V torek, 10. septembra 2024, bo z začetkom ob 19. uri v atriju Vetrinjskega dvora mariborski predizbor državnega prvenstva v slamovski poeziji.

Med sodelujočimi bodo izbrali dva finalista, ki se bosta 19. oktobra 2024 na 8. državnem prvenstvu v slamovski poeziji v Mariboru potegovala za naziv državnega prvaka oz. prvakinje.

Predizbori se bodo zvrstili tudi na Ptuju (20. september), v Kranju (21. september), v Novem mestu (27. september) in v Celju (2. oktober).

Tekmovalci in tekmovalke se za nastop prijavijo na elektronski naslov ozuljenijezik@gmail.com, preko zasebnega sporočia na Facebook strani Slam zverine ali pa na prizorišču v Vetrinjskem dvoru pol ure pred pričetkom dogodka.

Več informacij o mariborskem predizboru je dostopnih TUKAJ.

Pravila za tekmovalce in tekmovalke pa so dostopna TUKAJ.

Predizbor organizirajo: Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) – MKC Črka v sodelovanju z Bando ferdamano, Kud Codo in Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom, s finančno podporo Mestne občine Maribor in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje – Urada RS za mladino. Dogodek spada v sklop literarnih prireditev programa MKC Črka, ki jih sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

S stoječimi ovacijami in bučnim aplavzom je sinoči občinstvo nagradilo predstavo Gracije, večkrat nagrajene italijanske koreografinje Silvie Gribaudi, ki je v Lutkovnem gledališču Maribor uradno odprla 18. Festival Platforma sodobnega plesa. Festival, ki bo trajal do sobote 31. 8. 2024, se danes nadaljuje s festivalsko premiero Telo kot neprehojena pokrajina, zaključuje pa jutri na Židovskem trgu s plesno predstavo Eno samo telo ni dovolj (BE/SI) na prostem.

Da Platforma sodobnega plesa predstavlja pomemben dogodek v koledarju mesta, je sinoči v pozdravnem nagovoru izpostavil tudi Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor: “Za Mestno občino Maribor je velika čast, da lahko gostimo tako pomemben mednarodni festival, ki daje prostor in priložnost sodobnemu plesu, da se izraža in razvija. Vesel sem, da naše mesto odpira vrata tej umetnosti in podpira ustvarjalce, ki skozi gibanje raziskujejo in izražajo svoje poglede na svet. Prav zaradi takšnih dogodkov postaja Maribor mesto kulturne raznolikosti in umetniškega raziskovanja.”

Predstava Gracije (IT) je sinoči s svojo unikatno kombinacijo humorja, elegance in drznosti poskrbela za izjemno vzdušje v polni dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, kjer so se prepletali smeh, čustva in globoka povezanost med gledalci in plesalci.

“To je naša 188. ponovitev predstave od premiere leta 2018. Z njo smo gostovali na številnih odrih po svetu, nad odzivom občinstva v Mariboru pa smo zelo navdušeni,” je po sinočnji predstavi povedala Silvia Gribaudi, večkrat nagrajena italijanska koreografinja, ki s svojim neposrednim in empatičnim komičnim slogom, prestopa meje plesa, gledališča in uprizoritvenih umetnosti. Njene produkcije so bile predstavljene na številnih nacionalnih in mednarodnih festivalih.

“Izjemno lepo je videti polne dvorane, zadovoljne izvajalce in občinstvo. Prvi plesni dogodki so dober dokaz, kako sodobna plesna umetnost povezuje tako različne generacije, umetniške zvrsti, žanre kot tudi ljudi. Anamaria Klajnšček se je poglobila v ženske arhetipe in očarala publiko v Sodnem stolpu. Gostovanje plesnega paviljona v sodelovanju z Društvom za sodobni ples Slovenije je včeraj na Glavnem trgu povezal slovenske ustvarjalce iz Ljubljane, Kranja, Celja in Maribora. Bučen aplavz in stoječe ovacije so pa najlepša zahvala za izvajalce in za nas organizatorje. Raznolikost povezovanja v harmoniji, bi lahko označili letošnjo Platformo sodobnega plesa,” pove Mojca Kasjak, umetniška in programska vodja 18. festivala Platforma sodobnega plesa.

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) napoveduje 35. Poletni lutkovni pristan, ki bo od 17. avgusta do 1. septembra ponudil 14 različnih uprizoritev iz različnih držav. V okviru festivala bosta dve premieri, letos prvič bo ena od predstav izvedena tudi v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina.

“Videli bomo same fine stvari, kot se za pol okroglo obletnico spodobi,” je na današnji novinarski konferenci povedala organizacijska vodja festivala Tanja Lužar.

Skupno s ponovitvami je na programu 17 predstav. “Ob Sloveniji bomo gostili gledališča s Finske, Slovaške, Madžarske in dve gledališči iz Italije. Predstave bodo za vse starostne skupine, torej od najmlajših do odraslih,” je pojasnila.

Del predstav bo izvedenih na prostem, z osrednjim prizoriščem v Avditoriju LGM. Kot vsako leto se Poletni lutkovni pristan povezuje z drugimi akterji v mestu in tako bo ob nedeljah predstava v okviru programa Artkamp v Mestnem parku, ena predstava pa bo pred Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Lani so začeli gostovati še na kopališču Mariborski otok, kjer bosta letos ustvarjalna delavnica in predstava japonskega gledališča kamišibaj.

Zvočni sprehod Potepini po prenovljeni poti ob Dravi

Poleg predstav in ustvarjalnih delavnic ponuja festival tudi zvočni sprehod Potepini po prenovljeni poti ob Dravi.

Na festivalu bodo kot običajno izbirali najboljšo predstavo po izboru občinstva, ki bo prejela nagrado zlata žirafa. “Tudi letos bomo festival zaključili tako, da se bo zlil s festivalom Platforma sodobnega plesa, pri čemer smo kot presečno množico izbrali domačo uprizoritev za najmlajše Tok, tok, tok,” je še povedala Lužar.

Predstava za odrasle Gluha republika bo izvedena v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina, kjer bo avtor besedila, ameriški pesnik ukrajinskega rodu Ilya Kaminsky eden od osrednjih gostov. “Predstavo smo pripravljali še pred začetkom vojne v Ukrajini, a smo se potem odločili, da jo ohranimo na repertoarju. Pokazalo se je namreč, da je razlogov za take vrste predstavo, ki govori o diktaturi, ne specifično o eni vojni, ampak o vojnah nasploh, žal iz dneva v dan več,” je povedala direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar.

Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v tem prostoru

Zadnji dan Poletnega lutkovnega pristana, ki velja za mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v tem prostoru, bo premiera ulične različice predstave Princesa na zrnu graha. Znana pravljica Hansa Christiana Andersena je nastala na temeljih ulične predstave izpred skoraj dveh desetletij, pri čemer je tokrat avtorica likovne podobe Sabina Šinko, režiserka pa takrat in danes Andreja Kovač. V dvorani je bila premierno izvedena maja.

“Upamo, da bo ljudem še vedno všeč. Ulične predstave imajo druge vrste kakovost, saj je povezava med občinstvom in predstavo drugačna kot v dvorani. Sicer je imela že dvoranska verzija določene momente, ki so to nakazovali, vendar si obetamo, da bo to zunaj na ulici še bolj fino,” je povedala Klančnik Kocutar.

Premierno bo na festivalu zaživela tudi prva predstava v novi sezoni LGM. To je predstava za najmlajše Dobro jutro, travnik v režiji Nike Bezeljak in likovni podobi Ajde Sitar. Prinaša pesniško raziskovanje življenja na travniku in ob travniških mlakah z živo glasbo in lutkami. Režiserka Bezeljak jo imenuje kar “lutkovni koncert”, saj zajema osem še nikoli doslej uglasbenih pesmi Anje Štefan, glavna povezovalna nit pa so njene uganke. Predstava je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega društva Moment in LGM v partnerstvu s Siti teatrom BTC Ljubljana. V Mariboru bo premiera 23. avgusta, v Ljubljani 5. oktobra.
VIR: STA

Kulturno izobraževalno društvo (KID) Kibla bo drevi v mariborskem razstavišču artKIT odprlo razstavo ptujske slikarke Blažke Križan z naslovom Množice sosledij. Kot so pred odprtjem razstave, ki bo na ogled do 7. septembra, sporočili iz Kible, se njena umetnost giblje med svetovoma rezljanja papirja in optične umetnosti.

Monokromatična dela Blažke Križan imajo strukturo tridimenzionalne reliefnosti, v kateri se srečujeta estetska igra sence in svetlobe. S skalpelnim rezom umetnica odpira, privzdiguje in usmerja nastalo ploskovno reliefnost papirja. Repeticija ponavljajočega se reza ustvarja optične iluzije, ki tvorijo asociativno organske in biomorfne oblike ter valujoče, črtne in krožne kompozicijske strukture v gibanju, so zapisali v Kibli.

Premišljena in intuitivna umetničina značajnost

V predani tehniki rezljanja papirja in v uglajeni gibkosti reza se skriva premišljena in intuitivna umetničina značajnost. V nekaterih njenih delih valujoča organskost kraljuje v svoji nežnosti in ustvarja pridih gibljive slike, ki lahko spominja na vodne valove, tokove, ali sledi vetra, ko se giblje po bogatih travniških poljih. Ob globlji potopitvi v dela nam ta odpirajo drugačnost pogleda, ki nas ponese in popelje dlje v mehko in valujoče, so dodajali.

Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja

Ptujska umetnica je leta 2012 diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pet let pozneje je končala še drugo stopnjo študijskega programa. Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja. Prejela je več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo, leta 2020 nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor, leta 2022 nagrado mladi na Ex-tempore Piran, lani pa priznanje na 12. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju.

Na mariborskem Glavnem trgu bo Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor 6. septembra, tako kot lani, izvedlo Balet pod zvezdami. Tokrat bo njihov baletni ansambel uprizoril predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu. Vstop na prireditev, ki jo podarjajo meščankam in meščanom ob začetku nove gledališke sezone, bo brezplačen.

Baletna predstava je premiero v mariborski umetniški hiši doživela že leta 2012, v naslovnih vlogah pa se bosta predstavila Catarina de Meneses in Ionut Dinita.

Glasbo za balet na temo Romea in Julije je leta 1934 Gledališče Kirov v tedanjem Leningradu naročilo Sergeju Prokofjevu. Ker je ta Rusijo zapustil leta 1914 in nadaljeval kariero kot skladatelj in pianist v zahodni Evropi in ZDA, je v zgodbi oziroma baletu o Romeu in Juliji videl priložnost za obnovitev odnosov s svojo domovino.

Prokofjev je napisal zelo natančno partituro, katere scenarij je natančno sledil zaporedju dogodkov Shakespearove tragedije. Vodstvo baleta Kirov je dvomilo, da je v baletu mogoče prikazati take psihološke nianse, zato je leta 1935 projekt opustilo. Skladatelj se je nato obrnil na moskovski Bolšoj, vendar so že na predstavitvi glasbe, ki jo je skladatelj sam igral na klavir, sklenili, da je ta pretežka in “neplesna”. Na koncu je balet praizvedbo doživel 30. decembra 1938 v Brnu na Češkoslovaškem v koreografiji Iva Vane Psote. Zaradi uspeha prve izvedbe je balet Kirov Romea in Julijo nato le izvedel 11. januarja 1940 v koreografiji Leonida Lavrovskega.

Kot poudarjajo v SNG Maribor, koreografski koncept Valentine Turcu baleta Romeo in Julija, ki je izjemno dramatičen neoklasični balet, ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku.

Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom

Valentina Turcu je izčiščeni koreografiji vdihnila osebno noto. Poglobljeno je izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije. Nasproti zelo intimnim prizorom je postavila dinamične ansambelske scene, dvoboje pred razjarjeno množico, profil mogočne družine Capuletov, ki jo sam Prokofjev monumentalno izriše v ekspresivnem plesu vitezov.

Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom, prizorom sabljanja, šarmantni lahkotnosti in srčnosti Mercutia ter grobosti in determiniranosti demoničnega Tybalta ter ne nazadnje tudi smrti obeh likov, ki predstavljata izjemno intenzivni moment predstave, so še dodali v SNG Maribor.

Dogodek nastaja v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in Zavoda za turizem Maribor pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor. V primeru slabega vremena je rezervni termin naslednji dan, 7. septembra.

Z Baletom pod zvezdami mariborska umetniška hiša nadaljuje tradicijo prirejanja dogodkov na prostem, ki jo je pred leti začela Opera z Operno nočjo v Mestnem parku. Na letošnji so 8. junija pripravili bogat izbor glasbenih točk iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Kneginja čardaša, Tosca in Lucia di Lammermoor.
VIR: STA

Na predlog Lokalnega programa za kulturo v Mestni občini Maribor 2024-2027, ki je predviden za sprejem na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, sta se z več pomisleki o njegovi vsebini odzvala Sindikat kulturnih delavcev Zasuk in KNVOSUK – kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.

Sindikat kulturnih delavcev in KNVOSUK sta nam poslala dopis, s katerim opozarjata na vsebino dopisa. Poudarila sta, da bosta ob morebitnem današnjem sprejetju krovnega strateškega dokumenta budno spremljali njegovo izvajanje ves čas veljavnosti vse do leta 2027.

“Spoštovani, na vas naslavljamo odziv na predlog Lokalnega programa za kulturo v Mestni občini Maribor 2024-2027, ki je predviden za sprejem na seji mestnega sveta 20. junija 2024. Strinjamo se, da je strateški dokument nujen, če želi Mestna občina Maribor uresničiti strateški in sistematičen razvoj področja kulture in umetnosti, ki bo skladen z državnimi in evropskimi strategijami,” so uvodoma zapisali.

Izrazili so pomisleke: “Vendar imamo močne pomisleke v zvezi z njegovo vsebino, saj še zmeraj ni podkrepljen s konkretnim akcijskim načrtom, je brez jasne časovnice, metodologije ali merljivih kazalnikov, zaradi česar dvomimo v dosledno izvajanje, spremljanje in evalvacijo dokumenta, problem pa smo nagovorili že decembra 2023 v sklopu druge javne obravnave.”

Mnenje tudi o tem, da dokument ne naslavlja učinkovito potreb prekariziranih kulturnih delavcev

Menijo, “da predlog krovnega strateškega dokumenta kaže na nizko ambicioznost MOM na področju kulture vse do leta 2027. Ne odseva realnega stanja v kulturnem polju v MOM, ki je izrazito podhranjeno in se je v letu 2023 še poslabšalo tako z vidika sredstev kakor tudi z vidika nepremišljenih sprememb javnih razpisov. Dokument ne naslavlja učinkovito potreb najbolj prekariziranih kulturnih delavcev, ki delujejo neodvisno ali pod okriljem nevladnih organizacij, preko stagniranja in zniževanja sredstev pa dodatno onemogoča njihove polne zaposlitve za nedoločen čas bodisi v nevladnih organizacijah bodisi v javnih zavodih.”

Poziv mestnim svetnikom

“Zato pozivamo Odbor za kulturo, mestni svet in Urad za kulturo in mladino, da sicer podprejo sprejetje LPK 2024-2027 na seji mestnega sveta v četrtek, 20. junija 2024, nato pa vse do
konca obdobja izvajanja strategije leta 2027 prek amandmajev, pomožnih dokumentov in z aktivnim spremljanjem področja proaktivno in v dialogu z vsemi ključnimi deležniki skrbijo za razvoj tako javne kot neodvisne kulturne produkcije v Mariboru skladno z dejanskimi potrebami področja in državnimi ter evropskimi trendi, da bosta lahko razvijali svoj kulturni izraz in ključno dopolnjevali karakter mesta,” so zaključili.

V Pokrajinskem muzeju Maribor pripravljajo bogat program za Poletno muzejsko noč v soboto, 15. junija 2024. Program je brez vstopnine za vse starostne skupine od 18. ure do polnoči, odpira ga Gugalnik idej z mariborskim fotografom Branimirjem Ritonjo.

Poletna muzejska noč 2024 je skupna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij. Akciji se kakor vsako leto priključuje Pokrajinski muzej Maribor s številnimi prireditvami. Prvi bo svoja vrata za ljubitelje fotografije in dediščine natančno ob 18.00 odprl ogledni depo pohištva v Kinu Partizan s programom Gugalnik idej, ki ga bo tokrat zagugal priznani mariborski fotograf Branimir Ritonja. »Vsi, ki bodo v soboto obiskali Maribor, bodo deležni utripa Poletne muzejske noči. Vrata prireditev odpiramo na široko in vabimo vse, da vstopijo. Želim verjeti, da bo vsak znal poiskati nekaj zase, za svojo dušo in prijetno počutje. Če kdaj, je sedaj čas za obisk muzeja in muzejskih prireditev, prisrčno dobrodošli,« je obiskovalce na prireditve povabila Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor.

Družine bo gotovo pritegnil pedagoški program Muzejnice – Rimljan za en dan, v okviru katerega se bodo najmlajši med 18.00 in 20.00 skupaj s starši, skrbniki, dedki in babicami prelevili v veličastne Rimljane.

Ob 21.00 bodo prišli na svoj račun glasbeni sladokusci, ko se bo v okviru programa Variacije – Hommage Franzu Lisztu s klavirskim recitalom v Viteški dvorani mariborskega gradu predstavila pianistka Klara Lužnik. Obiskovalci bodo lahko kulturne vtise strnili ob dobri pijači v Grajski kavarni, ki bo odprta vse do polnoči.

Omeniti velja še dogodke v Muzeju najstarejše trte na svetu, kjer bo ob 18. uri in 23. uri voden ogled muzeja, ob 19. uri pa koncert ansambla Pižoni na platoju pred muzejem. Ob 21. uri se začne degustacija vin z vinsko kraljico, ki bo trajala vse do 22.30.

Gugalnik idej

Gugalnik idej, uvodno dejanje v Poletno muzejsko noč Pokrajinskega muzeja Maribor, je prav poseben projekt, ki so ga umetniki različnih smeri ustvarjanja skozi leta gostovanj prepoznali kot lastno galerijo in hkrati atelje za ustvarjanje. Ogledni depo pohištva v Kinu Partizan namreč umetnike nagovarja k samoizpraševanju o tem, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost, kako jih nagovarja in kako jih spreminja. Dialog med institucionalizirano kulturno dediščino v oglednem depoju pohištva in živo kulturno ustvarjalnostjo bo preko svojih fotografij tokrat sprožil mariborski fotograf Branimir Ritonja. Gre za mednarodno priznanega mojstra, ki je za svoja dela prejel že preko 110 nagrad. V Gugalniku idej se bo predstavil z občasno razstavo Odmev časa.

mariborskem Mestnem parku se je sinoči odvila Operna noč, ki vsako leto pritegne k poslušanju na prostem več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev klasične glasbe, nič drugače ni bilo niti letos.

Simfonični orkester SNG Maribor s solistoma in zborom bo pod taktirko Simona Krečiča izvedel raznolik program, ki vključuje tudi melodije iz priljubljenih oper in operet.

Simfonični orkester SNG Maribor, solista Darija Auguštan in Domen Križaj ter Zbor Opere SNG Maribor so pod taktirko dirigenta in umetniškega direktorja Simona Krečiča pripravili več glasbenih presenečenj, med katerimi so odzvanjale znane melodije iz oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca, Čarobna piščal in Lucia di Lammermoor.

Na promenadi in vse okoli se je tako sinoči pričakovano zbralo več tisoč ljudi, ki je uživalo v Operni noči, ki je skozi leta postala že tradicija, Mariborčani pa kar nestrpno čakajo na tovrsten dogodek.

Operna noč, je letos potekala deveto leto, nastaja pa v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in mariborskega zavoda za turizem pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor.

V mariborskem Mestnem parku se bo nocoj odvila Operna noč, ki vsako leto pritegne k poslušanju na prostem več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev klasične glasbe. Simfonični orkester SNG Maribor s solistoma in zborom bo pod taktirko Simona Krečiča izvedel raznolik program, ki vključuje tudi melodije iz priljubljenih oper in operet.

Operna noč, ki letos poteka deveto leto, nastaja v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in mariborskega zavoda za turizem pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor.

Pester nabor melodij iz oper in operet

Simfonični orkester SNG Maribor, solista Sabina Cvilak in Domen Križaj ter Zbor Opere SNG Maribor bodo pod taktirko dirigenta in umetniškega direktorja Simona Krečiča pripravili več glasbenih presenečenj, med katerimi bodo odzvanjale znane melodije iz oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca, Čarobna piščal in Lucia di Lammermoor.

“Tudi za ljubitelje orkestralne glasbe bo poskrbljeno, saj bodo lahko prisluhnili bogati orkestrski paleti v kalejdoskopskih zvočnih podobah uverture, rapsodije in simfonične pesnitve,” sporočajo iz mariborskega gledališča.

Operna noč v Mestnem parku se je letos prvič pridružila platformi Rendez-vous aux jardins, ki v več kot 20 evropskih državah pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva za kulturo že dve desetletji vabi javnost, da raziskuje bogastvo veččutne palete, ki jo ponujajo vrtovi in parki.

Ker prihajajo obiskovalci na mariborsko Operno noč tudi iz drugih krajev, so Slovenske železnice danes za večerni povratek iz Maribora proti Ljubljani dodale izredni vlak, ki iz Maribora proti Ljubljani odpelje ob 23.45.

Operna noč je bila letos prestavljena

Dogodek je bil sprva predviden pred tednom dni, a so ga bili zaradi slabe vremenske napovedi prisiljeni prestaviti.

Zaradi velikega zanimanja prireja SNG Maribor v zadnjih letih Operno noč tudi v drugih krajih. Prihodnji teden bo v Murski Soboti in Velenju, kasneje na Ptuju in v Portorožu. Posamezni dogodki imajo letos drugačen poudarek in druge soliste. “Kdor bo obiskal vse Operne noči, bo slišal ves ansambel,” napoveduje Krečič.
VIR: STA