V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Medtem ko so na državni družbi DRI zagotovili, da je dostop do mariborskega letališča nemoten in lahko letališče tudi nemoteno obratuje, ob tem še vedno ostaja odprto vprašanje služnosti, o čemer smo že pisali TUKAJ. Kljub temu, da pred parkirišči ob vhodu na potniški terminal še stojita dve tabli z oznako Zasebna lastnina, pa vozila še vedno parkirajo tam.
Kot smo že poročali v prejšnjih objavah Kitajci tako ostajajo lastniki dostopnih cest do letališča, medtem ko na DRI zagotavljajo, da je država služnost uredila, po drugi strani pa v Aerodromu Maribor trdijo, da dogovora ni bilo.
Pred dnevi se je razširila informacija o tem, da kitajski lastniki mariborskega letališča z opozorilnimi tablami preprečujejo dostop do letališča oziroma ga omejujejo. Na tablam so opozorila, da gre za zasebno lastnino, na katero naj bi bil vstop prepovedan. Zaposleni na letališču lahko tam sicer nemoteno parkirajo, so pa na DRI medtem zagotovili, da so eno izmed tabel že odstranili.
Kljub opozorilnim tablam delo na Aerodromu Mariboru poteka nemoteno, so pa na Ministrstvu za infrastrukturo medtem zagotovili, da je služnost na zemljiščih okrog letališča urejena, dejanja Aerodroma Maribor govorijo drugače.
V kolikor namreč drži informacija, da DRI oziroma država ni dosegla dogovora z Aerodromom Maribor, potem ta služnost na katero se sklicujejo ni urejena. Glede na to, da gre za dokumente (pogodba o služnosti in dva aneksa k pogodbi), ki veljajo kot informacija javnega značaja, morajo biti vpisani v zemljiško knjigo, v kateri pa je zavedena samo osnovna pogodba brez aneksov.
Ministrstvo pravi drugače
“Služnost je bila podeljena Republiki Sloveniji, vpisana je v zemljiško knjigo in se je vsa ta leta izvajala brez težav. Morebitne spore v zvezi s tem naj se ureja po pravni poti,” so danes za STA povedali na ministrstvu za infrastrukturo. Potrdili so, da so se odločili za cenitev spornih parcel. “Cenitev bomo naročili, ker potrebujemo pravo oceno vrednosti, preden gremo v nadaljnje postopke, s katerimi zasledujemo naš poglavitni cilj, to je nemoteno obratovanje Letališča Edvarda Rusjana,” so dodali.
Vlogo za pridobitev aneksov smo že poslali na pristojno ministrstvo in Agencijo za civilno letalstvo, na njihove odgovore še čakamo. V kolikor pa se izkaže, da služnost ni ustrezno urejena, se verjetno ministrstvo zanaša na to, da bi Aerodrom Maribor moral sprožiti sodni spor in preko njega dokazati dejansko stanje.
Glede na to, da je država naročila cenitev parcel, potrjuje naše prejšnje poročanje o tem, da držav pripravlja tudi razlastninjenje in da bo verjetno o tem odločala v kratkem. Zgodbo v zvezi z mariborskih letališčem bomo za vas spremljali še naprej.
Vse je kazalo, da se bo županjin ponovni sklic 5. redne seje občinskega sveta Občine Ruše, saj ob prvem sklicu, 2.7.2019, za sklepčnost ni bilo prisotnih dovolj svetnikov, vnovič spremenil v fiasko, pa je županjin ustroj imenovan koalicija poskrbel, da se je seja, kljub napačnemu sklicu, nadaljevala.
Še preden se je seja začela, je Darko Knez v imenu svetniške skupine ZA – Združena akcija, županjo Urško Repolusk opozoril, da je sejo sklicala nelegitimno, saj se pri tem ni držala Občinskega poslovnika.
V takšnih primerih mora nato, svoje ugotovitve in tolmačenje statuta ter poslovnika Občinskega sveta Občine Ruše, obvezno podati Statutarno pravna komisija. Vendar komisija na včerajšnji 5. redni seji Občine Ruše, zaradi odsotnosti ene članice, ni bila sklepčna in tako ni mogla podati svojega mnenja. Tako je bilo pričakovati, da se bo seja prekinila, saj ni bilo jasno ali je legitimna in s tem tudi vse sprejete odločitve svetnic in svetnikov. Vendar je županja zadevo vzela v svoje roke in si poslovnik tolmačila po svoje ter nekatere napake popravila kar na sami seji.
Takšno postopanje je takoj zmotilo najstarejšo svetnico Marjano Kotnik Poropat iz DeSUSa, kateri se je zdelo skrajno neprimerno, da županja, ko se je seja že začela, popravlja napake iz sklica seje. “Kadar gre za takšno napako, ko so napačno uporabljeni členi poslovnika, tega ni možno spreminjati na sami seji. Če bi županja pred sejo ugotovila, da je prišlo do pomote oziroma napake in bi svetnike ter svetnice o popravku napake obvestila pred začetkom seje, bi to bilo še sprejemljivo, zdaj, ko pa smo vsi že na seji in se je ta že začela, se to na tak način ne more več popravljati. Mislim, da današnja seja ni sklicana v skladu s poslovnikom, predvsem pa ne v skladu s statutom Občine Ruše, zato se seja ne more nadaljevati. To vaše tolmačenje je nezakonito. Vi si zaradi stiske, kot županja uzurpirate pravico, da brez pravne podlage rečete, da se bo seja nadaljevala. Mislim, da ste kot županja dolžna spoštovati zakone in akte te občine. Razmislite ali je res tako nujno, da speljete današnjo sejo in s tem povozite vse predpise, zato, da se vaša volja uveljavi. To je res skrajno arogantno in nedopustno ravnanje,” je svoje stališče jasno izrazila Kotnik Poropatova. Županja se ji je zahvalila za pripombo in dodala, da je svoj pogled na zadevo že pojasnila, zato iz njene strani ni nikakršnih zadržkov, da se seja ne bi nadaljevala. Nato je Knez po 42. členu statuta predlagal, da se na pobudo četrtine vseh svetnikov izvede javno in poimensko glasovanje o tem ali se seja nadaljuje ali ne. Ob tem se je oglasil koalicijski svetnik Levice, Drago Bolčina: “Moram priznati, da se bom zdaj s težkim srcem odločil ali sem za nadaljevanje seje ali za prekinitev, zaradi tega, ker nimam ustreznih pravnih podlag za to. Prav gotovo pa ne bi želel sodelovati v delu nezakonite seje. Lahko se namreč zgodi, da vse današnje sklepe, kasneje nek organ na višji instanci, zaradi nezakonitosti zavrne.” In tukaj je, ne glede na to, da Statutarna komisija ni podala svojega mnenja in da si je županja kršenje statuta ter poslovnika razlagala po svoje, moč pokazalo županjino “zavezništvo” oziroma koalicija, ki je brez zadržkov, izglasovala nadaljevanje 5. redne seje Občine Ruše. Tako so, brez pravne podlage, za nadaljevanje seje glasovali Jernej Ajd (2×2 Neodvisna lista), Lovro Bačun (2×2 Neodvisna lista), Irena Kukovec Stajan (Neodvisna lista #SKUPAJ), Katja Markač Hrovatin (2×2 Neodvisna lista), Bojana Muršič (SD), Martin Lesjak (SD), Mihael Krajnčevič (Neodvisna lista #SKUPAJ), Andrej Pliberšek (SD), Ladislav Pepelnik (Neodvisna lista #SKUPAJ), Drago Bolčina (Levica).
Seja se je tako nemoteno nadaljevala, opozicija pa je napovedala, da bo zaplet dala v presojo tudi Ministrstvu za javno upravo. Darko Knez je nato pri pregledu realizacije sklepov in potrditvi zapisnika 4. redne seje in 1. izredne seje, dejal, da se z zapisanim odgovorom županje v zapisniku ne more strinjati in zato zahteval, ustrezno dopolnitev zapisnika tako, da bo iz njega jasno razvidno, da je prejel zavajajoče in neresnične odgovore s strani občine.“Na moje vprašanje glede izbire medija javnega obveščanja sem namreč prejel odgovor, da se je pri izbiri medija letos postopalo enako kot v letih 2017 in 2018. To pa seveda ne drži, saj takrat ni bilo javnih naročil. Prav tako želim, da se zapisnik primerno popravi oziroma doda dejstvo, da odgovora javnega značaja od županje nisem dobil v zakonitem roku 20-ih dni. Hkrati pa nisem prejel odgovora, ampak zavrnilno odločbo,” je dopolnitev zapisnika zahteval Knez. In spet je svojo moč pokazal županjin ustroj in izglasoval, da se popravki ne uvrstijo v zapisnik, ki so ga koalicijski svetniki potrdili, brez popravkov, v obliki, kot ga je pripravila županja oziroma občina. Komentar Kneza na to dejstvo je bil precej kratek, vendar jasen.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Verjetno najpomembnejša tema 5. redne seje Občine Ruše je prav gotovo bila izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije v Rušah. Dokumentacija je bila dobro pripravljena in tudi razlagalki gradiva sta svetnikom razumljivo pojasnili vse možnosti izgradnje, financiranja in javno zasebnega partnerstva. Tudi vodja Oddelka za gospodarstvo, finance, komunalo, okolje in prostor, mag. Saša Ajd je skušal odgovoriti na vsa vprašanja svetnikov in zagotovil, da bo občina prav gotovo izbrala varianto, ki bo finančno vzdržna za vse, tako uporabnike, kot občino. Najbolj, kar lahko občane in občanke pri tem skrbi je dejstvo, da se bo položnica komunalnih storitev prav gotovo podražila. Za točno koliko se bo podražila, Ajd včeraj še ni imel odgovora, predvideval pa je, da se bo gibala okoli cene, ki jo danes plačujejo v občini Maribor. “Prav gotovo bo za kakšen evro nižja, jasno pa je, da brez podražitve ne bo šlo. Danes je cena tako nizka, ker še ne izvajamo celotnega servisa,” je še dodal mag. saša Ajd.
Zaključni račun 2018 in plan dela CEZAM-a za leto 2019
Za daljšo debato svetnikov in svetnic sta poskrbeli tudi točki dnevnega reda, ki sta obravnavali zaključni račun CEZAM-a za leto 2018 in program dela ter finančni načrt za leto 2019. Svetniki so družno potrdili, da je direktor CEZAM-a, Tomi Prosnik, gradivo pripravil zelo dobro, vendar kljub vsemu koalicijski svetniki niso želeli potrditi zaključnega računa za leto 2018. Precej zanimivo, saj zaključni račun zgolj navaja dejstva poslovanja CEZAM-a v letu 2018. Sicer zaključni račun izkazuje dolg v višini 36.808 evrov, zaradi neplačane najemnine bazenskega kompleksa občini, ki pa je nastal zaradi prenesenih stroškov občine na CEZAM, kar se tiče vzdrževanja bazena. Prej je namreč te stroške pokrivala občina, zdaj pa je to naložila CEZAM-u. Tako je imel CEZAM v letu 2018 za 38.237 evrov dodatnih stroškov z vzdrževanjem bazena. Sicer pa v oči nekoliko bode že samo dejstvo, da Občina Ruše svojemu javnemu zavodu zaračunava najemnino in mu tako manjša finančno moč. Gre namreč za neobičajno prakso, ki je, vsaj okoliške občine, ne poznajo. Mestna občina Maribor, namreč Športnim objektom Maribor, ki upravljajo z vso občinsko športno infrastrukturo, tudi ne zaračunava najemnine za objekte, tudi ne za stadion Ljudski vrt. Zanimivo razmišljanje svetnikov, saj smo v preteklosti že imeli primer, ko je v lokalu CEZAMa zmanjkalo za 25.000 evrov sendvičev, pa teh ljudi to dejstvo takrat ni preveč skrbelo. Zanimivo predvsem zato, ker takrat, eden izmed aktualnih svetnikov, ki je takrat bil direktor, odgovornosti za to nikoli ni sprejel. Občutek je zato bil, da svetniki niso želeli potrditi zaključnega računa, predvsem, zaradi nestrinjanja s programom CEZAM-a, kar pa ni bila tema razprave. So pa zato sprejeli finančni načrt za leto 2019, vendar tisto verzijo, ki je predvidena v občinskem proračunu in predvideva zmanjšanje sredstev iz dobrih 500.000 evrov na 404.000 evrov, kar po besedah direktorja CEZAM-a pomeni okrnjen program in še kakšno posledico, ki v tem trenutku morda še ni vidna.
V družbi Terme Maribor naj bi nameravali več kot polovico delavcev prezaposliti na svoje hčerinsko podjetje HBP. Tudi sicer naj bi bili delovni pogoji v tej družbi v zadnjem času zaskrbljujoči, česar pa uprava družbe zaenkrat ne komentira.
Hotel Habakuk
Predstavniki sindikata in sveta delavcev se bodo danes popoldne sestali z upravo Term Maribor, zatem pa naj bi odločili o morebitnih nadaljnjih korakih. “Upam, da bomo na sestanku dobili odgovore,” je za STA danes povedal izvršni sekretar za teritorialno organiziranost ZSSS Boštjan Medik. Zanimajo jih predvsem načrti matične družbe Terme Maribor s podjetjem HBP, ki so ga ustanovili lani in vanj prezaposlili okoli 20 delavcev iz hotela Bellevue na Mariborskem Pohorju. “Zdaj naj bi na to hčerinsko podjetje prezaposlili še 90 ljudi, ki delajo v hotelu Habakuk. V Termah Maribor je 160 zaposlenih, kar pomeni, da gre za precej več kot polovico ljudi,” je pojasnil Medik. Sindikat je po njegovih besedah zaenkrat dosegel, da se bo delavcem pri dodeljevanju pravic priznala kontinuiteta, torej kot da niso zamenjali delodajalca. “Problem pa je v tem, da so v podjetju v zadnjem času odnosi vse slabši,” je še dejal Medik.
Neizplačane nadure in brez ustreznega počitka
Zaradi kadrovske podhranjenosti se je po sindikalnih navedbah nabralo veliko neizplačanih nadur, ki jih delavci ne morejo izkoristiti, in nimajo omogočenega ustreznega počitka. Medtem ko so bili zaposleni sprva razumevajoči, pa so z nastopom novega vodstva družbe izgubili upanje. “Ljudje dajejo izredne odpovedi, izvajal se je mobing na predsednico sindikata. Ob skrajnem nezadovoljstvu zaposlenih so nam v sredo poslali še odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. Potem smo se odločili, da začnemo zbirati podpise k podpori sindikalnim aktivnostim in v enem dnevu zbrali podpise vseh zaposlenih v Termah Maribor razen uprave,” je pojasnil Medik.
Iz Term Maribor, ki jih trenutno vodi Tatjana Karpovitš, na očitke še niso odgovorili.
Namesto razvojnih vlaganj, odprodaja
Družba Terme Maribor, ki je eden največjih ponudnikov nočitvenih zmogljivosti v Mariboru, je od leta 2013 preko slovenske družbe Platanus v lasti ruskega energetskega giganta Gazprom. V zadnjih letih se je namesto visokoletečih obljub o razvojnih vlaganjih, prihodu ruskih turistov in krepitvi skupine podala v prodajo dela svojega premoženja, med drugim obmejnih trgovin Travel Shop in medicinsko-termalnega centra Fontana. Pod okriljem Term Maribor so le še štirje hoteli – Habakuk, Ibis oziroma nekdanji Orel, Mercure oziroma nekdanja Piramida in Bellevue – ter Gostilna pri Treh ribnikih, ki je prav tako naprodaj. Prodajajo tudi zemljišče v Brestrnici, kjer je bil nekoč znani Motel Jezero, neuradno naj bi se načrtovalo tudi prodajo hotelov v mestu.
Večinski lastnik komunalnega podjetja Nigrad, Mestna občina Maribor, je na današnji skupščini zamenjala svoje tri predstavnike v nadzornem svetu te družbe. Zaenkrat še ni jasno, ali bo odločitev obveljala, saj je predstavnik manjšinskega delničarja napovedal izpodbojno tožbo, je povedal direktor Nigrada Matjaž Krevelj.
Delničarji so se danes seznanili z letnim poročilom Nigrada za leto 2018 ter se strinjali s predlogom uprave in nadzornega sveta, da bilančni dobiček v višini 336.000 evrov ostane nerazporejen. Upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za poslovno leto 2018, za pooblaščenega revizorja za nadaljnja tri poslovna leta pa so imenovali družbo Valuta iz Maribora.
Mariborska občina, ki razpolaga s skoraj 57 odstotki Nigrada, je dodatno predlagala, da se na današnjem zasedanju skupščine razreši njene predstavnike v nadzornem svetu in za nadaljnja štiri leta imenuje nove nadzornike. Skupščina je po besedah Krevlja ta predlog večinsko podprla, a je predstavnik Občine Lenart, ki ima v lasti 0,05 odstotka Nigrada, v tem delu napovedal izpodbojno tožbo. Za njeno vložitev ima 30 dni časa.
Po predlogu mariborske občine naj bi predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka ter člana Mitjo Hasaja in Boštjana Štuheca nadomestili mestni svetnik koalicijske Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer, nekdanji predsednik uprave družbe Pomgrad Igor Banič ter predsednik Mestne četrti Center Sašo Drobnak.
Krevelj upa, da se bo nastala situacija, ko ni jasno, kdo zdaj opravlja naloge treh od skupno šestih nadzornikov, čim prej razrešila. “Za družbo to ni dobro. Naslednji teden imamo predvideno oddajo razpisa, pa se sprašujemo, kdo so nadzorniki, stari ali novi. Pravno bomo to poskušali do ponedeljka razrešiti,” je povedal.
Ostali trije nadzorniki ostajajo na svojih mestih. To so predstavnica Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Polona Pergar Guzaj ter predstavnika zaposlenih v Nigradu Vlasta Pavlič Gosak in Mišo Pušnik. “Nadzorni svet je tako še vedno operativen,” je povedal Krevelj.
Na mariborski občini zadeve zaenkrat ne komentirajo. S prihodnjim letom sicer načrtujejo vzpostavitev holdinga javnih podjetij, v katerega naj bi združili Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snago in Pogrebno podjetje Maribor. S tem bi ukinili nadzorne svete posameznih družb.
Nigrad je v zadnjem času izboljšal poslovanje. Lansko poslovno leto je po poročanju časnika Večer zaključil z rekordnim prometom 19,6 milijona evrov in najboljšim rezultatom v zadnjih desetih letih.
Vir: STA
Danes na Letališču Edvarda Rusjana Maribor poteka prevzem upravljanje letališča s strani državne DRI upravljanja investicij od Aerodromu Maribor v lasti kitajskega kapitala, ki mu je včeraj potekla najemna pogodba. Sicer je Javna agencija za civilno letalstvo RS danes po opravljenem fizičnem pregledu na Letališču Edvarda Rusjana Maribor izdala družbi DRI dovoljenje za poskusno obratovanje tega letališča. Ali bodo “padle” pritožbe, še ne vemo.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Da se bo letališče lahko odprlo mora DRI pridobiti obratovalno dovoljenje, ki ga izdaja Agencije za civilno letalstvo (CAA). Javnosti je znana informacija, da je lahko ovira, da CAA izda ustrezno dovoljenje služnost dostopnih cest do letališča, ki so v lasti Aerodromu Maribor.
Očitno nov dogovor ni bil dosežen z Aerodromom Maribor in se lahko pričakuje, da bo lastnik oporekal izdaji dovoljenja po pravni poti. Zato mora imeti CAA dobre argumente.
Po poročanju SIOL.net Kitajci ostajajo lastniki dostopnih cest do letališča, medtem ko na DRI zagotavljajo, da je država uredila služnost, v Aerodromu Maribor trdijo, da dogovora ni bilo.
V kolikor drži informacija, da DRI oz. država ni dosegla novega dogovora z Aerodromom Maribor, potem ta služnost na katero se sklicujejo na sklicujejo urejajo služnost Pogodba o služnosti št. 2430-16-100079 z dne 1. 3. 2016, Aneksa 1 št. 2430-16-100079 in Aneks 2 št. 2430-16-100079, ki oba nosita datum 14. 3. 2017 in jih je podpisal takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ti dokumenti so informacija javnega značaja, še več morajo biti vpisani v zemljiško knjigo, v njo pa je zavedena samo osnovna pogodba brez aneksov. Zato smo poslali vlogo za pridobitev teh dokumentov na Ministrstvo za infrastrukturo in CAA. Iz tega izhaja, da se lahko CAA o vprašanju služnosti dovoznih cest pri izdaji dovoljenja upira samo na navedene dokumente. Očitno pred CAA le ni tako lahka naloga, ker v javnosti kroži toliko informacij ravno v problematiki služnosti. Očitno nov dogovor ni bil dosežen z Aerodromom Maribor in se lahko pričakuje, da bo lastnik oporekal izdaji dovoljenja po pravni poti. Zato mora imeti CAA dobre argumente. V kolikor pa se izkaže, da služnost dejansko ni ustrezno urejena, lahko država poseže po razlastninjenju oz. razglasi javni interes. Vlada bi o tem morala odločati v kratkem.
Ob vsem tem dogajanju na zaprtem letališču, se je tudi Računsko sodišče RS pred časom odločilo v pogledati v dokumentacijo o prenosu upravljanja letališča na DRI. Naloga
Računskega sodišča so revizije pravilnosti in revizije smotrnosti poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov javnih sredstev. Zato verjetno gre pričakovati poleg ocene o pravilnosti tudi preverjanje smotrnosti oz. ekonomičnosti takšnega prenosa.
Spomnimo, da je DRI prevzel 24 zaposlenih na Aerodromom Maribor. V javnosti se pojavljajo različne informacije, kakšne stroške je nase s tem prevzela država. Vsaj eno je z današnjim dnem znano in je informacija javnega značaja, ki smo jo zahtevali in to je za koliko se je povečala masa bruto plač DRI za letos oz. koliko znašajo stroški dela prezaposlenih na DRI. Za to informacijo smo zaprosili DRI.
Seveda pa so tukaj še drugi stroški. Zato bo izračun ekonomičnosti oz. smotrnosti za javnost zanimiv, ker bomo izvedeli, ali so prihranili denar davkoplačevalcev s to odločitvijo ali pa bi bila bolj smotrna odločitev subvencija, ki jo je na nek način »izsiljeval« od države Aerodromom Maribor. Argument za upravičenost do subvencije naj bi bilo počasno sprejemanje Državnega prostorskega načrta, ki je bistveno odstopal od pisnih zagotovil takratnega državnega sekretarja Lebna, ki ga je podpisal 21. septembra 2017. V tej izjavi je kitajskim investitorjem zagotovil, da bo Državni prostorski načrt, ki bo omogočal podaljšanje letališke piste sprejet do konca marca 2018.
Regija z zaskrbljenostjo spremlja, kdaj bo Mariborsko letališče odprto, regija ne samo, da pričakuje, da bo letališče zaprto le nekaj ur, koliko bo trajal pregled s strani CAA, temveč razvoj le tega, pri čem se država do sedaj ni ravno izkazala.
Sicer pa je Javna agencija za civilno letalstvo RS danes po uspešno opravljenem fizičnem pregledu na Letališču Edvarda Rusjana Maribor izdala družbi DRI dovoljenje za poskusno obratovanje tega letališča. S tem so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvajanja dejavnosti letališča, ki bo že v petek ponovno obratovalo, poročajo mediji.
Minister za kulturo Zoran Poznič je med včerajšnjim obiskom v Mariboru obljubil občini pomoč pri izvedbi že dolgo pričakovanega projekta izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice. V prvi vrsti naj bi ministrstvo prispevalo del denarja za izdelavo nove projektne dokumentacije, o točnih zneskih pa minister še ni želel govoriti.
“Knjižnica je dobila zeleno luč v smeri pomoči ministrstva za kulturo s finančnim vložkom, ki nam omogoča nadaljnje načrtovanje, projektiranje in začetek gradbenih del v skladu s časovnico,” je po srečanju s Pozničem ter ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom potrdil tudi župan Saša Arsenovič.“Na strani ministrstva za šolstvo bomo, upam, našli še druge vsebine, ki bodo k temu pomagale, in knjižnica bo do konca mandata v podobi, ki si jo želimo. To je velik dan za Maribor,” je dodal.
Minister Poznič je zatrdil, da je njegovo ministrstvo vedno pripravljeno pomagati Mariboru. “Kar se tiče knjižnice, je projekt sedaj na začetku. Pripraviti je treba projektno dokumentacijo in seveda bomo sodelovali pri financiranju tega, takoj zatem pa se tvorno vključili tudi v samo izgradnjo z znatnim deležem finančnih sredstev,” je dejal.
O konkretnih vsotah ni želel govoriti, ker projekt še ni finančno docela ovrednoten. “Ko bodo ti papirji na mizi, bomo lahko govorili o številkah. Lahko pa obljubim, da bo ministrstvo za kulturo tvorno sodelovalo pri tem projektu,” je zatrdil minister.
Trenutno vodstvo občine zagovarja izgradnjo nove knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu. Za to možnost je bila pred desetimi leti izdelana arhitekturna rešitev. Takrat je bila ocenjena na več kot 20 milijonov evrov, Arsenovičeva ekipa pa je zdaj ta projekt “optimizirala” in ga pocenila na okoli 15 milijonov evrov.
Župan upa, da bodo lahko zasadili lopate že konec prihodnjega leta. “Če bo šlo vse po načrtih in ne bo zapletov, ki niso odvisni od našega dela, upam, da je začetek lahko konec leta 2020 ali najkasneje v začetku leta 2021,” je dejal.
Z ministroma je na današnjem srečanju govoril tudi o urejanju določenih srednjih šol v Mariboru, med drugim o načrtovani obnovi šole za gostinstvo, biotehniške šole in dijaškega doma. Po Pikalovih besedah so govorili tudi o vzpostavljanju super računalniškega centra in tehnološkega inovacijskega centra na mariborski univerzi, ki z vrednostjo več deset milijonov evrov predstavljata pomemben vložek na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji.
Na obisku pri mariborskem županu je bil tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je predstavil predlog organizacije srečanja predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije v Mariboru v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Vir: STA
Predsednik DZ Dejan Židan je na današnjem srečanju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem govoril o možnosti organizacije srečanja predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije v Mariboru v okviru slovenskega predsedovanja uniji. Po njegovih ocenah je Maribor zagotovo sposoben gostiti to pomembno politično srečanje, ki ima svetovni odmev.
Organizacija dogodka v Mariboru je bila pobuda Židana, Arsenovič pa jo ocenjuje za izjemno priložnost za mesto. “Maribor bi s tem postavili na politično vpliven zemljevid Evrope, kar je izjemno dobra promocija za mesto. Po drugi strani pa je tudi velik izziv za nas, a verjamem, da to zmoremo in imamo dovolj znanja, da bomo ta projekt izpeljali tako, da bo v ponos ne le Mariboru, ampak celotni Sloveniji,” je dejal v izjavi za medije po srečanju s predsednikom DZ.
Židan je pojasnil, da si želi, da pomembni dogodki v okviru predsedovanja EU potekajo tudi zunaj Ljubljane. “Najpomembnejša mednarodna aktivnost DZ v tem mandatu bo povezana s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, in to je organizacija izjemno pomembnega in vplivnega srečanja predsednikov parlamentov EU in nekaterih drugih držav, ki se trudijo postati članica. To je izjemno zahteven organizacijski podvig, saj bo na tej lokaciji, kjer bo srečanje predsednikov, v nekem trenutku več kot 500 ljudi, in to dva dni,” je povedal.
Z današnjim dnem se začenjajo priprave na dogodek, ki je predviden takoj po zaključku slovenskega predsedovanja v začetku leta 2022, in Židan verjame, da je dovolj časa, da pripravijo vse potrebno. “To bo velik zalogaj tudi za državo,” je dejal. Točne lokacije srečanja še niso določili, saj še preučujejo različne možnosti.
Vir: STA
Danes se izteče odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem mariborskega letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti. Začasno bo upravljanje prevzela državna DRI, a najprej ji mora agencija za civilno letalstvo podeliti obratovalno dovoljenje. Država bo v nadaljevanju iskala trajne rešitve.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je dosedanjega upravljavca letališča od Delavske hranilnice kupila v začetku 2017, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo.
A velikopoteznih načrtov z več sto milijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili.
Skupaj so tako npr. lani na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 na čarterskih letih in 1171 na redni liniji vmes propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora. Še največ letalskega prometa je v zadnjem času zaradi šolanja pilotov civilnih letal.
Družba Aerodrom Maribor, ki je ob vsega 810.000 evrih prihodkov lani ustvarila 2,2 milijona evrov izgube, je nato v začetku letošnjega leta enostransko odpovedala najemno pogodbo. Ta se po polletnem odpovednem roku izteče danes.
Nadaljevanje sodelovanja naj bi po pisanju medijev v Aerodromu Maribor pogojevali s predlogom, da namesto plačila najemnine v višini 100.000 evrov mesečno država njim do sprememb državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze plačuje za upravljanje z letališčem. Želeli so tudi državno pomoč.
Ministrstvo za infrastrukturo niti na takšno pobudo niti na prošnjo za državno pomoč ni pristalo in vlada je odločila, da upravljanje mariborskega letališča začasno preda v roke Družbi za upravljanje investicij (DRI), državnemu inženirskemu podjetju. Na DRI so že izpeljali vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo.
Manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Javna agencija za civilno letalstvo RS. Vlogo za izdajo dovoljena je DRI oddala 2. julija, v četrtek pa bo agencija predvidoma začela z opravljanjem fizičnega pregleda na letališču.
Do pridobitve obratovalnega dovoljenja mariborsko letališče ne bo obratovalo. V DRI so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče v četrtek zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 dosedanjih zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.
Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI skladno s pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Mariborsko letališče bo po informacijah iz DRI v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.
Rešitev z DRI je sicer le začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli z iskanjem trajne rešitve za razvoj letališča.
Po poročanju Dela iz minulega tedna naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni. Sosednji letališči bi tako v tem primeru lahko postali tudi dopolnilni.
Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.
Vir: STA
Pričakovanja, da bo Družba za upravljanje investicij (DRI) pravočasno prejela obratovalno dovoljenje za upravljanje mariborskega letališča, potem ko se družbi Aerodrom Maribor v sredo izteče odpovedni rok za najemno pogodbo, so po oceni ministrstva za infrastrukturo povsem realna. Tudi iz agencije za civilno letalstvo prihajajo pozitivni signali.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, kratkoročnega rezervnega scenarija, če DRI do 18. julija ne uspe pridobiti dovoljenja, ni, saj je začasno upravljanje omenjene državne družbe trenutno edina možnost. “Če DRI ne uspe pravočasno pridobiti obratovalnega dovoljenja, bo letališče v vmesnem času zaprto,” odgovarjajo.
Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so medtem tudi že odgovorili na vprašanja računskega sodišča glede oddaje upravljanja letališča družbi DRI in jim poslali zahtevano dokumentacijo. Kot poudarjajo, po njihovi oceni v tem primeru ne gre za privilegiranje ene družbe, saj gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti in je bilo tako izbrano po “in-house” metodi.
Sicer pa je po njihovih zagotovilih rešitev z DRI začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo zato na ministrstvu začeli z iskanjem trajne rešitve, ki bo zagotavljala nadaljnje obratovanje letališča in njegov razvoj, kot ga predvidevajo strateški dokumenti države.
Po poročanju Dela naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.
Glede dela nepremičnin na letališču, ki so v lasti dosedanjega najemnika, podprtega s kitajskim kapitalom, na ministrstvu odgovarjajo, da je večina infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje letališča, v lasti države. Za dostopne poti in parkirišča imajo z družbo Aerodrom Maribor sklenjeno pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti, medtem ko naj bi po njihovem glede opreme pogovori med DRI in omenjeno družbo že potekali.
Na DRI pa so za STA povedali, da so še pred oddajo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja 2. julija pripravljali in zbirali obsežno dokumentacijo ter izvedli postopke, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja, med njimi tudi zagotovitev ustrezno licenciranega kadra.
“Tudi zdaj na tem projektu dela več sodelavcev oz. služb, vse aktivnosti pa so usmerjene k temu, da bi obratovalno dovoljenje pridobili do 18. julija oziroma v najkrajšem možnem času,” so pojasnili na DRI in dodali, da so z zaposlenimi, ki se bodo ta dan prezaposlili iz družbe Aerodroma Maribor že pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi opravili več seznanitvenih razgovorov, tudi trenutno z njimi poteka redna komunikacija, v okviru katere jim posredujejo vse relevantne informacije glede nalog in dolžnosti ob nastopu delovnega razmerja.
Mariborsko letališče bo po informacijah iz omenjene družbe v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger, če jim do sredi prihodnjega tedna dovoljenja ne bo uspelo pridobiti, pa bodo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi za njegovo čimprejšnjo pridobitev.
Na agenciji za civilno letalstvo so za STA pojasnili, da bodo dovoljenje izdali, ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Običajni čas izdaje je po njihovem odvisen od tega, ali je vloga popolna že ob prvem prejemu ali pa jo mora vlagatelj dopolniti ali celo večkrat dopolnjevati.
Po dodatnem pojasnilu direktorja agencije Roka Marolta se je v slovenski javnosti ustvarila fama, da postopki trajajo leto in več, pa sam, ki je na agenciji zadnja štiri leta, takega primera ne pozna. Če je vloga pripravljena do popolnosti in so vlagatelji ljudje, ki vedo kaj delajo, so lahko takšni postopki precej hitri.
Agencija letno reši okoli 7500 vlog, res pa je, da takšnega primera, kot je z mariborskim letališčem, v zadnjih letih ni bilo. Sorazmerno veliko je primerov ustanavljanja novih letalskih družb ali šol, licenciranje letališč pa ni vsakodneven postopek, saj se lahko menjajo lastniki, medtem ko licence ostajajo enake in ni potrebno ponovno certificiranje.
V mariborskem primeru so razmere še bolj specifične, saj bodo delo opravljali isti ljudje, z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki in se bo praktično zamenjala le pogodba o upravljanju. Na agenciji kljub temu ne bodo nikjer pogledali skozi prste, so se pa zavezali državi pomagati s tem, da so vsem razpoložljivim kadrom omogočili to zadevo obravnavati prioritetno.
Neuradno naj bi vseeno obstajala precejšnja verjetnost, da letališče ne bo ostalo zaprto. Potem ko se bodo 17. julija z njega poslovili sedanji kitajski najemniki, naj bi že naslednji dan opravili fizični pregled letališča. Najmanj tisti dan bo sicer letališče zagotovo zaprto za vsaj nekaj ur, če bodo izpolnjeni popolnoma vsi standardi, pa bi ga lahko kmalu spet odprli.
Tudi če bi se stvari zakomplicirale, pa to v nasprotju s poročanjem nekaterih medijev naj ne bi pomenilo trajnega zaprtja letališča, zaradi česar bi država morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za gradnjo novega potniškega terminala. Če bi prišlo do tega, bi letališče sicer ostalo zaprto, a le do izpolnitve vseh zahtev, torej morda za teden ali dva.
Vir: STA
Nov zemljevid vzhodnega Pohorja in kartonček Pohorska kulinarična transverzala sta nastala na pobudo Turističnega društva gostincev Pohorja in v sodelovanju štirih občin (Hoče-Slivnica, Slovenska Bistrica, Ruše, Maribor) in Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Z zemljevidom se bodo pohodniki in kolesarji lažje orientirali in s tem spoznali lepote tega dela Pohorja, s kartončkom pohorske kulinarične transverzale pa degustirali pristno pohorsko kulinariko v kočah in hotelih.
Predstavniki sodelujočih občin in direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje
Turistično društvo gostincev Pohorja je že lansko leto izdalo žepno izdajo zemljevida, ki je v nekaj mesecih pošla. To je dokaz, da je takšen zemljevid nujno potreben, je prepričan Milan Klančnik, predsednik Turističnega društva gostincev Pohorja: “Naše društvo si je torej tudi za letos zadalo nalogo izdaje razširjenega zemljevida s planinskimi in kolesarskimi potmi, na katerem bi bile označene tudi narave in kulturne znamenitosti vhodnega dela Pohorja, vzporedno s to karto pa, da oživimo kulinarično transverzalo. Z zemljevidom se bodo pohodniki in kolesarji lažje orientirali in s tem spoznali lepote tega dela Pohorja. Na karti so tudi fotografije nastanitvenih obratov s kontakti in fotografije nekaterih naravnih znamenitosti vzhodnega Pohorja. S kartončkom pohorske kulinarične transverzale bodo obiskovalci degustirali domače specialitete v določenih kočah in hotelih in si z zadnjim žigom v kartončku zaslužili gratis sladico pri gostincu, kjer bodo dobili zadnji žig.”
Zemljevid in kartonček so financirale štiri občine –- Hoče-Slivnica, Slovenska Bistrica, Ruše in Maribor. Čeprav gre za majhen skupni projekt, je ta kljub temu pomemben, meni Alenka Iskra, podžupanja MOM, saj predstavlja enega prvih korakov k tesnejšemu povezovanju Mestne občine Maribor z ostalimi pohorskimi občinami na področju turizma: “Mestna občina Maribor se zaveda izjemnega, a v veliki meri neizkoriščenega, naravnega in turističnega potenciala, ki ga ima Pohorje, predvsem pa pomena povezovanja občin v skupnih aktivnostih za boljšo turistično ponudbo. Mestna občina Maribor je zato z veseljem pristopila k pobudi Društva gostincev Pohorja, da se uredijo in posodobijo tiskovine za Kulinarično transverzalo iz leta 2015 ter zemljevid Kolesarske in pohodne poti vzhodnega Pohorja. Izgradnja skupne vizije ter močne blagovne znamke Pohorja, v povezavi z reko Dravo, lahko v prihodnosti močno vpliva na razvojni preboj celotne turistične destinacije. Mestna občina Maribor si bo zato prizadevala tudi za sprejem Zakona o Pohorju ter bo svoje napore vložila v aktivno povezovanje in sodelovanje vseh občin in deležnikov, ki delujejo na Pohorju in ob reki Dravi.”
Promocija zloženke v rokah Zavoda za turizem Maribor – Pohorje
Zavod za turizem Maribor – Pohorje je v projektu sodeloval pri zasnovi vizualne podobe, s strokovnim svetovanjem, poskrbeli pa bodo tudi za distribucijo in promocijo zloženke in zemljevida. Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje: “Kartončke in zemljevide bomo razdelili turističnemu gospodarstvu v Mariboru ter vsem trem občinam. Sicer pa sta namenjena tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi domačim in tujim gostom, saj so tiskovine pripravljene tudi v angleškem jeziku. Gostje jih bodo lahko našli na vseh turističnih točkah v vseh občinah, na spodnji in zgornji postaji Pohorske vzpenjače, v večini namestitvenih kapacitet ter v vseh vključenih kočah, ki sodelujejo in so del kulinarične Pohorske ponudbe. Ključnega pomena bo redno spremljanje obiska vseh gostincev Kulinarične transverzale, rezultati bodo tisti, ki nam bodo pomagali do nadgradnje priprave v naslednjem letu. Veseli me, da projekt povezovanja pozdravlja tudi Slovenska turistična organizacija.”
Zloženka
“Hvala vsem vključenim, da smo projekt zemljevidov in pohorske kulinarične transverzale pripeljali od začetka do konca. Za štiri občine, ki mejimo na Pohorje, je to pomembna pridobitev in velik pokazatelj, da si želimo skupnih akcij v povezavi z našim hribom. Občina Hoče – Slivnica, v kateri ima sedež tudi Turistično društvo gostincev Pohorja, je in vedno bo z veseljem podprla lepe zgodbe sodelovanja in razvoja. Želimo si, da s projektom nakazujemo skupno pot, po kateri bomo v povezavi s Pohorjem hodili v naslednjih letih,” dodaja v imenu župana občine Hoče Slivnica dr. Marka Soršaka, dr. Martina Rauter, svetnica in predsednica
Odbora za gospodarske dejavnosti in turizem, Občina Hoče – Slivnica.
Občina Ruše si prav tako prizadeva za povezovanje sosednjih občin na področju turizma in širjenje prepoznavnosti tudi manj znanih turističnih in športnih ponudb. Dušan Lahe, direktor občinske uprave, Občina Ruše: “Pohorje ponuja, poleg neokrnjene narave, številne možnosti športnih in rekreativnih
aktivnosti ter bogato kulinarično ponudbo. Vse to boste lahko spoznavali skozi osvežene zemljevide pohodniške poti, kolesarskih stez, gostinskih in namestitvenih ponudb ter seveda na območju naše občine lahko obiščete poseben Disc Golf park Areh – Ruše.” Jana Jeglič, iz Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, je poudarila, da največjo priložnost v razvoju turizma vidijo v povezovanju razdrobljene turistične ponudbe in oblikovanju novih, zanimivih, inovativnih in kakovostnih produktov na področju vinogradništva, gastronomije, programov za najmlajše, športnega in kulturnega turizma ter prireditev: “Zavedamo se, da je za uspeh v turizmu povezovanje vsekakor ena najpomembnejših aktivnosti. Nov zemljevid in zgibanka pa sta lahko pomemben in odličen začetek nadaljnjega sodelovanja in nadgradnja dosedanjih prizadevanj in projektnih aktivnosti.”
Zemljevid vzhodnega Pohorja in zloženko Pohorska kulinarična transverzala najdete na tej povezavi: https://maribor-pohorje.si/priporocamo/novo—zemljevid-pohorja-in-pohorskakulinaricna-transverzala-.aspx
Satelit TRISAT je pripravljen na polet v vesolje, kamor ga bo predvidoma 9. septembra 2019 iz Francoske Gvajane ponesla nosilna raketa VEGA. Izmetni nosilec, v katerem se sedaj nahaja satelit TRISAT s preostalimi sateliti, bo najprej prepeljan v Brno na Češkem, kjer bo predvidoma 15. julija 2019 integriran s preostalim tovorom skupine satelitov SSMS.
Člani Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in raziskovalci podjetja SkyLabs d. o. o. so v petek, 5. julija 2019, v čisti sobi fakultete v Mariboru uspešno zaključili sestavo in preizkušanje satelita TRISAT, ki ga poganja platforma NanoSky I podjetja SkyLabs. Satelit je bil nato dostavljen v Delft na Nizozemskem, kjer je bil 8. julija 2019 s strani ekipe TRISAT integriran v izmetni nosilec v čisti sobi nizozemskega podjetja Innovative Solutions In Space.
Integracijo na Nizozemskem je organiziralo italijansko podjetje SAB Launch Services, ki je po podpisu pogodbe o izstrelitvi satelita TRISAT z Univerzo v Mariboru odgovorno za njegovo utirjenje. Satelit TRISAT je tako pripravljen na polet v vesolje, kamor ga bo predvidoma 9. septembra 2019 iz Francoske Gvajane ponesla nosilna raketa VEGA. Izmetni nosilec, v katerem se sedaj nahaja satelit TRISAT s preostalimi sateliti, bo najprej prepeljan v Brno na Češkem, kjer bo predvidoma 15. julija 2019 integriran s preostalim tovorom skupine satelitov SSMS, nato pa bo celoten tovor dostavljen v Francosko Gvajano, od koder bo satelit TRISAT z nosilno raketo umeščen v sončno sinhrono tirnico na višini 530 km. Ekipa TRISAT je dobila kompliment od nizozemskega podjetja Innovative Solutions In Space glede nivoja kvalitete priprave satelita in njegove integracije.
Ob tem se ekipa TRISAT iskreno zahvaljuje Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za vso izkazano podporo in ažurno pripravo potrebne zakonodaje, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter Radioamaterski zvezi Slovenije za vso izkazano podporo in pomoč pri mednarodni koordinaciji frekvenc, mariborskemu podjetju Riedl Aerospace za izdelavo aluminijastih delov satelita, podjetju Balmar za pomoč pri mehanskih simulacijah strukture satelita, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za kmetijstvo za podpis podpornih pisem in ne nazadnje Zavarovalnici Sava (takratna Zavarovalnica Maribor) ter Novi kreditni banki Maribor za finančno pomoč na začetku projekta.
Računsko sodišče je od ministrstva za infrastrukturo zahtevalo pojasnila glede načrtovanega prenosa upravljanja mariborskega letališča na državno Družbo za upravljanje investicij (DRI), do katerega naj bi prišlo sredi tega meseca, potem ko se s kitajskim kapitalom podprti družbi Aerodrom Maribor izteče polletni odpovedni rok.
0O poizvedovanju s strani revizorjev računskega sodišča poročata časnik Večer in Pop TV, ministrstvo Alenke Bratušek pa jim morajo pojasnila posredovati najpozneje v osmih dneh.
Kot piše Večer, je iz dokumenta, s katerim razpolagajo razvidno, da morajo med drugim pojasniti razloge za prekinitev sodelovanja s sedanjim najemnikom, še posebej pa “in-house” pogodbeni model ter pravice in obveznosti obeh partnerjev glede premičnega in nepremičnega premoženja letališča.
Ministrstvo mora dokazati, da DRI izpolnjuje pogoje, ki jih za omenjeno pogodbo narekuje zakon o javnem naročanju, računsko sodišče pa pričakuje tudi predložitev dokazila o opravljenem pravnem pregledu stvarnega premoženja. Ker ministrstvo načrtuje porabo javnih sredstev za obratovanje letališča, zahtevajo še pravne podlage za financiranje s strani ministrstva.
Računsko sodišče zanima tudi resničnost navedb o tem, da bi bilo treba Bruslju vrniti več kot deset milijonov evrov evropskega denarja, ki so ga pred nekaj leti črpali za gradnjo novega potniškega terminala, če letališče ne bi obratovalo. Od ministrstva pa naj bi po navedbah časnika pričakovali tudi pojasnila okoli poslovnega odnosa s podjetjem Aerodrom Maribor in njihovega lastništva dela nepremičnin okoli letališča.
Zahtevo za pojasnila je za Pop TV potrdil tako predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel kot infrastrukturno ministrstvo. Vesel je pojasnil, da so se tako odločili, da so se po njihovih informacijah izkazale nekatere težave pri sklepanju osnovne pogodbe upravljanja mariborskega letališča, zaradi česar so se odločili od pristojnega ministrstva zahtevati dokumentacijo, s katero jim bodo pojasnili na kakšen način nameravajo z letališčem upravljati v prihodnje.
Na ministrstvu so za Večer na vprašanje, ali bi pri izbiri DRI lahko šlo za privilegiranje enega, sicer državnega, podjetja kot najustreznejšega ali celo za nedovoljeno državno pomoč, odgovorili, da se jim je ta izbira v tem trenutku zdela najprimernejša za izvedbo začasne rešitve, ki hkrati pomeni edino možnost za nadaljnje obratovanje letališča.
“Pri iskanju rešitve ves čas sodelujemo z ministrstvom za finance ter službo vlade za zakonodajo. DRI je družba v stoodstotni državni lasti in je bila v tem kontekstu izbrana po in-house metodi. Elementov podelitve nedovoljene državne pomoči nismo zaznali,” so pojasnili na ministrstvu in dodali, da gre za začasno pogodbo, saj nameravajo jeseni začeti postopek za oddajo koncesije za upravljanje letališča.
Kaj se bo dejansko zgodilo z mariborskim letališčem in ali bo ta moral celo zapreti svoja vrata, pa bo znano kmalu. Obratovalno dovoljenje sedanjemu najemniku se namreč izteče 18. julija, DRI pa je na agencijo za civilno letalstvo vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja oddal šele ta torek.
Na omenjeni agenciji so potrdili, da so vlogo prejeli, v času postopka pa ne komentirajo posameznih vlog. “Ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bo agencija izdala obratovalno dovoljenje,” so povedali za Večer, ki dodaja neuradne informacije, da naj bi vpregli vse kadrovske sile, da bi obratovalno dovoljenje izdali do 18. julija, ko naj bi se 24 zaposlenih, ki so dali odpovedi v družbi Aerodrom Maribor, prezaposlilo v DRI.
Vir: STA
Mariborsko javno podjetje Marprom, ki se poleg izvajanja mestnega potniškega prometa zadnja leta ukvarja še z upravljanjem žičnic na Pohorju in nekaterih mestnih parkirišč, je lani ustvarilo 7,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje oziroma dober milijon evrov več kot leto pred tem. Družba je leto zaključila z minimalnim dobičkom.
Bernard Majhenič, dir. Marprom
Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja, objavljenega na spletni strani Ajpesa, so od prodaje smučarskih vozovnic beležili dobra 2,2 milijona evrov prihodkov, kar je 400.000 evrov več kot leto prej, iz naslova rednih avtobusnih prevozov pa dobra dva milijona evrov, kar je približno enako kot leto prej.
Znatno so povečali prihodke na račun parkirnin, ki so jih lani zbrali za dobrih 830.000 evrov, kolesarski park pa jim je prinesel 155.000 evrov, kar je prav tako več kot leto prej. Ostale prihodke so nabrali pretežno iz drugih oblik avtobusnih prevozov in trženja oglasnih prostorov, kot upravljavec avtobusne postaje pa tudi od postajnin.
Skupaj je sicer Marprom lani ustvaril dobrih 14 milijonov evrov prihodkov, saj med te štejejo tudi prihodki iz naslova subvencioniranja obvezne javne gospodarske službe mestnega potniškega prometa in vozovnic za upokojence v višini nekaj več kot pet milijonov evrov ter nekaj manj kot pol milijona evrov subvencije za izvajanje izbirne javne gospodarske službe prevoza potnikov z žičnicami.
Direktor Marproma Bernard Majhenič v letnem poročilu med lanskimi dosežki izpostavlja predvsem 221.000 obiskovalcev Pohorja v minuli zimski sezoni, kar je po njegovih besedah največ med vsemi slovenskimi smučišči. Našteli so 133 smučarskih dni in nekaj več kot 150.000 smučarjev.
Ob tem so v lanski kolesarski sezoni prodali več kot 6000 vozovnic za kolesarski park, kar je skoraj za četrtino več kot leto prej, pred zimsko sezono pa na Mariborskem Pohorju namestili nov avtomatiziran sistem zasneževanja ter pripravili vse potrebno za prehod na nov sistem evidentiranja in prodaje vozovnic v mestnem avtobusnem prometu.
Marprom je konec leta zaposloval 280 ljudi, oktobra lani pa so z obema reprezentativnima sindikatoma podpisali novo kolektivno pogodbo. Samo v prometni operativi je zaposlenih 157 ljudi, med njimi 145 voznikov avtobusov.
Avtobusni promet so opravljali z okoli 70 vozili, že dotlej soliden vozni park pa so še obogatili z nabavo šestih novih avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Njihovi vozniki so lani skupaj opravili 3,74 milijona kilometrov ter prepeljali skoraj štiri milijone potnikov. Tudi letos načrtujejo rast števila opravljenih kilometrov.
Mariborski mestni svet je sicer na zadnji redni seji podjetju s potrditvijo rebalansa proračuna odobril najem novega skoraj milijon evrov visokega kredita. Kot je takrat pojasnil Majhenič, bodo za zagotavljanje tekoče likvidnosti najeli 850.000 evrov dolgoročnega bančnega posojila, za leto dni pa bodo hkrati za 100.000 evrov na računu povečali limit.
Vir: STA
Danes je potekala že 25. redna letna skupščina 19 delničarjev Mariborskega vodovoda. Soglasno so potrdili dobro delo uprave, nadzornega sveta in letno poročilo za preteklo leto.
V dobrem poslovnem letu 2018 je javno podjetje Mariborski vodovod ustvarilo 118.935 evrov bilančnega dobička.
Na skupščini so delničarji sprejeli sklep, da se 100.000 evrov razdeli med lastnike, 19 občin, 18.945 evrov pa so namenili statutarnim rezervam. Ob tem pa so potrdili še spremembe statuta družbe in poslovnika o delu skupščine vodovoda.
Vir: Mariborski vodovod
Medtem pa člani skupščine na točki dnevnega reda o ustanavljanju holdinga javnih podjetij v Mariboru niso razpravljali, saj zastopnik Mestne občine Maribor ni imel pooblastil za odgovore v zvezi s holdingom.
Pri Vodnem stolpu, v neposredni bližini nekdanjega glavnega odra na Dravi Festivala Lent, so trije mestni svetniki Liste nekdanjega župana Andreja Fištravca (LAF), sklicali tiskovno konferenco, kjer so bili precej kritični do letošnje promenade Festivala Lent in prvih šest mesecev vladanja novega mariborskega župana SašeArsenoviča.
Zdenka Križanič, mestna svetnica LAF je začela nekoliko nostalgično in se spominjala Festivala Lent iz preteklosti, ko so ljudje jemali dopuste, samo zaradi festivala. “Ko si se sprehajal po Lentu, si srečal ljudi, ki jih dolgo nisi videl. Vso moje sorodstvo je v času Festivala Lent do zadnjega kotička napolnilo mojo hišo, ker se na Lent pač mora prit. Danes pa poslušam, da je Mestna občina Maribor razpisala natečaj za ureditev levega in desnega brega Drave, kar se mi zdi super. Se pa ob tem sprašujem, zakaj je bilo potrebno letos, če je razpisan natečaj in se bo urejalo, toliko posegati v izgled festivalske promenade? Potem je to, preprosto in milo rečeno, samo nagajanje. Vse zaradi pogleda na Dravo. Kdo pa se ostale dneve, ko ni festivala, ukvarja z Dravo?”, je na začetku misli in poglede na letošnji festival strnila Križaničeva.
SašaPelko, prav tako svetnik LAF, je bil precej bolj kritičen do občinskega razpisa za ureditev nabrežja Drave. Več v videu.
Svetniki so bili kritični tudi do ukinitve Glavnega odra na Dravi. Svetnik MihaRecek je namreč izračunal, da se strošek postavitve odra v višini 40.000 evrov, lahko povrne že z enim koncertom, če so zapolnjena vsa mesta za gledalce, ki jih je v preteklosti bilo 2.500. “Če pa strošek postavitve razdelimo na vseh deset dni festivala, potem se o upravičenosti postavitve sploh ne rabimo pogovarjati, saj je jasno, da se splača,” je bil jasen Recek.
Na koncu pa so ocenili še prvih šest mesecev vladavine SašeArsenoviča in jih ocenili kot obdobje podražitev. “Podražilo se je ravnanje z odpadki, podražili so se vrtci, smo tik pred podražitvijo parkirnine in podaljšanjem časa plačljivega parkiranja,” so zaključili svetniki. Jasno pa je, da je direktor Snage na ceno dviga odpadkov opozarjal že v njihovem mandatu, kar je privedlo do današnjih rdečih številk Snage.
Pred Univerzo v Mariboru so predstavili testno avtonomno vozilo BMW ADAS (Advanced Driver Assistance Systems) z naprednim sistemom pomoči voznikom. Avtonomna vozila veljajo za vozila prihodnosti, v kateri bomo lahko vožnjo prepustili računalniškemu sistemu.
BMW ADAS je predstavil profesor Arno Eichberger s Tehnične Univerze v Gradcu na poletni šoli o avtonomnih vozilih Inštituta za robotiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM. Sam je strokovnjak za sisteme ADAS v sodobnih vozilih, v svoji predstavitvi pa je na prvem mestu izpostavil, da je vozilo varno v prometu. Pri programiranju so namreč upoštevali več varnostnih sistemov, ki tečejo sočasno ter tako omogočajo varno vožnjo v vseh pogojih. Tako imajo med drugim vodene stabilizatorje, samodejno parkiranje, vodeno vzmetenje, vzpostavljen nočni vid, nameščenih več kamer, ki omogočajo sledenje prometu, ter druge varnostne sisteme, od izredno razvite asistence pri vožnji, pomoči pri parkiranju, prilagodljiv tempomat, prilagodljive žaromete, blaženje pred trčenjem itd. Sistemi so narejeni z varnim vmesnikom človek-stroj in omogočajo večjo varnost tako v prometu za to vozilo in za druge udeležence.
Sicer pa je profesor Eichberger po predstavitvi vozila imel še za študente poletne šole predavanje o mobilnosti, na katerem je razložil razvoj težnje po mobilnosti in razvoj vozil vse od pradavnine do danes ter različne sisteme, ki so jih v razvoju uporabili razvijalci vozil. Tako so lahko študenti spoznali prva vozila, ki so jih skorajda prestavljali ljudje sami s svojo močjo, do najnaprednejših avtonomnih vozil z računalniškim sistemom pomoči voznikom, ki vozijo sama.
Zaradi izvajanja del z avto dvigalom na nakupovalnem središču Europark v Mariboru bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. junija, vzpostavljena popolna zapora južnega prometnega pasa Pobreške ceste ob objektu Europarka.
Vir: Facebook Marprom
V času zapore od 8. ure v soboto do konca nedelje bodo avtobusne linije 3, 9, 13 in 16 na tem območju speljane po obvozni poti s Pobreške na Titovo cesto in okoli Europarka nazaj na Pobreško cesto. Ker avtobusno postajališče Pobreška – Europark ne bo v uporabi, bo urejeno nadomestno postajališče na Pobreški cesti na vzhodni strani Europarka ob železnici.
Iz podjetja Marprom še obveščajo, da bo to soboto med 9. in 17. uro potekal 41. Kolesarski maraton okoli Pohorja na različnih progah, ki bodo imele start v Mariboru in se bodo nato nadaljevale skozi mesto. V času prireditve bodo vsi mestni avtobusi vozili po ustaljenih trasah, bodo pa zaradi prisotnosti večjega števila kolesarjev na cestah občasno možne manjše zamude pri vožnjah avtobusov.
Vodstvu mariborske občine kot lastniku je danes uspelo doseči menjavo na čelu javnega podjetja Snaga. Nadzorni svet je namreč na današnji seji sprejel odstopno izjavo Cveta Žalika in za začasnega direktorja imenoval Alana Perca, sicer tudi direktorja Energetike Maribor. Perc je bil imenovan za tri mesece, do izpeljave javnega razpisa.
Kot so danes sporočili iz Snage, se bo “krizno” vodstvo komunalnega podjetja, ki se je zadnje mesece znašlo v likvidnostnih težavah, v naslednjih dneh podrobno seznanilo s poslovanjem podjetja, potekala pa bo tudi predaja poslov.
direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc
“Želim si, da bo sprememba v poslovodstvu izboljšala klimo v podjetju in verjamem, da bomo skupaj z novimi sodelavci popeljali podjetje v stabilnejše in uspešnejše poslovanje,” je ob prevzemu položaja povedal Perc in dodal, da je njegova prva naloga zagotoviti vzdržno likvidnost poslovanja podjetja.
V tem času bodo zaključene tudi revizije, ki potekajo tako na področju poslovanja podjetja od začetka vodenja investicije v sortirnico kot tudi same investicije v sortirnico. Na podlagi izsledkov bo nato mogoče slediti sklepu mestnega sveta o terjanju odgovornosti tistih, ki so morebiti krivi za nastalo finančno situacijo v podjetju, so še dodali v Snagi.
Nedavno imenovani novi nadzorni svet Snage je prejšnji teden Žaliku odvzel pooblastila in jih začasno podelil prvemu nadzorniku Damijanu Škrinjarju. Mariborski župan Saša Arsenovič je že pred tem pričakoval njegov odstop ali razrešitev, a stari nadzorni svet tega ni storil.
“Smer novega vodstva občine je jasna – trudili se bomo, da bodo javna podjetja delala izključno v interesu občanov,” je prejšnji teden dejal župan. Ob tem je sicer znova poudaril, da lani odprta sortirnica kot taka ni sporna, tudi analize so pokazale, da daje pozitivne rezultate. Sicer nikakor ne takih, kot so bili načrtovani, niso pa ti negativni, je še dodal.
Mariborska Snaga je že nekaj časa v likvidnostnih težavah, ki so jih mestni svetniki konec aprila omilili z dvigom cen odvoza odpadkov. Ob tem so tako v podjetju kot na občini zatrjevali, da dvig cen ni posledica naložbe v sortirnico, pač pa dejstva, da se te niso spremenile od leta 2014, medtem pa je prišlo do realnega dviga stroškov.
Da lanske milijonske izgube ne gre pripisati projektu sortirnice, pač pa prenizkim cenam odvoza odpadkov, je na marčevski izredni seji odbora za komunalo zagotavljal tudi Žalik.
Čeprav so na aprilski seji podprli podražitev, je bila večina svetniških skupin kritična do vodstva javnega podjetja in je podprla skorajšnjo skupščino ter iskanje odgovornosti za sedanje stanje vseh tistih, ki so ga povzročili.
Mestni svet je zato izglasoval sklep, da župan sproži postopek izredne zunanje revizije dela uprave Snage za zadnja tri leta, v primeru ugotovitve nepravilnosti pa zoper odgovorne sproži ustrezne odškodninske in kazenske postopke.
Vir: STA
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so danes zasedali na 2. izredni seji, v okviru katere so razpravljali zgolj v eni točki, ustanavljanje javnega holdinga. Odlok o ustanavljanju so podprli po skrajšanem, vzdržali so se v stranki Lista župana Andreja Fištravca, medtem ko je največja opozicijska stranka NLS – Lista Franca Kanglerja sejo obstruirala. Javni holding bi po besedah strokovnjakov racionaliziral poslovanje javnih podjetij.
Kot je bilo danes slišati, strateški holding, kakršnega bi ustanovili v Mestni občini Maribor, predstavlja najbolj primeren model oblikovanja organizacije javnega holdinga. V tega bodo tako povezali 6 javnih podjetij, Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snago in Pogrebno podjetje Maribor. S tem, ko so danes svetniki in svetnice dali zeleno luč ustanovitvi javnega holdinga v Mariboru, pa so naredili šele prvi korak.
Kot je ob sprejetju odloka o ustanovitvi javnega holdinga dejal župan MO Maribor, Saša Arsenovič, gre za prvi korak. “Vsi skupaj smo sprejeli en velik izziv, da verjamemo, da je to pot k napredku in da bo ta pot težka. To pot bomo opravljali mi tukaj skupaj. Sam kot župan čutim odgovornost ne samo za teh tisoč in več zaposlenih, ki jim zagotavljam, da se jim ne piše nič slabega, samo dobro. Pri tem operativni del ostaja na podjetjih, gre le za prenos skupnih služb. Pri tem pa ne gre samo za podjetja, ampak za meščane, katerim je holding tudi namenjen,” je dejal mariborski župan.
Učinki holdinga vidni šele čez dve leti
“Holding bi polno zaživel šele v koncu letošnjega leta, pred tem pa so potrebni še nekateri koraki. Eden glavnih je sprejetje odloka, ki ga sprejme mestni svet oziroma mestni svetniki. Proces ustvarjanja sinergij traja dalj časa, kar pa se po naših izračunih ne bo zgodilo takoj decembra. Mi to pričakujemo do leta 2021, vendar le z dobrim delom, z načrtom, smiselnimi in strukturiranim vodenjem nastajanja holdinga pa bo to zagotovo mogoče,” je danes poudaril SrečkoDebelak iz podjetja A.T. Kearney. To podjetje je sicer tudi izdelalo študijo o ustanavljanju javnega holdinga v Mestni občini Maribor.
Medtem pa je GregorŽivko iz odvetniške družbe Živko in Purg svetnicam in svetnikom pojasnil še pravni vidik ustanavljanja holding, ki bo, kot je dejal, zagotavljal večjo transparentnost. “Za večjo transparentnost bodo vsa podjetja, ki bodo združena v holding, kot zavezo, morala pripraviti poslovni načrt, ki bi bil nato tudi potrjen. Tako bi dobili večji vpogled v finančno vodenje podjetja. Predvidena je tudi zelo široka pravica do informiranost, ki pa se ne bo nanašala samo na holding, ampak tudi na vsa hčerinska podjetja, ki so združena v holding,” je pojasnil Živko.
Svetniki večinoma za ustanovitev holdinga
Glede izvedbenih stvari je bil skeptičen svetnik Levice, Vladimir Šega. “Izkušnje v bližnji in daljni okolici z ustanavljanjem holdinga niso najboljše. Odlok je eden prvih korakov. Z nesprejetjem ne bomo storili nič. Težave se bodo pojavile pri iskanju sinergije, pri združevanju podpornih in poslovnih funkcij, ampak nekje moramo začeti in mislim, da je odlok tisti prvi dober začetek. Verjetno pa se bodo stvari komplicirale že pri kadrovskih zadevah, saj je gotovo nekaj mokrih želja pri kadrovanju. Treba pa se je zavedati, da je mestni svet le skupščina tega holdinga in nič več,” je dejal Šega.
Svetnik opozicijske Liste župana Andreja Fištravca MihaRecek je spraševal kaj bodo občani imeli od tega in opozoril na strah zaposlenih, da bodo ob ustanovitvi holdinga izgubili službo. “Holding vidim kot malega otroka, ki ga vržemo v vodo in upamo, da bo splaval. Ali boste prevzeli odgovornost, če holding ne bo deloval? Se bo zgodilo enako, kot pred dvema letoma s Snago?,” je še spraševal Recek.
Sicer v vodstvu občine umirjajo, da zaposlenih tudi po ustanovitvi javnega holdinga pripada enako delovno razmerje, kot do sedaj in da odpuščanj zaradi ustanovitve javnega holdinga ne bo, tako tudi župan MO Maribor, Saša Arsenovič.
Oglasil se je tudi svetnik SMC, DamirOrehovec: “Verjamem, da je predlog boljši, kot tisti, ki je bil prvotno narejen. Celo tako dobro, da del opozicije nima vprašanj, če niso na seji. V SMC bomo odlok potrdili.”
Medtem pa ZvonkoZinrajh, samostojni svetnik pričakuje red: “Pričakujem, da se na mnogih področjih, ki jih holding zajema, naredi red. Nisem skeptik, da holding strokovno, pa tudi sicer ne bi zaživel. Kajti vse te priprave, ki so tekle zelo intenzivno, kažejo v pravo smer.”
Svetnica DeSUS-a JelkaKolmanič pa je navrgla dejstvo, da je sama bila navzoča na marsikateri seji, kjer je bila želja ali pa ambicija o ustanavljanju holdinga ali neko obliko združenja za javna podjetja, pa do tega ni prišlo. “Zagotovo bo holding prinesel veliko pozitivnih učinkov in tako kot so mnogi rekli, morda bomo naleteli tudi na kakšno oviro. Zagotovo pa delamo to z veliko željo po tem, da bi izboljšali tako storitveno dejavnost vseh naših javnih podjetij, kakor tudi prihranek sredstev našim občanom. Če smo bili pri prvem dokumentu skeptični je bilo najbrž upravičeno, ker marsičesa ni bilo zapisano v tem dokumentu, tako smo toliko bolj lahko zadovoljni zdaj, saj smo zdaj dobili dokument v katerega verjamemo in smo prepričani, da bo prinesel pozitivne učinke,” je dejala Kolmaničeva.
Pelko: “Odsotnost koalicije lahko prinese težave”
Že ob začetku današnjega zasedanja svetnikov je bilo na strani opozicijske NLS – Liste Franca Kanglerja opaziti prazne stole, ti so bili prazni tudi na mestu opozicijske SDS. So pa v stranki NLS medtem poslali sporočilo za javnost, v katerem so navedli razloge, zakaj so današnjo izredno sejo obstruirali. Kot najbolj temeljnega so navedli nestrinjanje z ustanavljanjem Javnega holdinga. Tako so zapisali:
“V vseh dosedanjih postopkih pred sprejemom Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. (v nadaljevanju: Holding) nas pripravljavci gradiva in obrazložitev niso prepričali s svojimi argumenti za utemeljenost te ustanovitve. Kot najpomembnejši razlog za ustanovitev Holdinga se navaja bistveno znižanje stroškov na področju nabave, kadrov in informatike. Mnenja smo, da bodo stroški dela v Holdingu bistveno narasli, saj se bodo plače zaposlenih iz do sedaj različnih javnih podjetij z različnimi plačami na primerljivih delovnih mestih izenačile (in nikomur zmanjšale). Na področju informatike je utemeljeno pričakovati v naslednjih letih bistveno povečanje stroškov, saj razpolagajo sedaj vsa javna podjetja z različnimi informacijskimi orodji. Tudi na področju nabave je med podjetji zelo različnih velikosti težko pričakovati sinergijske učinke.“
Prav tako pa da se te seje niso udeležili zato, ker da se njihovega mnenja, stališč in argumentov, sploh ne upošteva, kot primer pa so navedli spremembo statuta, ki so ga svetniki potrdili v ponedeljek.
Na dejstvo, da je največja opozicijska stranka na današnji razpravi manjkala, je opozoril tudi SašaPelko iz vrst Liste župana Andreja Fištravca.
Svetniki sprejeli dva dodatna sklepa
Kljub temu, da je na današnji seji bila predvidena prva obravnava odloka o ustanovitvi holdinga, so zaradi tega, ker v razpravi ni bilo konkretnih pripomb na vsebino odloka, mestni svetniki tega sprejeli po skrajšanem postopku.
Svetniki so ob tem sprejeli še sklep, da je Javni holding dolžan v roku 60 dni po ustanovitvi (vpisu v sodni register) sprejeti etični kodeks, z veljavnostjo za Javni holding Maribor in vse hčerinske družbe. S tem kodeksom pa je Javni holding dolžan urediti najmanj vprašanja varovanja človekovih pravic pri poslovanju, vprašanja koruptivnih dejanj in goljufij (nasprotje interesov, dajanje in sprejemanje daril ter povabil, itd,…), vprašanja korporativne zvestobe in vprašanja zaupanja vrednih poslovnih odnosov z interesnimi skupinami.
Z drugim sklepom pa so svetniki županu predlagali še pripravo Odloka o ustanovitvi sveta uporabnikov, ki bo prav tako merilo uspešnosti ustanovitve javnega holdinga, saj bo vsasko leto izvedel analizo zadovoljstva uporabnikov javnih dobrin s kvaliteto storitev, analizo pa so dolžni obravnavati vsi izvajalci gospodarskih javnih služb.
Arsenovič se je strinjal, da bodo s tem dejansko merili tudi učinke poslovanja Javnega holdinga.
Pohorje Ultra Trail je edinstvena priložnost, da doživite tek po stezah neokrnjene narave Pohorja. Teče preko vinorodnih gričev, razglednih grebenov, po smučarskih strminah, mimo gostoljubnih koč, skozi strnjene gozdove, čez številne potočke, mimo samotnih jezer, po mehkih, z mahom obraslih stezicah barij in skozi divje soteske.
Doživi nepozabno tekaško izkušnjo in pri tem spoznaj značilne lokalne lepote, kot so vinogradi na Meranovem, Bolfenk, Bellevue, Mariborska koča, Areh, Trije Kralji, Črno jezero, Osankarica, Tiho jezero, pohorska barja, Klopni vrh, Koča Šumik, Smolnik, Bistriški vintgar, slap Šumik, soteska Lobnice, pragozd Šumik in še mnogo skritih kotičkov neokrnjene narave. Tekmovalci bodo imeli na voljo štiri trase; 85-kilometrsko, 53-kilometrsko, 35-kilometrsko in 17-kilometrsko. Več o trasah pa v video prispevku.
Sicer pa bo letošnji, že peti Pohorje Ultra Trail poskrbel za kar nekaj sprememb. Prva je vidna že pri imenu oziroma blagovni znamki, ki bo od letos naprej, drugačna.
Za novo celostno podobo je poskrbel Matej Dečko, ki je poskrbel tudi za vse promocijske materiale. Za naš portal je povedal, kaj je bilo njegovo vodilo pri spremembi blagovne znamke. “Zmeraj, ko delam, preverim kakšno je stanje v panogi. In pri trail tekih se vedno pojavljajo divje zveri, smreke, gore ali reke. In mene to ni najbolj navdušilo in sem si rekel, da moram zadevo narediti nekoliko drugače. Tako je logotip na koncu izpadel kot vsem znana planinska markacija, čeprav v osnovi to ni bil moj namen. Želel sem se namreč nekoliko distancirati, se umakniti od glavnine. Mislim, da mi je to tudi uspelo,” je zaključil Dečko.
Z novo podobo je prišlo tudi novo sodelovanje. Letos so se organizatorji Pohorje Ultra Traila namreč povezali s Športnim parkom Ruše.
K dogodku je aktivno pristopil tudi Zavod za turizem Maribor-Pohorje, saj v tem vidi dober turistični potencial. “Prireditve in dogodki v takšnih obsegih so tisti, ki v našo destinacijo privabijo veliko obiskovalcev in stem je povezanih tudi več nočitev. Pohorje Ultra Trail je namreč povezal vse to, kar na Pohorju imamo v teh sodelujočih občinah. Pomeni vse deležnike, tako turistične ponudnike in naravne znamenitosti Pohorja. Gre torej za nek produkt, ki je še v nastajanju in ga lahko uporabimo tudi za drugačne namene oziroma za pripravo turistično cenovno ovrednotenih paketov. Večina deležnikov se namreč že zelo dobro zaveda, da lahko na Pohorju zeleni turizem prinaša celo več kot zimski,” je dejala Karmen Razlag in Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.
Med tem, ko županja sklicuje izredno sejo, kjer predlaga direktno financiranje brez razpisa Društvu prijateljev mladine (DPM) v višini 30.000 EUR, na uradni Facebook strani Občine Ruše obračunava z NK Pohorje in jih poziva, da kot upravitelj igrišča, ki je v lasti občine, poskrbi za košnjo trave. Občina Ruše v svojih navedbah NK Pohorje celo imenuje upravitelj igrišča. Na tem mestu naj županjo Urško Repolusk in občino spomnimo, da od leta 2008 društva, po zakonu, ne morejo več biti upravitelji občinske lastnine, ampak mora zanjo skrbeti občina sama.
Na Facebook profilu Občine Ruše je bila včeraj namreč objavljena informacija, ki je vsaj netočna, če ne že namerno zavajajoča.
Objava na uradni Facebook strani Občine Ruše
Ne drži namreč, da je NK Pohorje upravljavec stadiona. Občinski uradniki občine Ruše to seveda zelo dobro vedo, saj so NK Pohorje že pred leti opozorili, da je društvo lahko le najemnik in od takrat dalje velja, da občina skrbi za svojo lastnino sama. Posledica tega je bil sprejet nov zakon, ki je nad pogodbo, ki sta jo imela NK Pohorje in Občina Ruše. Podobno kot na primer vsa kulturna društva uporabljajo kulturne domove, ki jih ne vzdržujejo. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) govori, da je upravljavec občinskega stvarnega premoženja (nepremičnega in premičnega) občina ali druga oseba javnega prava. Društvo pa ni oseba javnega prava.
Upravljavec je pristojen za ravnanje s stvarnim premoženjem in v imenu lastnika ter za račun lastnika izvršuje vse pravice in obveznosti, povezane s stvarnim premoženjem. Upravljanje stvarnega premoženja je skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa in tako dalje. Da je lastnik in upravljavec stadiona NK Pohorje občina, dokazujejo tudi vsa vzdrževalna in investicijska dela, ki jih je občina v prejšnjem mandatu izvedla na tem področju kot so recimo razsvetljava, namakalni sistem na igrišču, ureditev tribun in tako dalje. Pri vzdrževanju so do sedaj zgledno sodelovali člani kluba, delavci režijskega obrata in javni delavci, ki pa jih letos ni več. Da zadeva drži potrjuje tudi praksa iz Občine Maribor, kjer NK Maribor prav tako ni upravljavec stadiona, ampak zgolj njegov najemnik. Tako obnovitev zahodne tribune financira Občina Maribor in ne NK Maribor. O tem priča tudi zapis na uradni strani NK Maribor: “Seznanjeni smo s celotno zadevo o upravljanju Ljudskega vrta. Kot klub ravnamo vestno, izpolnjujemo obveznosti in delujemo po črki zakona, tako da tudi v tem primeru, ko se upravljanje objekta prenaša na javni zavod Športni objekti Maribor, ne vidimo razlogov za polemike ali morebitne spore. Prevzem upravljanja ni nič drugega kot zakonska obveza. Športna društva po zakonskih predpisih ne morejo biti upravljavci javne infrastrukture, lahko so le uporabniki. Posledično je povsem razumljivo, da lastnik posameznih objektov z njimi tudi upravlja. Menimo, da so mestni svetniki pri glasovanju opravili svojo nalogo v skladu z obstoječimi zakoni.”
Dopis iz uradne strani NK Maribor
NK Pohorje je na novo občinsko vodstvo v Rušah večkrat posredovalo pobude ter predloge za sodelovanje in reševanje urejanja območja. Prav tako so bili aktivni pri pripravi proračuna za leto 2019. Žal brez uspeha in brez odgovora županje. To so pojasnili tudi z objavo na uradni Facebook strani Občine Ruše, kjer jih poziva, da poskrbijo za košnjo trave na tribuni stadiona.
Objava NK Pohorje na uradni Facebook strani Občine Ruše
Športna društva še vedno brez občinskega denarja
Je pa mogoče iz medijskih objav Občine Ruše razbrati, da naj bi bil šport v preteklosti v občini privilegiran. To je najbrž tudi razlog, da so koalicijski svetniki in županja s posebnim sklepom, brez razpisa, enemu samemu privilegiranemu društvu namenili direktno financiranje iz katerega se bodo krile plače in materialni stroški pri čemer se odbijejo prispevki staršev, kjer je za nekaj posameznikov zagotovljeno cenejše varstvo njihovih otrok in kjer je zaposlena partnerica podžupana Jerneja Ajda. Tudi to društvo ima ob tej darežljivi podpori na razpolago občinske prostore in pokrito vzdrževanje ter druge materialne stroške.
Najbrž pa je vsem občanom in tudi širši javnosti razumljivo, da NK Pohorje in ostala športna društva, kjer so množično prisotni otroci, ne morejo biti toliko depriviligirani, da bi za razliko od drugih društev morali sami nositi stroške vzdrževanja občinskih nepremičnin. Še posebej, ker občini v petih mesecih letošnjega leta žal ni uspelo pripraviti razpisa za delovanje športnih društev. Tako so zaenkrat treningi za več kot 180 otrok v celoti na finančnih plečih članov kluba. Bližamo se koncu meseca junija, športna društva oziroma člani Športne zveze Ruše pa še vedno niso dobili denarja. NK Pohorje namreč nima nobenih sredstev za financiranje urejanja okolja, saj z lastnimi viri komaj urejajo igralne površine. So pa, po naših podatkih, pripravljeni na sodelovanje, če bo županja in občinska uprava to želela.
Občani se sprašujejo, kako so zadeve lahko normalno tekle v preteklosti oziroma od ustanovitve občine, kjer so se zadeve urejale brez javnega obračunavanja.
Komentarja občanov na Facebook strani Občine Ruše
Društvu prijateljev mladine Ruše direktni denar, a nedosegljivi za javnost
Po Rušah lahko v zadnjih mesecih večkrat slišimo “Morda je čas, da se v občini preneha z obsojanjem in začne z delom”. Precej hitro je pričelo prihajati do anomalij pod vodstvom nove županje Urške Repolusk, ki za vse slabo krivi prejšnjo oblast ob tem pa pozablja, da je županja že skoraj 8 mesecev. Kot dosežek si lahko šteje, da je s sklicem izredne seje Društvu prijateljev mladine Ruše (DPM) omogočila direktno financiranje. Tako smo od občine že pred 20 dnevi želeli izvedeti kaj več o tem društvu in nanjo naslovili vprašanja o (številu zaposlenih, podjemnih pogodb in koliko plač je bilo ogroženih). Občina Ruše je na podlagi tega posredovala DPM sledeč mail, ki smo ga tudi mi prejeli v vednost: “Občina Ruše je 28. 5. 2019 prejela novinarsko vprašanje, ki se nanaša na število zaposlitev, sklenjenih avtorskih in podjemih pogodb v Društvu prijateljem mladine Ruše. Kot pristojni organizaciji vam v prilogi odstopamo v reševanje navedeno novinarsko vprašanje.” Kako transparentno deluje DPM, za katerega je bila sklicana s strani županje Urške Repolusk celo izredna seja, kjer je bilo sprejeto direktno financiranje plač in ostalih materialnih stroškov, priča dejstvo, da odgovora do danes še nismo prejeli ne od njih in ne od Občine Ruše. Pričakovati je, da bodo javnosti, tudi na poziv občine, takšne podatke razkrili. Kot kaže je DPM Ruše priviligirano društvo, kot je bilo tudi ob sprejetju sklepa o direktnem financiranju, kjer predhodno finančno poročilo ali program dela nista bila priložena. Med tem pa se lahko ostala športna in kulturna društva prijavljajo na razpis, ki ga občina objavi precej pozno, za denar, ki ga prejmejo, pa morajo občini polagati račune in pripravljati poročila. Ob vsem tem pa športna sfera in društva pod okriljem Športne zveze Ruše za letošnje leto še vedno niso dobila denarja. Nad dosedanjim delom novega občinskega vodstva so razočarani tudi nekateri občani.
Komentar občana na uradni Facebook strani Občine Ruše
Potem ko se je država odločila zaupati upravljanje mariborskega letališča svoji Družbi za upravljanje investicij (DRI), zdaj dobiva tudi zaposlene. Vseh 23, skupaj s poslovno sekretarko pa 24, je namreč danes oddalo odpovedi dosedanjemu delodajalcu Aerodromu Maribor, poroča časnik Večer na svojih spletnih straneh.
Iz novih pogodb o zaposlitvi v DRI je razbrati, da jim bo novi delodajalec upošteval pridobljene pravice iz delovne dobe, kar je pomembno za jubilejne nagrade in odpravnine, česar sprva ni želel. Boštjan Medik iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za časnik povedal, da bodo v sindikatu pogodbe kljub temu pregledali, a da je tudi on dobil zagotovilo, da naj bi vsebovale določilo o nadaljevanju pravic, pridobljenih iz delovne dobe.
Glede na to, da imajo enomesečni odpovedni rok, bodo formalno do 17. julija še zaposleni v Aerodromu Maribor, z 18. julijem pa v DRI. Regres, ki so ga medtem že prejeli, pa bodo sorazmerno vračali staremu delodajalcu in enak del prejeli od novega.
Zaposlene na mariborskem letališču bo po navedbah Večera vodil Smiljan Kramberger, ki je na DRI zadolžen za cestni promet. Še odprto pa naj bi bilo za zdaj mesto vodje prometa na letališču. To zdaj zaseda Tone Bračko, ki ga podpirajo tudi zaposleni, a naj bi bilo na spisku novega delodajalca še eno ime.
Vlada je sklenila upravljanje z mariborskim Letališčem Edvarda Rusjana začasno prenesti 6. junija, potem ko je sedanji najemnik, ki je prek SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala, januarja odpovedal pogodbo o najemu. Odpovedni rok se bo iztekel 15. julija.
Prezaposlitev zaposlenih pri Aerodromu Maribor je prvi pogoj, ki ga je moral izpolniti DRI, če želi prevzeti upravljanje mariborskega letališča. Najtrši oreh pa bo pridobitev obratovalnega dovoljenja, poznavalci civilnega letalstva namreč po navedbah Večera menijo, da ga javna agencija za civilno letalstvo kljub dobri “politični” volji v tako kratkem času, če bo sledila črki zakona, ne bo mogla izdati. Prav tako bo DRI za upravljanje letališča potreboval tudi opremo, ki ni v državni lasti, in jo bo moral najeti ali odkupiti od Aerodroma Maribor.
Vir: STA
Želeli smo priti resnici do dna, kar se tiče Ruškega splava. Po večdnevnem čakanju smo dobili v zvezi s tem tudi odgovore iz Občine Ruše
Ruški splav v zalivu pri “Teti Fridi” v Limbuškem nabrežju
Kot smo že poročali se turizem na Dravi s splavi uspešno razvija v Mariboru, Podvelki, Muti in Dravogradu, in k tej uspešni zgodbi so se želele priključiti tudi Ruše. V tem trenutku pa so vse bolj glasni Rušani, ki govorijo o zamujenih turističnih priložnostih. Prav zato, ker v občini krožijo različne zgodbe okoli turističnega splava na Dravi smo že pred časom prosili za razlago Turistično društvo Maribor (TD Ruše), ki je upravljalec splava in lastnika, Občino Ruše.
Odgovor TD Maribor
Upravitelj TD Maribor ima za splav dovoljenja in registracijo, zato so Občino Ruše večkrat pozvali na razgovor, da se dogovorijo o nadaljnjih korakih. Sestanek so dočakali 17.4. 2019 in takrat občino pozvali, da zaradi bližajoče se sezone, najkasneje do 31.5.2019 sprejme odlok o plovnosti v skladu z vsemi obstoječimi ponudniki dejavnosti na reki Dravi in v skladu z republiškim zakonom o plovbi na celinskih vodah. Ker se to ni zgodilo je TD Maribor samo izvedlo testno vožnjo od Ruš do Bresterniškega jezera, kjer so varno pristali in zavarovali plovilo. “Glede na to, da nam privez, ki je bil na prejšnji lokaciji ni ustrezal, glede varnosti plovila, vandalizma ali celo možnosti poškodb smo uspešno našli drugo, primernejšo lokacijo za splav. Splav je zdaj varno privezan v zavarovanem zalivu, kjer ni možnosti dostopa fizičnih oseb in mulja, ki onemogoča izhod plovila,” nam je povedal Zlatko Jesenik, predsednik TD Maribor in dodal: “Splav ima vse papirje in je zavarovan. Ima torej vse potrebno za plovbo, manjka samo še ključni papir, to je Splošni odlok o plovbi na Ruški občini. Ta odlok je potrebno skladno z republiškim zakonom sprejeti. Zdaj je pa na novi občinski strukturi, da to zadevo uredi.” Jesenik pove, da obstaja možnost enodnevne plovbe, četudi občina še ni sprejela Splošnega odloka o plovbi: “Res je, da sprejetje takšnega odloka vzame nekaj časa, vendar ima vsaka občina možnost, da sprejme odlok o enkratnem dogodku, kar počenjajo tudi nekatere druge občine, ki se prav tako ukvarjajo s turističnim splavarjenjem. Občina Ruše, namere o tem, zaenkrat še ni pokazala,” in dodaja: “Mi smo večkrat želeli stopiti v stik z novo županjo, tudi s konkretnimi predlogi, vendar smo potrebovali, kar nekaj časa, da smo prišli do nje. Zdaj smo stik vzpostavili, vendar gredo pogovori v smer, da morda Občina Ruše ne bi bila več lastnica splava. Kljub vsemu pa želja Občine Ruše ostaja, da še naprej sodelujemo in da se v plovbo vključi tudi ruška občina oziroma ta del reke Drave. Tudi zaradi tega smo splav prestavili, da nekoliko pospešimo zadeve, saj je bil splav na privezu v Rušah večkrat tarča vandalizma, bali smo se tudi tega, da bi ga nekdo iz objestnosti odvezal in spustil po reki. Tako smo morali odreagirati. Zdaj smo ga postavili v zaliv pri Teti Fridi, kjer je splav na varnem,” . Tako v tem trenutku splav lahko pluje po delu Dravi, ki spada v Mariborsko občino v Rušah pa ne, saj še ni sprejet odlok. “Občutek je, da se občina Ruše ne želi s tem ukvarjati, saj ima lastnik splava z njim določene obveznosti. Zato obstaja tudi možnost, da splav odkupimo mi. Smo se pa na zadnjem sestanku z županjo kljub vsemu dogovorili za sodelovanje. Tako bo občina poskrbela za odlok o plovbi in uredila pristan ter možnost priveza,” na koncu še pove Jesenik.
Odgovor Občine Ruše
Prilagamo še odgovore Občine Ruše na temo turističnega splava. Zraven odgovorov puščamo tudi naša vprašanja. Kolikokrat so člani Turističnega društva Maribor prosili za sestanek z županjo in v katerem časovnem obdobju (od kdaj do kdaj)? “Potrebno je poudariti, da Občina Ruše vseskozi zelo dobro sodeluje s Turističnim društvom Maribor. S tem namenom so bili člani društva v letošnjem letu dvakrat na sestanku na Občini Ruše.” Ste bili od kogarkoli obveščeni, da je lastnina Občine Ruše, splav, ogrožena zaradi dviga mulja in vandalizma? “O tem nas je obvestilo Turistično društvo Maribor, ki je upravljavec splava.” Kakšni so vaši načrti s splavom in splavarjenjem na reki Dravi na območju Občine Ruše? “Načrti za trženje plovila so tako pogojeni s sprejemom Uredbe in na njeni podlagi Odloka o urejanju plovnega režima na tem delu reke Drave.” Ali ste bili pozvani, da sprejmete odlok o enkratnem dogodku, kar bi omogočilo enkratno plovbo splava, kljub temu, da Občina Ruše še ni sprejela odloka o plovnosti? “Občina Ruše je v zvezi s tem prejela dopis s strani Turističnega društva Maribor. Plovba s plovili na motorni pogon na tem delu reke Drave ni dovoljena, prav v ta namen je Občina Ruše že nekaj let pobudnik ureditve plovnega režima, ki bo to omogočal. Vse to z namenom in ciljem izkoristiti potencial reke Drave v turistične in športne namene.” Ali drži, da Občina Ruše razmišlja o prodaji splava? “O nadaljnjih aktivnostih s splavom boste obveščeni na ustrezen način. Občina je lastnik splava in to tudi ostaja.”
Zdaj si lahko, na podlagi vseh odgovorov, sliko o zadevi ustvarite sami. Je pa potrebno še dodati, da televizija BK TV na izjavo županje Urške Repolusk oziroma podžupanov ali direktorja občinske uprave, pred kamero, kjer bi morda dobili še nekoliko podrobnejšo razlago, še vedno čaka.
Mariborski Akvarij – terarij ta mesec obeležuje 66 let delovanja, a njegovo trenutno stanje ni zavidanja vredno. Njegovi prostori v Mestnem parku že vrsto let kličejo po obnovi, rešitve pa še vedno ni na vidiku. Trenutna mestna oblast bi ga preselila na drugo lokacijo, bližje reki Dravi, a do uresničitve teh idej je še daleč.
Akvarij je odprl vrata junija 1953, kasneje pa so mu dodali še terarij. Danes se v njem nahaja več kot 120 vrst rib in 50 vrst plazilcev, dvoživk in insektov. Letno sprejme več kot 50.000 obiskovalcev.
Nahaja se v stavbi na robu Mestnega parka, kjer je bila nekoč kavarna. Že vrsto let se vrstijo opozorila o nujnosti selitve v primernejše prostore, a občina tega doslej še ni uspela uresničiti.
Tudi novo vodstvo občine na čelu z županom Sašo Arsenovičem se strinja, da je nujno ukrepanje. “Akvarij je res v slabem stanju. Nosilna konstrukcija akvarijev je dotrajana. Odločili smo se za kratkotrajno sanacijo, v roku do petih let pa bi radi našli novo lokacijo zanj. Želja je, da bi v tem objektu ponovno uredili kavarno, akvariju pa zagotovili prostorsko možnost, kjer se bo lahko dolgoročno razvijal,” je povedal podžupan Samo Peter Medved.
O konkretnih lokacijah še ne more govoriti. “Preverjamo lokacije ob reki Dravi, torej v okviru Dravske promenade. Lokacija še ni določena,” je dejal.
Krajevna skupnost Brestrnica-Gaj je predlagala selitev akvarija in terarija na območje nekdanjega motela Jezero v Brestrnici. A je zemljišče v lasti družbe Terme Maribor, zato bi ga bilo treba najprej odkupiti.
“Župan se pogovarja s termami za menjavo zemljišč in objektov. V kolikor bo to realna možnost, je tudi to možno. Moje osebno mnenje pa je, da je lokacija v mestu bolj atraktivna. A če bi bile v Brestrnici neke širše vsebine, ki bi jih akvarij dopolnjeval, seveda ne bi bilo nič narobe,” je dejal Medved.
Z junijem letos je upravljanje Akvarij-terarija prevzelo lokalno komunalno podjetje Snaga, saj je podjetje Nipa, ki je prej upravljalo z njim, v likvidaciji. Trenutno je v njem zaposlenih šest oseb, od tega na blagajni dva invalida s polovičnim delovnim časom. “Razmere za delo niso optimalne zaradi vročine, vlage in zastarele opreme, vendar je kljub temu za živali najbolje poskrbljeno. So v polni kondiciji, njihova bivališča so urejena,” so poudarili na mariborski občini.
Vir: Lokalec.si
Japonsko podjetje Panasonic je v Sloveniji, natančneje v industrijski coni v občini Hoče – Slivnica, odprlo prvi tako imenovani učni center Panasonic, ki bo omogočal prenos znanja, idej in tehnološkega sodelovanja. Ob tej priložnosti so podpisali tudi pismo o nameri s Srednjo elektro šolo Maribor (SERŠ) in Tehničnim šolskim centrom Maribor (TŠC).
Učni center je velik 85 kvadratnih metrov, vgrajena pa je najnovejša HVAC tehnologija, v to so vključene toplotne črpalke, BRB klimatske naprave. “Zaradi delujočih naprav pa omogoča, da z napravami simulirajo prakso na terenu, tudi težave, s katerimi se soočajo inštalaterji in serviserji teh naprav,” je dejal Simon Kosič, zastopnik podjetja Panasonic v Sloveniji.
Sicer pa učni center Panasonic s Sloveniji predstavlja novo zgodbo v povezovanju gospodarstva Japonske s Slovenijo, je prepričan tudi MasakiArizono, predstavnik vodstva podjetja Panasonic, ki ne izključuje možnosti gradnje še dodatnih učnih centrov v bližini slovenske prestolnice, zagotovo pa so z gradnjo v tem delu Slovenije prodrli tudi v ta del Evrope, ki je po njegovem mnenju dobra izhodiščna točka za srednjeevropski trg.
So pa učni centri in predstavništva že zelo dobra praksa podjetja Panasonic iz tujine. Tako je učni center v Hočah postal eden izmed teh, v video izjavi pravi župan Občine Hoče – Slivnica, Marko Soršak.
Ob tem, da je v občini Hoče – Slivnica prisotna tudi Magna, zdaj še Panasonic, je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek ocenil, da gre za industrializacijo tega konca Slovenije.
So pa ob tem s Srednjo elektro in računalniško šolo Maribor ter Tehničnim šolskim centrom Maribor podpisali pismo o nameri z namenom povezovanja gospodarstva s šolskim sistemom,od teorije k praksi. V video izjavi o novi pridobitvi pojasnjuje direktor TŠC Maribor, Darko Kukovec.
Profesor praktičnega pouka na Srednji elektro in računalniški šoli Maribor, Benjamin Vergles pa o tem, dijaki katerih izobraževalnih smeri se bodo v učnem centru Panasonic učili novih znanj.
Panasonic je tako z več kot 100 leti izkušenj eno od vodilnih podjetij v razvoju različnih elektronskih tehnologij in rešitev za uporabnike v potrošniški elektroniki, stanovanjskih, avtomobilskih in B2B podjetjih, saj svoje izdelke prodajajo v že več kot 120 državah po vsem svetu. Panasonic gradi na japonski tradiciji nadzora kakovosti brez kompromisov po celem svetu, razvija in proizvaja dobre izdelke ter jih zagotavlja strankam.
Mariborski mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji razpravljali o prodaji 14,51-odstotnega kapitalskega deleža Mestne občine Maribor v podjetju Arriva Štajerska. Prodali bi ga krovni družbi Arriva International po ceni 1,6 milijona evrov.
Prodaja je bila predvidena v letnem programu prodaje občinskega finančnega premoženja in predstavlja pomemben priliv v občinsko blagajno.
Po dveh neuspešnih javnih zbiranjih ponudb, na katerega ni bilo prijav, so maja prejeli ponudbo za nakup po ceni 1,1 milijona evrov. “Naša ocenjena vrednost je bila 1,571 milijona evrov. Po napornih in uspešnih pogajanjih smo uspeli prodati za 1,6 milijona evrov, kar štejem za uspeh,” je na današnjem srečanju z novinarji pred sejo mestnega sveta povedal župan Saša Arsenovič.
Optimističen ostaja tudi glede plačila za žičniške naprave na Mariborskem Pohorju, čeprav je sodišče v za zdaj še nepravnomočni sodbi odločilo, da mora Mestna občina Maribor Športnemu centru Pohorje v stečaju plačati skoraj 13,25 milijona nadomestila. Kot je dejal župan, se bo občina na odločitev sodišča pritožila. “Žal se postopek že prej ni peljal tako, da bi nam dajal najboljše možnosti, vendar mislim, da bodo ugovori utemeljeni. Zaenkrat ni nevarnosti, da bi občina morala takoj pristopiti k izplačilom,” je prepričan.
Še vedno tudi vztraja pri predlogu ustanovitve javnega holdinga, o katerem pa naj bi mestni svetniki odločali na ločeni, izredni seji, predvidoma prav tako naslednji teden.
Na današnjem srečanju z novinarji se je župan dotaknil tudi anonimnega pisma o domnevnih nepravilnosti pri občinskem javnem razpisu za sofinanciranje športa. Poudaril je, da so letos prvič objavili “digitalni, transparentni program, ki ponuja enake možnosti vsem”. “Verjamem, da se nekateri čutijo v slabšem položaju, a se bodo morali prilagoditi novim pravilom igre, ki, mislim, da so bolj pravična do vseh,” je dejal.
Za mariborsko letališče, ki je sicer v sosednji občini Hoče-Slivnica, verjame, da ga bo infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek uspela ohraniti v delovanju. “Trenutna rešitev je verjetno kratkoročna, za dve do tri leta, v tem času pa bo treba s skupnimi močmi najti koncesionarja,” je dejal.
Je pa občini že uspelo rešiti zagato glede odra na Dravi za Festival Lent, ki se v Mariboru začne prihodnji teden. Po besedah župana bo postavljen tudi oder na Dravi. “Občina mora plačati kazen 8000 evrov za lansko uzurpacijo prostora brez dovoljenja. Ko plačamo ta račun, dobimo dovoljenje za letos,” je povedal. Oder na Dravi torej bo, ne bo pa tako velik kot lani, zato bo osrednje prizorišče festivala Trg Leona Štuklja.
Vir: STA
Skupina državljanov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru je na vlado naslovila pobudo za 50 minutno pot med Mariborom in Ljubljano, s katero opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur. Zahtevali so, da se do konca leta pripravi akcijski načrt za skrajšanje te poti.
Vir: Google Zemljevidi
Štajerska avtocesta kot del prometnega koridorja med vzhodno in zahodno Evropo je močno obremenjena, zlasti ob daljših praznikih v tujini in v poletnem počitniškem obdobju je zato bistveno otežena tudi povezava med Mariborom in Ljubljano. “Na Vlado Republike Slovenije se obračamo državljani s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru, ki smo poklicno vezani (tudi) na Ljubljano in s tem na potovalno kalvarijo, v kakršno se je spremenilo 133 kilometrov poti med dvema največjima mestoma v državi,” so dejali državljani.
Avtocesta je skozi vse leto prepolna tovornih vozil, gradbišče na odseku Šentrupert–Vransko pa bo letos velika ovira kar več mesecev. Zatečeno stanje torej ni novo, sodu pa je izbila dno in nas spodbudila k odzivu popolna zapora štajerske avtoceste zaradi prometnih nesreč v dveh zaporednih junijskih dneh, ki so jim sledili obsežni večkilometrski zastoji z dodatnimi nesrečami ob dejstvu, da traja potovanje z vlakom med mestoma v najboljšem primeru 2 uri, v najslabšem pa 2 uri in 53 minut z dvema prestopoma. V centralizirani državi, kakršna je Slovenija, spravlja prometna nepovezanost prebivalce Maribora, ki profesionalno delujemo tudi v Ljubljani, v izrazito inferioren položaj, obenem pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo mesta, saj bistveno zmanjšuje pobudo ljubljanskih akterjev po potovanju in delovanju v Mariboru.
“A v isti sapi so opisane zamašitve in prekinitve prometnih povezav med glavnim mestom in največjim urbanim središčem severovzhodnega dela države tudi hendikep političnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Republike Slovenije, saj država z zgolj enim razvijajočim se urbanim središčem, tj. Ljubljano, ni država za 21. stoletje,” so še dodali. Tudi z vidika varovanja okolja je nujno, da se na tej relaciji domislijo in organizirajo načini hitrega javnega prevoza, zato od Vlade RS zahtevajo takojšnjo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta 2019 pripravila akcijski načrt, v skladu s katerim bo mogoče 133- kilometrsko pot med Ljubljano in Mariborom prepotovati v 50 minutah. Od političnih akterjev na nacionalni in lokalni ravni pričakujemo, da bodo pripravljeni načrt v najkrajšem možnem času udejanili.
Med podpisniki pobude so strokovnjaki z različnih področij: Mateja Ratej, Jure Gašparič, Maja Godina Golija, Janja Hojnik, Peter Simonič, Cirila Toplak, Benjamin Lesjak, Kristina Toplak, Karolina Babič, Bojan Musil, Kaja Pogačar, Nenad Čuš Babič, Katja Košir, Aleksandra Berberih Slana, Miran Pustoslemšek, Ninna Kozorog, Rudi Klanjšek, Matjaž Gregorič, Dragan Potočnik.
Mariborske poslance smo povprašali za njihovo mnenje oziroma za mnenje njihovih strank o tem, ali jim je pomembno in kako pomembno je mariborsko letališče za regijo in Slovenijo, za občine in gospodarstvo. Odgovorov niso podali vsi, nekateri pa so bili kratki in jedrnati ter zelo ostri.
Pred kratkim smo že objavili mnenje območne organizacije SD Maribor in Občinske organizacije SD Hoče-Slivnica, ki sta izrazili skrb za obstoj in delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. V pisni izjavi so zapisali, da „letališče predstavlja izjemen strateški razvojni dejavnik v SV Sloveniji, ki razvojno zaostaja za osrednjim delom naše države“ in da ne želijo, da bi letališče in vsa pripadajoča infrastruktura z vloženimi sredstvi propadla, zato vodstvu svoje stranke predlagajo, da opravi razpravo v morebitnem (ne)zaprtju letališča in da se s pomočjo njihovih poslancev zavzamejo za pozitivno rešitev in ohranitev letališča, da se sestanejo z župani okoliških občin in občin širše regije SV Slovenije. Ob tem pa so tudi za prizadevanja ŠGZ in Območne obrtne zbornice, ki si želita ohraniti letališče.
Iskanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih rešitev
Poslanska skupina SD je zapisala, da je stranka izredno negativno presenečena glede dogajanja okrog mariborskega letališča: „Pravzaprav bolj kot za presenečenost gre za zaskrbljenost, ko se je izkazalo, da kitajski investitor, ki je nedavno odstopil od najemne pogodbe, ni bil tisto, za kar se je predstavljal oziroma je glede upravljanja in strateških načrtov za mariborsko letališče – sodeč po informacijah iz medijev – podajal zavajajoče informacije, kar je navsezadnje pripeljalo do tega, da državi sedaj grozi večmilijonska kazen v zvezi s pridobljenimi evropskimi sredstvi.“ Želijo, da država „najprej poišče kratkoročno rešitev za odpravo zatečenega stanja, tako, da nase prevzame bremena in na kratek rok zagotovi nemoteno delovanju letališča, na srednji rok pa naj ta poišče strateškega partnerja, z jasnimi in pogodbeno zavezujočimi določbami o razvoju in nadaljnjem delovanju ter usmeritvah mariborskega letališča.“ Kratek je bil poslanec SMC Gregor Židan: „Po mojem mnenju do zaprtja mariborskega letališča ne sme priti. Njegovi potenciali za regijo, pa tudi Slovenijo, so veliki, žal pa nam jih nikakor ne uspe zares izkoristiti. Ministrstvo za infrastrukturo mora odigrati aktivno vlogo in v dialogu z deležniki, predvsem tudi iz regije, najti rešitev, da letališče ostane odprto. Na kratki rok bo verjetno rešitev zasilna, na srednji in daljši rok pa vsekakor država mora pristopiti strateško.“
Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.
Zaprtje letališča bi pomenilo, da vladi ni za enakomeren regionalen razvoj
Poslanec Dejan Kaloh iz SDS je poudaril: „Zgodba kitajskih najemnikov, ki jih je v Maribor pripeljal prejšnji župan Andrej Fištravec, se očitno končuje, kar je dobro. Nič od njihovih obljub namreč ni bilo izpolnjeno, ne obljube o novih rednih linijah, ne o nekih “novih razvojnih ciklih”, ki naj bi bili podprti z več kot 100 milijoni evrov investicij. A seveda je letališče Edvarda Rusjana za Maribor kot drugo največje regijsko središče in kot za mesto z izjemno geostrateško lokacijo seveda zelo pomembno in se nikakor ne sme zapreti! Deležniki, ki bi se morali vključiti v iskanje rešitev, da se mariborsko letališče ohrani pri življenju so v prvi vrsti ministrstvo za infrastrukturo kot lastnik letališke infrastrukture in opreme, pa tudi domača večja podjetja, kot tudi Štajerska gospodarska zbornica in pa seveda Mestna občina Maribor oz. mariborski župan ter občina Hoče-Slivnica ter tamkajšnji župan. Glasni pa moramo biti tudi štajerski poslanci, saj bi morebitno zaprtje mariborskega letališča pomenilo samo še en dokaz, da državi ni mar za enakomeren regionalni razvoj, kar je nedopustno! Štajerci namreč nismo drugorazredni državljani!“ Meni, da je treba najprej nadaljevati postopek sprememb državnega prostorskega načrta, da se lahko podaljša letališka steza ter da je treba poiskati „resnega in kredibilnega zasebnega partnerja-koncesionarja, ki bo razvijal letališče v skladu z že sprejetimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami države, pa tudi s pričakovanji lokalne skupnosti in štajerskega gospodarstva”.
Potreben prostorski načrt za podaljšanje letališke steze
Poslanec SAB Andrej Rajh pa med drugim meni, „da bi dobro delujoče letališče lahko prineslo nove poslovne priložnosti in tudi nova delovna mesta. Zato podpiram prizadevanja Ministrstva za infrastrukturo, da zagotovi obratovanje letališča v Mariboru tudi po 15. juliju, ko bo na željo sedanjih najemnikov predčasno potekla najemna pogodba. Ključno vlogo pa ima že kar nekaj časa predvsem Ministrstvo za okolje, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze. To je dejansko ključni temelj za obstoj in primerno delovanje letališča, samo tako bo lahko letališče sploh imelo možnosti, da bo zares zaživelo.“ Kot inženir gradbeništva pa „žal ne morem utemeljeno oceniti, ali je dobra lega letališča v Mariboru že dovolj za to, da bi letališče postalo pomembno za Slovenijo, saj so v bližini tudi letališča v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani.“ Pa tudi to, da ministrstvo za infrastrukturo vlaga vse napore, „da bi letališče obratovalo tudi po 15. juliju. Ni pa dovolj, da letališče samo obratuje. Zato je tu ključna vloga Ministrstva za okolje in prostor, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze“.
Jelinčič meni, da je vladi vseeno za letališče
Odgovorov drugih mariborskih poslancev in iz Kluba 7 nismo dobili, se je pa odzval tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je bil oster: „1. zapiranje letališča je posledica slabega vodenja in privatnih interesov, ki jim je vseeno za dobrobit okolja. Odgovornost je v veliki meri na vladi RS. 2. pomembnost je vsak dan manjša, saj vlada ne ve, kaj sploh bi z letališči, ne le z mariborskim. Zelo verjetno bodo vse skupaj za male denarje prodali kakšnemu Nemcu (tako kot ljubljansko), ki bo vse skupaj predelal v nekakšno skladiščno destinacijo za razvoz po Evropi. S tem bo regija dobila zgolj svinjarijo in razsipavanje letalskega goriva po okolici (enako kot se bo zgodilo na ljubljanskem letališču). 3. Vlada bi morala imeti strategijo za nadaljnji razvoj, vendar je nima. Najraje bi vse skupaj zaprli in prepustili propadu. Možnosti so, vendar ne pri tej vladni sestavi. 4. Magna letališča ne potrebuje, župani okoliških občin mislijo (razen izjem) le o lastnih koristih, Štajerska gospodarska zbornica nima koncepta, vlada že skoraj ne ve, kje je Maribor, večini poslancev pa je vseeno.“
Ruše so mesto v objemu med Pohorjem in Dravo, mesto s ponosnimi ljudmi in skozi zgodovino naprednim razmišljanjem, tako so v zadnjih letih pričeli s vzpodbujanjem kolesarskega turizma na Pohorju in oživljanjem turizma na Dravi. Znano je, da je kolesarski turizem najbolj rastoč športni turizem na svetu, tako so se v Rušah pričele označevati kolesarske poti, izgradnja Dravske kolesarske poti, pump track v Športnem parku in pričetek izgradnje kolesarskega poligona. Turizem na Dravi s splavi se uspešno razvija v Mariboru, Podvelki, Muti in Dravogradu, in k tej uspešni zgodbi so se želele priključiti tudi Ruše. V tem trenutku pa so vse bolj glasni Rušani, ki govorijo o zamujenih turističnih priložnostih.
Turistični splav
Zgodovina turističnega splava v Rušah sega še v mandat prejšnjega občinskega vodstva, ki se je povezalo s Turističnim društvom Maribor (TD Maribor) in tako želelo začeti neko skupno turistično zgodbo splavarjenja po reki Dravi. Tako so se dogovorili, da bo občina prispevala material za izgradnjo splava, TD Maribor pa bo prispevalo svoje znanje in dolgoletne izkušnje s splavarjenje, ter splav zgradilo. Tako je bilo s pogodbo dogovorjeno, da bo lastnik splava Občina Ruše, upravljavec pa TD Maribor. Splav je bil končan v mesecu juliju in pričele so se pridobivati registracijski dokumenti. Turistični splav je dobil svoj pristan v Rušah in vse je delovalo, da se bo v Rušah pričel izvajati turizem na Dravi. Ob prihodu županje Urške Repolusk pa so se stvari upočasnile. Županja za splavarje ni našla časa, splav pa je iz dneva v dan propadal in bil izpostavljen vandalizmu, zaradi prevelike količine mulja v pristanu pa je celo nasedel in se pričel sušiti. Na to so želeli iz TD Maribor opozoriti županjo že v preteklosti, a neuspešno, in tako so bili splavarji TD Maribor primorani splav odpeljati v varni prstan v Limbuško nabrežje. Upravitelj TD Maribor ima za splav dovoljenja in registracijo, zato je Občino Ruše po razgovoru, ki so ga le dočakali 17.4. 2019pozval, da zaradi bližajoče se sezone, najkasneje do 31.5.2019 sprejme odlok o plovnosti v skladu z vsemi obstoječimi ponudniki dejavnosti na reki Dravi in v skladu z republiškim zakonom o plovbi na celinskih vodah. Ker se to ni zgodilo je TD Maribor samo izvedlo testno vožnjo od Ruš do Bresterniškega jezera, kjer so varno pristali in zavarovali plovilo. “Glede na to, da nam privez, ki je bil na prejšnji lokaciji ni ustrezal, glede varnosti plovila, vandalizma ali celo možnosti poškodb smo uspešno našli drugo, primernejšo lokacijo za splav. Splav je zdaj varno privezan v zavarovanem zalivu, kjer ni možnosti dostopa fizičnih oseb in mulja, ki onemogoča izhod plovila,” nam je povedal Zlatko Jesenik, predsednik TD Maribor in dodal: “Splav ima vse papirje in je zavarovan. Ima torej vse potrebno za plovbo, manjka samo še ključni papir, to je Splošni odlok o plovbi na Ruški občini. Ta odlok je potrebno skladno z republiškim zakonom sprejeti. Zdaj je pa na novi občinski strukturi, da to zadevo uredi.”
Ruški splav v zalivu pri “Teti Fridi” v Limbuškem nabrežju, vir: Facebook skupina Aktivni volivci Ruš 2018-2022
Splav lahko pluje, če bi občina sprejela odlok o enkratnem dogodku Jesenik pove, da obstaja možnost enodnevne plovbe, četudi občina še ni sprejela Splošnega odloka o plovbi: “Res je, da sprejetje takšnega odloka vzame nekaj časa, vendar ima vsaka občina možnost, da sprejme odlok o enkratnem dogodku, kar počenjajo tudi nekatere druge občine, ki se prav tako ukvarjajo s turističnim splavarjenjem. Občina Ruše, namere o tem, zaenkrat še ni pokazala,” in dodaja: “Mi smo večkrat želeli stopiti v stik z novo županjo, tudi s konkretnimi predlogi, vendar smo potrebovali, kar nekaj časa, da smo prišli do nje. Zdaj smo stik vzpostavili, vendar gredo pogovori v smer, da morda Občina Ruše ne bi bila več lastnica splava. Kljub vsemu pa želja Občine Ruše ostaja, da še naprej sodelujemo in da se v plovbo vključi tudi ruška občina oziroma ta del reke Drave. Tudi zaradi tega smo splav prestavili, da nekoliko pospešimo zadeve, saj je bil splav na privezu v Rušah večkrat tarča vandalizma, bali smo se tudi tega, da bi ga nekdo iz objestnosti odvezal in spustil po reki. Tako smo morali odreagirati. Zdaj smo ga postavili v zaliv pri Teti Fridi, kjer je splav na varnem,” . Tako v tem trenutku splav lahko pluje po delu Dravi, ki spada v Mariborsko občino v Rušah pa ne, saj še ni sprejet odlok.
Splavarjenje je uspešna turistična zgodba v Mariboru
Turistični splav v Mariboru letno prepelje približno 6000 turistov. V sezoni tako splav naredi dobrih 100 voženj turistov, ki jim ob vožnji Turistično društvo Maribor ponudi še izvirno zgodovinsko izkušnjo splavarjenja. “To je še iz časov prireditve splavarskega krsta, ko smo turiste vozili zgolj v času Festivala Lent. Nato pa smo zadevo raztegnili čez celotno sezono, kjer turistom predstavimo splavarjenje in njegovo zgodovino. Potnikom ponudimo domačo hrano in program z živo glasbo. Gre torej res za neko posebno doživetje,” ponudbo opiše Zlatko Jesenik iz TD Maribor. “Občutek je, da se občina Ruše ne želi s tem ukvarjati, saj ima lastnik splava z njim določene obveznosti. Zato obstaja tudi možnost, da splav odkupimo mi. Smo se pa na zadnjem sestanku z županjo kljub vsemu dogovorili za sodelovanje. Tako bo občina poskrbela za odlok o plovbi in uredila pristan ter možnost priveza,” na koncu še pove Jesenik.
Na Občini Ruše danes niso uspeli najti časa za intervju in odgovore, ki zanimajo občane Ruš
Občani Ruš se zadnji teden tudi javno sprašujejo, kako se je lahko zgodilo, da je Ruški splav izginil iz ruškega pomola, kje je, zakaj ne pluje, ali ima dovoljenja, itd. Na občino Ruše smo danes dopoldan posredovali prošnjo za intervju in pojasnila na ključna vprašanja, a do intervjuja ni prišlo. V prošnji smo zaprosili za izjavo županje ali direktorja občinske uprave ali enega od dveh podžupanov. Prav tako smo dali na razpolago kateri koli termin do 17.00 ure. Odgovor ki je sledil s strani občine je takšen: “Spoštovani, sporočam, da sta županja Urška Repolusk in direktor Dušan Lahe zasedena. Na vaša vprašanja vam bomo odgovorili naknadno.”
Matavškova jama
Kolesarski poligon v Matavškovi jami, ki ga je začelo graditi prejšnje občinsko vodstvo z županom Urošom Razpetom in vanj vložilo že 130.000 EUR, bi za dokončanje potreboval še dodatnih 50.000 EUR, da bi lahko začel normalno obratovati. Novo občinsko vodstvo oziroma županja Urška Repolusk pa s koalicijskimi svetniki tega denarja ni želela “odobriti”. Vložen amandma za teh 50.000 EUR, svetniške skupine ZA – Združena akcija, pri sprejemanju proračuna za leto 2019, namreč ni dobil zadostne podpore. Občina pa je namenila 20.000 EUR za predelavo kontejnerja, arheološke raziskave, info tabla in drugo. Tako se je namreč glasilo občinsko pojasnilo za teh 20.000 EUR.
Sredstva za Matavškovo jamo sta zagotovila župana Uroš Razpet in Urška Repolusk, potrditev za porabo sredstev pa prejela na občinskem svetu
Občani Ruš se sprašujejo zakaj bo občina Ruše do konca leta 2019 vložila 83% sredstev a projekta ne bo dokončala in na ta način preprečila razvoj kolesarskega turizma v Matavškovi jami. Tako je današnji pogled na kolesarski poligon v Matavškovi jami, žalosten.
Evropsko prvenstvo v Matavškovi jami bi v Ruše pripeljalo tudi 5000 ljudi
Odločitev občine je še toliko bolj zanimiva, saj bi ob dokončanju Matavškove jame, zanjo že imeli upravljalca. Gre za Tilena Franka, aktivnega BMX kolesarja, selektorja državne BMX reprezentance in predsednika Športno kolesarskega društva BSX Racing team Maribor, ki deluje na BMX progi v Mariboru. Ker je kolesarska proga v Mariboru nekoliko prekratka za organizacijo večjih mednarodnih tekmovanj, kot je recimo Evropsko prvenstvo v BMX kolesarstvu, je Frank ta potencial videl v Matavškovi jami v Rušah. “Takšnega objekta, ki bi ga lahko v Matavškovi jami dokončali s 50.000 evri ni nikjer v neposredni bližini. Prvi takšen objekt je v italijanski Veroni, ki je od nas oddaljena 500 kilometrov. Če bi v Ruše pripeljali Evropsko prvenstvo v BMX kolesarstvu to v številkah pomeni 1000 tekmovalcev in 4000 spremljevalcev, saj je večina tekmovalcev otrok, ki jih zraven trenerjev spremljajo tudi starši. Zraven tega, takšno tekmovanje “pripelje” tudi do 250 vozil za kampiranje, saj je narava tega športa takšna, da se veliko potuje po Evropi in se jih zato veliko odloči za avtodome. Od leta 2008 je BMX kolesarstvo tudi olimpijski šport, zato je priljubljeno tudi med gledalci. Evropsko prvenstvo si v povprečju ogleda 5000 ljudi. Gre torej za precejšen turistični potencial, saj tekmovanje traja od 3 do 4 dni, kar pomeni, da bo nastanitvene možnosti iskalo več tisoč ljudi,”o potencialu Matavškove jame pove Frank.
Tako bi Frank v Matavškovi jami, ki ima po zagotovilu bivšega župana Uroša Razpeta in direktorja občinske uprave, Dušana Laheta, gradbeno in vsa ostala dovoljenja za obratovanje, organiziral tečaje za vse starosti otrok, državna in lokalna tekmovanja ter progo dajal v najem drugim reprezentancam in ostalim kolesarskim klubom, ki bi prav tako potrebovali prenočišča. Njegova ideja je tudi, da bi organiziral koncerte in dobrodelne prireditve v sožitju s športom. Infrastruktura s parkirišči in možnostjo kampiranja ponuja tudi mesto ostalim turistom, ki se poslužujejo še ostalih športov. “Glavna prednost Matavškove jame pa je prav gotovo ta, da gre za varen, od mesta odmaknjen prostor, ki je ograjen z gozdom in tako nudi odlične pogoje za sproščanje v naravi,” zaključi Tilen Frank.
Kaže, da potencial v Matavškovi jami vidijo tudi nekateri občani, ki so se v skupini na družbenem omrežju dogovorili, da bodo, ob dovoljenju Občine Ruše, poligon na lastno pest uredili in pokosili.
Vir: Facebook skupina “Aktivni volivci Ruš 2018-2022”
Vir: Facebook skupina “Aktivni volivci Ruš 2018-2022”
Potem ko dolgoletna direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem (VSGT) Maribor Helena Cvikl presenetljivo ni zbrala dovolj podpore za nov mandat, je začasno vodenje prevzela njena tekmica Tanja Angleitner Sagadin. Pred dnevi je bil objavljen že nov razpis za direktorja, na katerega se lahko vsi zainteresirani prijavijo do 14. junija.
dr. Tanja Angleitner Sagadin, v. d. direktorice VSGT. Vir: vsgt.si
Na razpisano delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki imajo veljaven naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Zaželene so pedagoške, organizacijske in vodstvene sposobnosti, poznavanje turistične dejavnosti in mednarodne reference.
Nov razpis je bilo treba objaviti potem, ko je inšpekcijski nadzor ugotovil kršitev v prvotnem postopku imenovanja direktorja, saj naj bi bila sporna mandata predstavnikov študentov v svetu zavoda. Takrat svet zavod ni podprl novega petletnega mandata dolgoletni direktorici Heleni Cvikl, temveč je največ glasov prejela edina protikandidatka Tanja Angleitner Sagadin, predavateljica angleščine.
Ker je medtem Cviklovi že potekel veljavni direktorski mandat, je svet zavoda imenoval vršilko dolžnosti direktorice. To funkcijo je 6. maja začela Angleitner Sagadinova, Cviklova pa se je posvetila kandidaturi za poslanko Evropskega parlamenta, kjer je nastopila na listi SMC. S kandidaturo ni bila uspešna, njeni nadaljnji načrti pa niso znani. Po drugi strani Angleitner Sagadinova ne skriva, da se bo znova prijavila na razpis.
Inšpektorat RS za šolstvo in šport je uvedel inšpekcijski postopek zoper VSGT Maribor zaradi dvoma v zakonitost izvedbe postopka imenovanja direktorja, ker sta v postopku imenovanja sodelovala dva predstavnika študentov v svetu zavoda, ki nista bila zakonito izvoljena. Volitve omenjenih dveh predstavnikov študentov v svetu zavoda naj ne bi bile izvedene neposredno in tajno, zato je inšpektorat zaključil, da sta mandata teh dveh članov sveta zavoda sporna.
V svetu zavoda poudarjajo, da nista bila sporna obstoječa dva predstavnika študentov, temveč način, kako sta bila izvoljena. “Svet zavoda je sledil mnenju ministrstva, da v izogib dvomom ali morebitnim sodnim postopkom v zvezi z imenovanjem novega direktorja zavoda postopek javnega razpisa ponovi in postopek zaključi brez imenovanja direktorja zavoda. Inšpektorat je predlagal ponovitev volitev člane predstavnikov študentov v svet zavoda, čemur je svet tudi sledil. Tako je za dobo enega leta oziroma do imenovanja direktorja na ponovljenem razpisu imenoval vršilko dolžnosti direktorja in po odpravljenih nepravilnostih razpis ponovil,” so pojasnili danes za STA.
Nove volitve predstavnikov študentov v svetu zavoda so bile izvedene v aprilu. Tudi na ponovljenih volitvah, kjer so imeli možnost kandidirati vsi študenti, sta bila izvoljena ista predstavnika. Zato sestava sveta zavoda ostaja enaka z izjemo Leona Mariniča kot predstavnika zaposlenih na šoli, ki je nadomestil Tanjo Angleitner Sagadin. Funkcija vršilca dolžnosti direktorja je namreč nezdružljiva s funkcijo članstva v svetu zavoda.
Vir: STA
