnosti, kot tudi vzgojno – izobraževalne institucije. Akcijo bodo izvedli vsled povečanega števila primerov nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih in uspešno izvedene akcije poostrenega nadzora.

S tovrstnimi akcijami nameravajo tudi v prihodnje opozarjati na neodgovorno ravnanje z odpadki, predvsem tistimi, ki se pojavljajo na ekoloških otokih, pa na njih ne sodijo. V kampanji “Moji odpadki, moja skrb” bodo vključili vse mestne četrti in krajevne skupnosti, ki bodo tudi v akciji “Ločujem, se ne zmrdujem” do aprila prihodnje leto tekmovale v urejenosti ekoloških otokov

Tako bodo v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti izvedli poostrene nadzore ločevanja odpadkov na ekoloških otokih. Ozaveščevalni teden, ki bo namenjen prebivalcem posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, v okviru akcije NOoč ima čisto moč pa se bodo na ekoloških otokih lotili tudi nočnih nadzorov.

V kampanji tudi vzgojno – izobraževalne institucije

“K sodelovanju želimo pritegniti tudi vzgojno-izobraževalne institucije, v katerih vsako leto potekajo programi odgovornega ravnanja z odpadki, ki jih pripravlja naše podjetje.Cilj kampanje Moji odpadki, moja skrb je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike želimo na svetovni dan Zemlje prihodnje leto razglasiti najbolj urejeno mestno četrt ali krajevno skupnost, v zavest prebivalcev našega mesta pa usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki nam bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu,” so sporočili iz Snage.

Z novim letom pomembna sprememba

V prihodnjem letu bodo v Snagi pričeli uvajati pomembno spremembo. Odpadno embalažo, ki jo zdaj zbirajo na ekoloških otokih, bodo začeli zbirati neposredno iz gospodinjstev, kar bo vplivalo na frekvence in dneve odvozov. Kampanja “Moji odpadki, moja skrb” pa tako ne bo samo ozaveščala, ampak tudi omogočala občanom, da kadar koli bodo informacije potrebovali, jim bo na voljo dovolj kanalov, ki bodo informacije zagotavljali.

S kampanjo do zavedanja prebivalcev mesta

Cilj kampanje je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike pa želijo na Svetovni dan Zemlje prihodnje leto (22. april” razglasiti najbolj urejeno mestno četrt in krajevno skupnost. V zavest prebivalcev mesta pa želijo tako usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu.

Ministrstvo za infrastrukturo pritd...

Dodano: 6 August 2019

Mariborska vzhodna obvoznica je z izgradnjo vzporedne avtoceste nedvomno izgubila funkcijo prevzemanja daljinskega prometa in ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem, zato je njena kategorizacija neustrezna, so po vnovičnem pozivu iz Maribora za ukinitev vinjetnega režima zdaj potrdili na ministrstvu za infrastrukturo.

Vir: google maps

Pozivi za ukinitev vinjet na odseku omenjene hitre ceste, ki iz mesta pelje proti pesniškemu rondoju in se tam priključi na avtocestni križ, se vrstijo že vrsto let, a pobudniki doslej pravega odgovora niso dočakali. Nedavno je zahtevo z argumenti, zakaj po njihovem kategorizacija ceste ni v skladu s pravili, pristojnemu ministrstvu ob podpori Mestne občine Maribor poslala Stranka mladih – Zeleni Evrope.

Za razliko od prejšnjih pobudnikov, ki so le predlagali ukinitev vinjet, so tokrat nanizali dejstva iz vladne uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, državnih cest ter zakona o cestninjenju, po katerih ta cesta po njihovem ne izpolnjuje nobenih pogojev, da bi sploh lahko bila hitra cesta ali cestninska cesta.

Temu zdaj pritrjujejo tudi na ministrstvu, še posebej v luči prekategorizacije Tržaške ceste v letu 2017 v državno cesto, s katero se je povezovalna funkcija hitre ceste še bistveno zmanjšala, povsem pa jo bo izgubila z izgradnjo načrtovane zahodne mariborske obvoznice, ki jo nameravajo navezati na avtocesto in ne na omenjeno hitro cesto.

Kot so v odgovoru pobudnikom zapisali na infrastrukturnem ministrstvu, se morajo hitre ceste v skladu z uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest navezovati na avtoceste ali na cestne sisteme sosednjih držav in povezovati središča regionalnega pomena. Prav tako se mora ob zgraditvi avtoceste obstoječa državna cesta, ki poteka vzporedno, prekategorizirati v regionalno cesto, tako da se zagotovi vzporedna povezava.

Glede na omenjena pravila po njihovih ugotovitvah sedanja kategorizacija ne ustreza tem kriterijem, s tem pa zavrača dosedanja nasprotovanja direkcije za infrastrukturo prenosu, ki ga je že večkrat predlagal tudi Dars. Slednja se je namreč sklicevala na strategijo prostorskega razvoja, da so nacionalna središča mednarodnega pomena, med katere sodi Maribor, na avtocestni križ povezana s hitro cesto.

Kljub takšnemu stališču, ki je očitno prepričalo tudi direkcijo za infrastrukturo, pa se lahko zaplete pri finančni plati. Dars, ki je prenos tudi že predlagal, namreč lahko tega izvede le odplačno, po izračunih iz leta 2016 pa bi stal več kot 64 milijonov evrov. Čeprav na direkciji ne nasprotujejo več prevzemu ceste, pa trdijo, da je plačati ne morejo, saj bi to pomenilo negospodarno ravnanje in tveganje neupravičene porabe proračunskega denarja.

Na ministrstvu za infrastrukturo so v odgovoru še dodali, da odločitev o spremembi kategorizacije zato še preučujejo, ena od alternativnih možnosti pa je, da cesto prekategorizirajo v regionalno cesto in jo v skladu z zakonom o cestninjenju opredelijo kot izbirno cestninsko cesto.

Mariborski pobudniki so se na odgovor danes odzvali pozitivno, saj jih veseli odzivnost in jasen odgovor, ki po njihovem nesporno potrjuje njihove trditve o neustreznosti kategorizacije.

“Ustrezna kategorizacija omenjene ceste bo nedvomno pomenila tudi konec cestninjenja, saj cesta zagotovo ne izpolnjuje niti pogojev za izbirno cestninsko cesto,” so sporočili iz Stranke mladih – Zelenih Evrope, kjer bodo skupaj z vodstvom mariborske občine v naslednjih dneh razmislili o nadaljnjih korakih ter o tem javnost obvestili predvidoma naslednji teden.

Dopolnjeno, 6.8.2019 ob 20.00

K ukinitvi vinjet na tem odseku je že na januarskem sestanku z županom Sašo Arsenovičem pozvala sedmerica mariborskih poslancev. Opozicijski poslanec SDS Dejan Kaloh je danes za STA povedal, da se stvari vlečejo predolgo, tako pa bo verjetno tudi po tokratnem odgovoru ministrstva.

“Naša regija je že tako deprivilegirana. V času obnove Ljubljanske ceste pa lokalno prebivalstvo zaradi zaprtja ene od glavnih prometnih žil v središče mesta že poldrugo leto uporablja hitro cesto in mora za to plačevati vinjeto, kar je enostavno nepošteno do prebivalcev Maribora,” meni Kaloh.

Ker se lahko birokratski postopki med ministrstvom, Darsom in direkcijo za infrastrukturo še precej časa vlečejo, bi po njegovem bilo še vedno najbolj pošteno, da postopke skrajšajo in preprosto cesto izvzamejo iz vinjetnega sistema.
Vir: STA

Ministrstvo za infrastrukturo: “S...

Dodano: 6 August 2019

Na ministrstvu za infrastrukturo so še vedno prepričani, da je služnost na zemljiščih v okolici mariborskega letališča, s katerim od sredine julija upravlja državna DRI in so v lasti prejšnjega najemnika oziroma njegovih kitajskih lastnikov, urejena v zemljiški knjigi in jo je država vrsto let izvajala brez težav.

V odzivu na trditve pravnih zastopnikov družbe Aerodrom Maribor, preko katere so nekatera zemljišča okoli letališča, med drugim tudi parkirišča, v lasti Kitajcev, so na ministrstvu odvrnili, bodo morebitne spore v zvezi s tem urejali po pravni poti, podrobnosti pa niso komentirali.

Potem ko je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ob zadnjem obisku letališča zagotavljala, da ima država služnost do letališča urejeno, se je na te trditve za televizijo Kanal A v petek odzvala odvetnica Meta Bevc iz ljubljanske odvetniške pisarne Kirm Perpar. Kot je opozorila, pogodba nikoli ni stopila v veljavo, zaradi česar tudi služnost ni veljavna.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo

Pogodba o služnosti po njenih trditvah ne velja zato, ker naj bi bila sklenjena le za primer, da bi infrastrukturo najel nekdo tretji, kar pa se ni zgodilo, saj je najemnik ostal Aerodrom Maribor, ta pa bi potemtakem služnost dal samemu sebi. V pogodbi namreč po njenem piše, da začne veljati, “ko država sklene pogodbo z osebo, ki ni služnostni zavezanec”. Očitno se bo tako spor preselil na sodišče, saj je tudi odvetnica Bevčeva povedala, da, če ne bo prišlo do dogovora med DRI in lastniki zemljišč, bodo slednji uporabili vsa zakonita sredstva za zaščito svojega pravnega položaja.

Hoški svetniki potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta

Na letališču, kjer trenutno pravega prometa z izjemo nogometnih poletov mariborskega kluba in njihovih evropskih nasprotnikov, ni, pa je za nekaj prahu konec minulega tedna poskrbel hoški občinski svet, ki je na izredni seji potrdil spremembo občinskega prostorskega načrta, s katero so zemljiščem ob mariborskem letališču, tudi tistim, ki so v kitajski lasti, spremenili namembnost.

Čeprav so na občini pozitivno mnenje za tovrstno prekvalifikacijo prejeli tudi od pristojnih služb na ministrstvu za infrastrukturo, s postopkom pa začeli že aprila lani, se je vodja kabineta ministrice Bratuškove Jernej Pavlič na svojem Facebook profilu vprašal, ali so morda kmetijska zemljišča spremenili v zazidljiva zato, da jih bo država ali naslednji najemnik drago plačal, saj bi se vrednosti lahko podeseterile.

Hoški župan Marko Soršak je za Pop TV povedal, da Pavlič očitno stvari ne razume dobro, saj so s treh različnih direkcij in sektorjev prejeli pozitivna mnenja, ob tem pa, da ta zemljišča že doslej niso bila kmetijska, pač pa stavbna. Spremenila naj bi se le namembnost, da bodo tam lahko postavili objekte s komercialno vsebino, kot sta hotel in trgovski center. Ker si na občini želijo razvoja tega območja, so spremembe po besedah Soršaka potrdili, saj imajo pri njih enak odnos do vseh vlagateljev, ki so pripravljeni prispevati k razvoju občine, ne glede od kod ti prihajajo.

Na infrastrukturnem ministrstvu niso komentirali, ali delijo mnenje njihovega vodje kabineta in ali nameravajo kakorkoli ukrepati. Povedali so le, da sprememba občinskega prostorskega načrta v občini Hoče-Slivnica sama po sebi ne vpliva na obratovanje letališča.

“Ministrstvo še vedno zasleduje cilj, da obratovanje mariborskega letališča zagotovi na kratek in dolgi rok, zato bomo v skladu s to namero opravili več cenitev različnih vrst,” so še dodali na ministrstvu.

Vir: STA

Na Mariborskem Pohorju v prvem delu...

Dodano: 3 August 2019

Na Mariborskem Pohorju se v prvem delu letošnje poletne sezone lahko pohvalijo z dobrim obiskom. V primerjavi z letom prej se je občutno povečalo predvsem število kolesarjev v Bike parku, naraslo je tudi skupno število potnikov na krožno-kabinski žičnici. Junija je ta prvič, odkar z njo upravlja Marprom, v poletnem času poslovala pozitivno.

Kot so sporočili iz Marproma, so namreč junija prihodki od prodaje vozovnic za Pohorsko vzpenjačo v poletnem času presegli stroške obratovanja žičnice. To je dobra novica tudi za mariborsko občino, ki tako za opravljanje javne službe prevoza s krožno kabinsko žičnico za junij, ko je prepeljala skoraj 25.600 potnikov, ne bo s subvencijo pokrivala stroškov.

Sicer pa so od začetka aprila z gondolo prepeljali že okoli 62.000 potnikov, medtem ko se je lani v tem času z njo peljalo nekaj več kot 53.000 ljudi. Letošnja rast je tudi posledica zelo dobrega obiska Bike parka, ki je tokrat odprl vrata že 8. marca.

Doslej so v tej sezoni prodali okoli 5600 različnih vozovnic, vključno s tistimi za evropski in svetovni pokal v gorskem kolesarstvu, lani v tem času pa nekaj več kot 3000. Ob tem v kolesarskem parku, kjer so letos uredili nekaj novih odsekov prog, tudi v nadaljevanju poletne sezone in v jesenskem času pričakujejo pozitivne rezultate.

Kot ob tem poudarjajo v Marpromu, rezultati dokazujejo, da je bila odločitev za vlaganje v razvoj kolesarske infrastrukture na Mariborskem Pohorju pravilna. Gorsko kolesarstvo je namreč eden od športov, za katere v svetu zanimanje najbolj raste, zato tudi pri njih predstavlja zelo pomemben segment poletne ponudbe.

“Naš cilj je, da kolesarjem ponudimo čim več urejenih prog, ne samo znotraj Bike parka, temveč tudi ostalih legalnih kolesarskih poti med Bellevuejem in Arehom, ki bodo namenjene rekreativnim vožnjam tako navzgor kot navzdol,” še dodajajo v mariborskem javnem podjetju, ki pozimi na Pohorju skrbi tudi za obratovanje žičniških naprav.
Vir: STA

Trije ponudniki za gradnjo novega o...

Dodano: 30 July 2019

Na slovenskem železniškem omrežju je trenutno eden večjih projektov modernizacija železniške proge Maribor-Šentilj. Ta poteka v več fazah, direkcija za infrastrukturo pa je prejšnji teden odprla ponudbe za gradnjo novega odseka, ocenjenega na največ 101 milijon evrov. Prispele so tri ponudbe; oddali so jih Pomgrad, Cengiz in Strabag.

Železniška postaja v Šentilju

Najnižjo ponudbo v višini najvišje določene vrednosti naročila 101 milijon evrov (z DDV) je oddal domači Pomgrad v sodelovanju s Kolektor Kolingom, SŽ-ŽGP, GH-Holdingom in Gorenjsko gradbeno družbo. Turški Cengiz je dela ocenil na 117,4 milijona evrov, avstrijski Strabag pa na 136,6 milijona evrov, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil.
Kot so za STA pojasnili na direkciji za infrastrukturo, bodo prispele ponudbe na maja objavljeno javno naročilo za gradnjo novega odseka proge med Mariborom in Šentiljem zdaj pregledali, izbor izvajalca pa bo znan po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb oziroma najkasneje oktobra 2019. Rok za dokončanje del je dve leti in pol od uvedbe izvajalca v delo.

Nadgradnja proge teče v treh fazah
Nadgradnja železniške proge med Mariborom in Šentiljem, ki je ocenjena na 253,7 milijona evrov, pri čemer je predvideno financiranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini okoli 100 milijonov evrov, sicer teče v več fazah. Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj. Izvajalci že izvajajo dela, ki naj bi bila končana konec avgusta letos.
Za nadgradnjo železniški postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020.
Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.
Poleg naročila za gradnjo novega odseka proge Maribor-Šentilj je po navedbah direkcije v teku še javno naročilo za ureditev križanj cest z železnico na odseku železniške proge Pesnica-Šentilj, za katerega pa je ponudbo oddal en ponudnik.

Predvidena izgradnja drugega tira
Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija. V prihodnje je predvidena tudi izgradnja drugega tira. Medtem ko naj bi obstoječo progo po načrtih modernizirali do konca leta 2021, je gradnja drugega tira po časovnici, ki jo na spletni strani navaja direkcija za infrastrukturo, predvidena do konca leta 2026, ko naj bi tudi nadgradili obstoječi tir za vzporeden potek obeh tirov. Skupna vrednost projekta bo s tem po stalnih cenah iz leta 2015 narasla na dobra 402 milijona evrov.

Vir: STA

Gondola junija prvič pridelala ve�...

Dodano: 29 July 2019

Prvi del letošnje poletne sezone na Mariborskem Pohorju so zaznamovali zelo dobri rezultati na različnih področjih. V primerjavi z letom prej se je občutno povečalo število kolesarjev v Bike parku Pohorje, ob tem pa beležijo tudi porast skupnega števila potnikov na krožno kabinski žičnici Pohorski vzpenjači.

“Pri delovanju gondole smo v juniju doseli še posebej spodbuden mejnik. V tem mesecu so namreč prvič, odkar s krožno kabinsko žičnico upravlja podjetje Marprom, prihodki od prodaje vozovnic v poletnem času presegli stroške obratovanja žičnice,” so sporočili iz javnega podjetja Marprom.

Z gondolo se je v mesecu juniju tako prepeljalo skoraj 25.600 potnikov. V Mapromu pa ocenjujejo, da za opravljanje javne službe prevoza s krožno kabinsko žičnico za junij ne bo potrebna subvencija Mestne občine Maribor.

Skupno število potnikov na krožno kabinski žičnici od začetka letošnjega aprila do danes znaša že blizu 62.000, medtem ko se je lani v tem času ustavilo pri nekaj več kot 53.000. Letošnji porast je tudi posledica zelo dobrega obiska v Bike parku Pohorje, ki je v tokratni sezoni odprl vrata že 8. marca.

Gondola in Bike Park Pohorje;
FOTO: Visit Pohorje

“Od takrat do danes smo prodali okrog 5600 različnih vozovnic za Bike park (vključno z vozovnicami za evropski in svetovni pokal v gorskem kolesarstvu), lani v tem času pa nekaj več kot 3000. Ob tem v kolesarskem parku, kjer smo letos uredili nekaj novih odsekov prog, tudi v nadaljevanju poletne sezone in v jesenskem času pričakujemo pozitivne rezultate,” še sporočajo iz Marproma in dodajajo, da rezultati dokazujejo, da je bila odločitev za vlaganje v razvoj kolesarske infrastrukture na mariborske Pohorju pravilna. “Naš cilj je, da kolesarjem ponudimo čim več urejenih prog, ne samo znotraj Bike parka, temveč tudi ostalih legalnih kolesarskih poti med Bellevujem in Arehom, namenjenih rekreativnim vožnjam tako navzgor kot navzdol,” so zaključili v Marpromu.

Maribor na pragu večin infrastrukt...

Dodano: 29 July 2019

V Mariboru bodo predvidoma konec novembra zaključili izgradnjo podvoza pod tiri na Ljubljanski ulici, zaradi česar je v zadnjem letu dni močno omejen promet v okolici kliničnega centra. Jeseni naj bi odprli tudi prenovljeni bazen v kopališču Pristan ter začeli obnavljati Koroško cesto, s čimer naj bi se temeljito spremenila podoba središča mesta.

Začetek izgradnje podvoza na Ljubljanski ulici

Izgradnja podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici, vredna devet milijonov evrov, predstavlja eno največjih državnih investicij v prometno infrastrukturo v Mestni občini Maribor. Trenutno država vlaga tudi v temeljito obnovo glavne železniške postaje, ki bo dobila še tretji peron, in napoveduje izgradnjo Limbuške obvoznice, medtem ko bo do izgradnje južne obvoznice najverjetneje pod Dravskim mostom preteklo še precej časa.

Druga faza obnove Streliške ceste
Septembra se bo po napovedih občine začela druga faza obnove Streliške ceste, ocenjene na 1,5 milijona evrov, od tega naj bi milijon evrov prispevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Projekt je trenutno v fazi izbire izvajalca gradbenih del, ki pa naj bi bila zaključena še do konca letošnjega leta. Že avgusta naj bi začeli z izgradnjo manjkajočih kolesarskih poti med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki naj bi se zaključila prihodnje leto. Za končanje Dravske kolesarske poti skozi občino pa zaenkrat še tečejo pogovori z državo glede financiranja.
Izvajalca izbirajo tudi za dolgo pričakovano obnovo Koroške ceste z Glavnim trgom. “Na razpis za izbiro izvajalca del smo prejeli dve prijavi, obema prijaviteljema je bila priznana sposobnost. Oddala sta že prvi ponudbi, sedaj pa so v teku pogajanja. Podpis pogodbe za izvedbo del je predviden v avgustu in začetek del v prvi polovici septembra,” so za STA povedali na občini. Projekt je ocenjen na 4,7 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona nepovratnih sredstev ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti.

Prenovljen skate park
Tudi na področju športne infrastrukture se v Mariboru letos obetajo številne novosti. Med glavnimi je obnova skate parka v Borovi vasi, ki je stala nekaj manj kot 600.000 evrov. V novi podobi naj bi javnost sprejel septembra. “Skate park v Mariboru bo po površini največji v Sloveniji in bo dopolnjeval načrtovani park ob Pekrskem potoku,” poudarjajo na občini.

Srednji bazen v Pristanu, zahodna tribuna Ljudskega vrta in energetska sanacija Dvorane Tabor
Po letošnji obnovi srednjega bazena v pokritem kopališču Pristan, katerega odprtje napovedujejo za konec septembra, naj bi se prihodnje leto izvedla še celovita energetska sanacija objekta, ki bo zajemala tudi dokončno ureditev garderob ter vhodne avle.
Do sredine avgusta naj bi objavili javni razpis za izvajalca del za obnovo stare zahodne tribune stadiona Ljudski vrt, medtem ko se obnova prostorov pod severno in južno tribuno počasi že zaključuje.
Konec avgusta se bo zaključilo zbiranje arhitekturnih idej za ureditev Lenta in promenade ob Dravi, kjer si je ekipa župana Saše Arsenoviča zamislila parkovno in urbano ureditev s sprehajalno potjo, kolesarsko stezo ter drugimi športno-rekreacijskimi površinami. Zajemala naj bi območje vse od Malečniškega mostu do Mariborskega otoka na obeh straneh reke ter vključevala izgradnjo nove brvi čez Dravo.
Že letos naj bi zgradili pešpot ob Dravi v Brestrnici, ki bo povezala čolnarno in veslaški klub. “V skladu z naravovarstvenimi zahtevami, ki veljajo za to območje, je začetek izvedbe del načrtovan za konec avgusta oz. v začetku septembra. Dela naj bi se zaključila do konca leta,” pravijo na občini. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 140.000 evrov.
Občina se je letos lotila tudi energetske sanacije 24 objektov v njeni lasti, med katerimi je Dvorana Tabor. Večinoma gre za obnovo kotlovnic, v Ledni dvorani pa se sanira sistem za pripravo ledu.

Zahodna tribuna Ljudskega vrta

Na Lentu vinogradniški muzej v parku pa nova promenada
Jeseni naj bi v Mariboru začeli z obnovo Sodnega stolpa in Vojašniškega trga, ki mu nameravajo dodati vinogradniški muzej. “Mestna občina Maribor še čaka na sofinancersko pogodbo ministrstva za okolje in prostor, zato se dela še niso mogla začeti,” pravijo na občini. Projekt je ocenjen na 4,6 milijona evrov, zaključek del je predviden konec leta 2020.
Sofinanciranje s strani države si obetajo tudi za obnovo promenade v Mestnem parku, kjer se trenutno novelira projektno dokumentacijo. Projekt ureditve Cafove ulice, ki naj bi ulico vrnil ljudem, je v fazi izbire izvajalca gradbenih del. Še letos pa namerava občina objaviti javno naročilo za nakup petih avtobusov na 100-odstotni električni pogon, ki naj bi mesto povezovali z vznožjem Pohorja.
Med večjimi projekti občine v prihodnjih letih je prenova javne razsvetljave z varčnejšimi svetili, ocenjena na pet milijonov evrov. V komunalnem podjetju Snaga načrtujejo v okviru evropskega projekta Urban Soil 4 Food postavitev pilotne naprave, ki bo predelovala biološke odpadke v zemljino in naj bi začela delovati spomladi prihodnje leto.
Pogrebno podjetje Maribor gradi poslovilno dvorano ob pokopališču Pobrežje, Energetika Maribor obnavlja kotlovnico na Jadranski cesti, Lekarne Maribor pa nameravajo v prihodnjem letu razširiti lekarni Qlandija in Tabor.

V prihodnjih letih številna nova stanovanja
Konec julija se izteče rok za oddajo ponudb na javno naročilo za izbiro izvajalca za energetsko prenovo stavb na Engelsovi ulici v lasti medobčinskega stanovanjskega sklada, ocenjeno na 1,5 milijona evrov, od tega naj bila tretjina kohezijskih sredstev. “V kolikor se bo javno naročilo izvedlo brez zapletov, načrtujemo, da bomo z deli na stavbah pričeli v septembru, dela pa zaključili predvidoma v šestih mesecih,” pravijo na skladu.
V prihodnjih letih načrtujejo še izgradnjo nove soseske s 65 stanovanji na Studencih, ocenjeno na 4,4 milijona evrov, in obnovo objekta s trenutno praznimi šestimi stanovanji na Šentiljski cesti, za kar bodo potrebovali nekaj več kot pol milijona evrov.
V Mariboru napoveduje nova stanovanja tudi republiški stanovanjski sklad – nova stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco naj bi v končni fazi zajemala več kot 400 stanovanj, leta 2023 pa naj bi se začela še gradnja podobno velike soseske na Pobrežju.

Vir: STA

Aktualne oddaje

Občinski informator

V Mariboru si

Report

Na glas

Dialog

Občinske seje

Zdravje BP

Pravni nasveti

Lokalno in regionalno

Spidi kaktus top 8

Plej

ŠKL

Modro

Zakladnica kulture

Četrtkova podoknica

Prenosi tekem

Top 10

Narodnih 10