V torek, 7. junija, so v avli Študentskih domov Univerze v Mariboru otvorili razstavo Pozdrav poletju, katere avtorica je Katja Kozjek Varl.
Katja je umetnost začutila že v otroških letih, zato jo je pot zanesla na Pedagoško fakulteto, kjer je tudi diplomirala. Vabilu študentskih domov se je z veseljem odzvala. Omenjena razstava je sicer 15 razstava, ki jo je pripravila.
Več v prispevku.
Na gradu Vurberk v Dupleku so včeraj priredili Vurkofest. Gre za projekt Osnovne šole Duplek in Korena ter obeh vrtcev. Otroci so projekt skupaj z učitelji in vzgojitelji priredili drugič in tako popestrili dogajanje v kraju.
Obe osnovni šoli in vsi vrtci v občini Duplek so se na Vurkofest pripravljali že nekaj časa, danes pa so vse tudi pokazali. Kulturno umetniške vsebine in igre za vse generacije so pripravili učenci OŠ Duplek in Korena z enotami vrtca. Vrčtčevski otroci in osnovnošolci so že v popoldanskih urah na prireditvenem prostoru, v amfiteatru, priredili glasbene vsebine, ki so potekale skozi ves dan. Na odru se jim bodo pridružili še glasbeni gostje Rok Terkaj, Igor Saksida, Ana Resnik, bobnarji Sokijeve bobnarske šole Soki’s in drugi.
Osnovnošolci so bili pod izjemnim vtisom. Pravijo, da se izjemno veseli, da so bili lahko del takega projekta in, da se bodo naučili tudi nekaj kar jim bo še kdaj prišlo prav. Prav tako pa so nanje ponosne tudi v sodelujoči iz obeh šol in vrtcev. So pa ob tem združili tudi medgeneracijske vezi. Ob bogateh delavnicah , športnih in kulturnih vložkih, ki so jih pripravili, so poskrbeli tudi za hrano in pijačo.
V Kulturnem domu Vurberk pa so pripravili še razstavo fotogradij na temo razglednice kraja.
Nekaj utrinkov si oglejte v fotogaleriji spodaj.
Po dveh letih pavze se je štajerska študentska čaga vrnila. Lampiončki, ki so bili tokrat 40. po vrsti, torej jubilejni, so navdušili tako študente kot tudi nastopajoče.
Lampiončki so razsvetlili nebo nad študentskim kampusom v Mariboru in prinesli obilo dobre glasbe, obilo študentov, ki se kljub obilici dežja niso vdali, ampak vztrajali od začetka do konca pod odrom in na vsej travnati ploščadi za Štukom. Z obilico dela, ki bi sicer, če ne bi bilo pred tem epidemije, trajalo dlje – torej eno leto, kar bi bilo mogoče manj naporno, ker bi lahko delali in načrtovali zlagoma -, sta ekipi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Štuka spravili pod streho letošnje Lampiončke v približno petih mesecih. In naredili so to tako, kot si 40. Lampiončki tudi zaslužijo. Presežek zadnjih mesecev, kar se tiče množičnih prireditev v Mariboru in okolici, in dokaz, da znajo in zmorejo.
Pred peto je bila ploščad odprta za študente, ob šestih popoldan se je začelo zares, ob dveh ponoči se je še vedno dogajalo. V pavzah med enimi in drugimi nastopajočimi so imeli pripravljen poseben program. Na odru pa Help, Ice on Fire, Mrfy, Big foot mama, Farty animals, Joker out, Alo! Stari pa tudi Gašper Bergant.
Mnogi so sicer upali, da se vremenska napoved ne bo uresničila, a kaj, ko je že med nastopom Help – Beatles tribute nebo postajalo vse bolj temno. Kasneje se je sonce skrilo, oblaki so šli preko celega neba, padle so prve kaplje dežja – tudi to je svojevrstna tradicija.
In če se je iz vrst tehnične ekipe slišal mrmrajoč stavek, da gre delo enega tedna nekam, v strahu, da bo vse več dežja in vse manj študentov pod odrom, se to ni zgodilo. Dež gor ali dol, ekipe so opravile svoje delo odlično. Ekipa iz Štuka se je potrudila in dokazala, da obvlada veliko prireditev in je kasneje reševala tudi težave zaradi dežja in nevihte, ekipa iz Šouma pa je seveda tudi ves čas vedela, kaj dela. Velika zmaga je že, da so Lampiončke lahko organizirali in izvedli po dveletnem premoru, je med drugim povedal Anej Pevec, da niso iz “cukra”, je dejala vodja ekipe šoumovcev Ajda Habjanič, Živa Valdhutter pa, da so bendi zadovoljni, oni pa tudi, da lahko študentom pripravijo pravo zabavo.
Bendi so bili še ob pol sedmih zvečer optimistični, tako zaradi vremena, predvsem pa zaradi tega, ker je bil na prizorišču pravi “vibe”. Amadej Papež iz novomeškega hard rock benda Ice on Fire je bil zadovoljen, ker se že celo pomlad dogaja razsvetljenstvo in se hodi ven. Bend je prišel v Maribor preko tekmovanja, z mariborsko sceno in Lampiončki so se šele spoznavali, a pohvalil je, da se dogaja. Luka Pernek iz benda Farty Animals, v kateremu skrbijo za pester nabor skladb, je bil na začetku tudi optimističen in hkrati zadovoljen, ker so kot povezovalni bend bili načrtovani, da bodo na odru dlje časa, celo noč med vsemi nastopi drugih bendov. Ob tem pa je seveda poudaril, da Slovenija potrebuje slovenske bende. Gregor Strasbergar iz benda Mrfy, ki prav tako kot Ice on Fire prihaja iz novomeškega konca, a ustvarja indie rock, je poudaril, da so prvič na Lampiončkih, alternativno sceno Maribora pa so spoznali že v Pekarni in Udarniku, kjer so že igrali. Gašper Bergant pa je dobil vlogo povezovalca med enim in drugim bendom. Želja, da ne bi deževalo, se ni uresničila, s katerimi besedami je kasneje poskrbel za slalomiranje med nastopi bendov, pa nam je tudi napovedal. In se nato tega držal.
Bendi pa torej na odru eden za drugim. Občinstvo pod njim ali pa na drugi strani ploščadi pa sodelovalo v istem ritmu. Med vrhunci pa je zagotovo bil nastop benda Big foot mama. Ujeli smo ga v živo, pod odrom, kjer ni manjkalo niti blata, niti luž, niti dežja. Publika se ni pustila motiti, uživala je sto na uro.
Huronski aplavz pa so si zaslužili tudi Alo!Stari, na katere je bilo treba počakati do konca in je bilo tudi vredno počakati. Treba pa je seveda priznati: vsi so bili odlični, od prvega do zadnjega.
Nocoj bo v unionski dvorani v Maribor dobrodelni koncert, v organizaciji društva Koraki za korakce.
Dobrodelno združenje Koraki za korakce že vsa leta uspešno pomaga otrokom in mladostnikom, da je njihov korak kljub strmi poti lahkotnejši. Donacijo bodo namenili ukrajinskim otrokom iz OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Bojana Ilicha in OŠ Martina Konšaka. V društvu se že vnaprej zahvaljujejo, da boste pomagali uresničiti sanje otrokom in mladostnikom, ki so tega potrebni. Več pa v prispevku.
Tokrat smo v Dialogu gostili umetniškega direktorja Festivala Borštnikovo srečanje Aleša Novaka. Spregovorila sva o festivalskem dogajanju, o kulturi v Mariboru pa tudi o njem samem.
Več v videu:
Mednarodna likovna kolonija Duplek art 13, ki jo organizira dupleški slikar Rajko Ferk, bo od 3. do 5. junija v Zgornjem Dupleku.
Udeleženci, ki spet prihajajo v Duplek iz vsega sveta, si bodo že v petek ogledali bližnje turistične destinacije in se med seboj spoznali. Letos se bodo ustavili na novi lokaciji, to je pri “spomeniku” likovne umetnosti Duplek art, kjer so smerokazi z napisi držav, ki so so sodelovale na prejšnjih kolonijah. Razdalje so izračunane po zračnih linijah do glavnega mesta teh držav. Sledil bo obisk Wakeparka Dooplek, nato pa še ogled gradu Vurberk. Ogledali si bodo obnovljen del gradu, pustolovski park in energetske točke. V kratkem kulturnem programu jih bodo obiskali »Vitezi okroglega sodčka«, nekaj besed o rimskem času v tem prostoru bo predstavil arheolog Ivan Tušek, pred večerom pa bodo v Domu kulture Dvorjane imeli večerjo in nadaljevanje spoznavanja tudi s pomočjo glasbenih nastopov.
V soboto pa se začne pravo likovno ustvarjanje. Dobili se bodo na tradicionalnem prostoru Piknik prostor Muršec v Zgornjem Dupleku. Platna jih bodo že čakala tam, da se lahko prične celodnevno likovno ustvarjanje. Vse do 17. ure bodo ustvarjali, nato pa se pridružili podelitvi priznanj z županom občine Duplek Mitjo Horvatom. Po uradnem delu bodo prisluhnili Tamburaškemu orkestru Duplek in nadaljevali slavje.
V nedeljo bodo ponovili ritual prejšnjega dne z začetkom ob 9. uri na starem mestu in nadaljevali ustvarjanje do 14. ure, ko bo sledil zaključek ustvarjanja oziroma se bo to preveselilo v druženje do večera, ko bo likovna kolonija Duplek Art 13 tudi uradno zaključena.
V Selnici ob Dravi vas vse do 7. junija v avli Hrama kulture Arnolda Tovornika čaka razstava Selniške vedute. Več pa v prispevku.
Na mariborskem Glavnem trgu se je nocoj Operna noč. Simfonični orkester, zbor in solisti Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod taktirko Simona Krečiča so na koncertu na prostem izvedli najbolj znane operne arije, hkrati pa napovedali prihodnjo sezono mariborske Opere. Del smo v živo prenašali tudi na Facebooku, video si lahko ogledate TUKAJ. Dogodek so morali predčasno prekiniti zaradi dežja.
Operna noč, ki je preddogodek jubilejnega 30. Festivala Lent, nastaja v sodelovanju Opere SNG Maribor, festivala Ezl ek in Narodnega doma Maribor in letos poteka sedmo leto.
Poleg okoli 60-članskega simfoničnega orkestra in 42-članskega opernega zbora bodo nastopile solistke Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Nika Gorič, Petya Ivanova in Andreja Zakonjšek Krt ter solist Martin Sušnik.
Spored sestavljajo odlomki iz oper Puccinija, Verdija, Ponchiellija, Dvoržaka, Offenbacha in Delibesa.
Dogodek je bil za obiskovalce brezplačen, saj je po besedah direktorja SNG Maribor Danila Roškarja darilo meščankam in meščanom.
V juniju in juliju bo Operna noč še v nekaterih drugih krajih. V Gaju nad Mariborom bo 24. junija, v Murski Soboti 25. junija in na Ptuju 1. julija.
STA
V produkciji Carmine Slovenice je nastal nov avtorski projekt Karmine Šilec Šema elektro, ki po napovedih zastavlja obliko pripovedništva, ki je navdahnjeno z guslarskim konceptom govora in petja ob spremljavi enostrunskega glasbila. V izvedbi ansambla Kebataola bo premierno izveden danes v CS Loži v mariborski Dvorani Union.Šema elektro za ženske glasove, akustične, elektroakustične instrumente in elektroniko nastaja kot del cikla Baba. Vsebinsko delo izhaja iz teme, ki sta jo zastavili knjigi Karmine Šilec Kolosalna balkanska fikcija in Katalog.
Jutri bo Karmina Šilec v Rotterdamu na Festivalu O. prejela nagrado Music Theatre Now za produkcijo Threnos. Predstava v izvedbi ansambla Choregie – novoglasbeno gledališče je bila v Sloveniji premierno predstavljena marca 2020.
Vir: STA
FOTO vir: www.carmina-slovenica.si
V Pokrajinskem muzeju Maribor bodo v torek, 24. maja ob 11.00 odprli občasno razstavo likovnih del mag. Jožefa Mrakiča z naslovom Iz zakladnice Pohorja in Kozjaka.
Z razstavo se Pokrajinski muzej Maribor pridružuje dogodkom ob Tednu gozdov, s katerimi ustanove, ki skrbijo za gozdove, dvigajo zavest o pomenu gozda in gozdarstva za blaginjo družbe. Z razstavo risb in akvarelov mag. Jožefa Mrakiča, v katerih so ujeti prizori pohorskih in kozjaških gozdov, želijo v Pokrajinskem muzeju Maribor pri obiskovalcih sprožiti razmislek o dragocenosti in ne-samoumevni trajnosti izjemnega gozdnega bogastva, s katerim je Slovenija razkošno obdarjena.
Avtor mag. Jožef Mrakič, dolgoletni vodja mariborske Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in član Podravskega gozdarskega društva Maribor je z gozdovi obdan že celo življenje. V njegovem likovnem izrazu prevladujejo podobe narave in vanjo umeščena tradicionalna arhitektura.
Pokrajinski muzej Maribor že tradicionalno obeležuje Teden gozdov s postavitvijo občasnih razstav. Leta 2017 je bila na ogled razstava Trije pomembni gozdarji med Pohorjem in Kozjakom, na kateri je bilo predstavljeno življenje in delo Franja Pahernika, Edvarda Pogačnika in Maksa Wraberja, ki veljajo za pomembne gozdarske pionirje iz mariborskega območja. V letu 2018 pa je svoja fotografska videnja Haloz predstavil Ljuban Cenčič z razstavo Izdajstvo.
Razstava Iz zakladnice Pohorja in Kozjaka bo na ogled v bastiji mariborskega gradu do 4. junija 2022.
Pevci Obrtniškega pevskega zbora KD Pavza so včeraj v selniškem Hramu kulture A. Tovornika obeležili 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so priredili tradicionalni koncert, ki so ga tokrat popestrili člani glasbene skupine Gemaj.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes podpisal pogodbo z izvajalcem del za ureditev nabrežja Drave – Lent. Skupna vreddnost investicije znaša 7,7 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona evrov zagotovljenih iz nepovratnih evropskih sredstev.
Obnova bo zajemala območje med Studenško brvjo in Vodnim stolpom oz. skupaj 2 hektarja površin ob Dravi. Gre za projekt, ki bo po županovih besedah povezal Dravo brez robnika preko srednjeveškega dela z mestnim parkom in hribovitim gričevnatim zalednjem v življenjski prostor, a je pred njmi še nekaj izzivov, in sicer s sobivanjem stanovalcev, ki živijo na območju izvajanja projekta, kako omogočiti delovanje gostinskih lokalov, da bodo med gradnjo lahko čim dlje delovali in kako omogočiti parkiranje na Lentu ter med gradnjo poskrbeti za relativno dobro pretočnost prometa. Ob tej priložnosti je Arsenovič pozval prebivalce k strpnosti. “Vse prebivalce pozivam k strpnosti. Gradimo naše mesto za nas in je včasih malo treba malo potrpeti,” je še dodal.
“Kot glavni izvajalec se bomo skupaj s podizvajalci potrdili, da naredimo vse, da se projekt kvalitetno doseže, v skladu z roki,” je povedal Boris Medved, direktor podjetja Cestno podjetje Ptuj.
Po besedah Arsenoviča bo projekt meščanom omogočil kulturo in šport. Z deli naj bi pričeli predvidoma junija. Na novo bodo uredili cestišče, tlakovane površine, poskrbeli za zasaditev dreves in drugih rastlin, nova pa bo tudi razsvetljava in osrednji trg pred Hišo Stare trte, ki bo namenjem prireditvenemu prostoru.
23. april je svetovni dan knjige in posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. Društvo Ohranimo naravo čisto iz Dupleka je v počastitev tega praznika odprlo novo izmenjevalnico knjig.
“Pisatelj Slavko Pregl je pred leti v poslanici ob slovenskih dnevih knjige zapisal, da smo Slovenci dobri bralci in da je slovenščina zelo srečen jezik, saj je v njem doma dvojina,” je ob tej priložnosti dejal predsednik društva Borut Ludvik in dodal: “Zato je prav, da namenimo del svojega prostega časa tudi knjigi. Naj to ne bo le 23. 4,. ampak čim več dni v letu. Izkoristimo priložnost, da nam knjiga pomaga razširiti nova obzorja, da nas obogati in s tem naredi svet prijaznejši tako za nas, kot tiste v našem okolju.”
“Po tem, ko smo na kulturni praznik, 8. februarja, vzpostavili izmenjevalnico knjig že v Zgornjem Dupleku in po daljšem poizvedovanju nismo našli primerne lokacije v naseljih Zimica ter Zgornja Korena, smo se v društvu odločili za postavitev izmenjevalnice knjig v Dvorjanah. S predstavnico Marketa Sveti Martin Klavdijo Meininger smo hitro dosegli dogovor o postavitvi. S tem smo šli nasproti Dvorjančanom, kot tudi Zimičanom in Korenčanom ter ostalim prebivalcem naše občine, ki redno obiskujejo to prijazno trgovino v Dvorjanah,” je razložil Ludvik.
25 let staro govorilnico je društvo prevzelo od podjetja Telekom Slovenije. Govorilnica je izdelana iz dobrih materialov, a dolgoletna uporaba na prostem je pustila posledice na njenem videzu. “Posledično smo imeli člani društva kar precej dela, da smo jo pripravili za ponovno uporabo. Ker pa smo s tem četrt stoletja stari govorilnici dali nov namen, nam je bilo to v veliko veselje,” je še povedal.
“Za podarjene knjige, ki bodo sedaj na tem prostoru čakale nove bralce, gre zahvala nekdanji knjižničarki Tatjani Jamnik, članicam in članom MGC Danica ter vsem ostalim, ki ste nam podarili vaše knjige. Zahvaljujem se našemu podpredsedniku Dominiku in ostalim članicam ter članom našega društva za skrbno prostovoljno delo pri spremembi telefonske govorilnice v tole lepo izmenjevalnico knjig. Zahvaljujem se tudi Klavdiji Meininger in ostalim puncam Marketa Sveti Martin, ki so nam zagotovile skrb za tole izmenjevalnico,” je še izrazil in dodal: “Sam sem izredno vesel, da nam je skupaj z občankami in občani uspelo dati stari neuporabljeni govorilnici nov namen, že prebranim knjigam pa zagotoviti nove bralke oz. bralce.” In vse povabil: “Na tem mestu vabim bralke in bralce iz naših in drugih krajev k uporabi izmenjevalnic, po sistemu prinesi, zamenjaj, preberi, ponovi, saj bodo le tako resnično zaživele.”
Mariborska Vinagova klet, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi, od junija lani ponovno sprejema obiskovalce. Poleg turističnih vodenj, vinskih degustacij in prodaje vina v zadnjem času prirejajo tudi koncerte, saj so v kleti postavili celo manjši oder.“Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj smo imeli v povprečju od 800 do 900 obiskovalcev mesečno,” je za STA povedala vodja kleti Barbara Izlakar. Med njimi je bilo daleč največ tujcev, kar kaže, da se je sloves nekdaj ene glavnih znamenitosti v Mariboru kljub nekajletnemu nestalnemu obratovanju ohranil.
“Okoli 95 odstotkov je tujih obiskovalcev, medtem ko je lokalnih gostov malo. A tudi njim bi radi ponovno približali klet, zato poleg različnih ogledov in degustacij organiziramo tudi dogodke, in sicer kulturne, umetniške, vinske. Po novem je možen tudi najem kleti,” je pojasnila Barbara Izlakar.
Nekdanji Vinagov kompleks, ki je bil na vrhuncu svojih moči eden največjih proizvajalcev in izvoznikov vina nekdanje Jugoslavije, je po stečaju spomladi 2014 in vrsti neuspešnih dražb februarja 2019 kupila družba Metalka Commerce s sedežem v Ljubljani. V ta namen je ustanovila hčerinsko družbo Vinag 1847, ki zdaj upravlja s kletjo.
Kupljeno premoženje Vinaga je poleg stare kleti z vhodom s Trga svobode v središču Maribora med drugim vključevalo še novo klet v mestni četrti Košaki, vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini ter Vinagove blagovne znamke. Med slednjimi je najbolj znan Mariborčan, ki so ga pred dvema letoma ponovno začeli polniti in mu letos nadeli sodobnejšo, bolj pisano grafično podobo.
Vinagova tradicija vinogradništva in vinarstva se je začela v letu 1847, ko se je meljski graščak Alojz plemeniti Kriehuber začel ukvarjati z vinogradništvom in v ta namen zgradil vinsko klet. Ko so jo po drugi svetovni vojni združili s še starejšo pivovarniško kletjo, je postala to največja klasična predorska vinska klet v srednji Evropi pod mestnim središčem.
Najstarejši del kleti ima 15.000 kvadratnih metrov površine in dva kilometra dolge podzemne predore. V njih so ohranjeni leseni sodi, cisterne in drugi nepogrešljivi predmeti iz vinskih kleti, najdragocenejši pa je vinski arhiv z okoli 85.000 steklenicami arhivskega vina.
Vir: STA
Tradicionalni projekt Kluba mariborskih študentov, oder KMŠ oder, bo tudi letos v sklopu Festivala Lent omogočal mladim glasbenikom predstavitev širši množici. Društvo KMŠ prijave zbira do 17. 4. 2022.
“Še veš, kakšen je občutek, ko si na odru res čisto svoboden? Ko cela ulica mladih utripa v ritmu tvoje glasbe?” so zapisali. Oder KMŠ bo tokrat že osmič popestril poletne večere. V preteklih letih je na odru nastopilo že veliko nadobudnih umetnikov in umetnic. Med njimi pa tudi nekaj uveljavljenih imen, kot so Koala Voice, Joker Out, Emkej, Bilbi, Adi Smolar.
V Klubu mariborskih študentov sporočajo še to: “Če ste zadnji dve leti preživeli doma, v coni udobja in negotovosti – potem je čas, da spet stopite v “spotlight” našega odra brez strehe. Zdaj pa res ni več izgovorov!”
Razpis je namenjen tistim, ki so stari do 30 let in prihajajo iz Štajerske, najsi so posamezniki ali pa imajo glasbene skupine. Prijavijo se lahko do 17. 4. 2022 na razpis za nastop. Razpis je objavljen na Facebook strani Kluba mariborskih študentov
Tudi letos bodo obiskovalci izbirali glasbeno točko, ki jih bo najbolj navdušila ter jim tako dodelili 500 evrov za pomoč pri nadaljnji karieri. Ponovno pa bodo izbirali nekoga, ki se mu bo ponudila edinstvena priložnost, da prihodnje leto nastopi na enem izmed večjih odrov Festivala Lent.
Fotografija: Oder KMŠ: Foto Klub mariborskih študentov
Na mariborskem Lentu so danes opravili 43. rez Stare trte, ki raste in rodi že več kot 450 let. Ob tem je potekala tudi simbolična predaja cepičev Stare trte.
Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek.
Rez Stare trte pomeni tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja cepiče najstarejše trte izbranim prijateljskim mestom in občinam z vsega sveta.
Zaradi tega potomke Stare trte poganjajo korenine že po vsem svetu. Letošnji prejemniki cepičev so občini Braslovče in Gorje, lastnik gradu Lamberg Franci Zidar, Hiša Krasna, Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banjaluke, Inštitut za kmetijstvo Univerze Cirila in Metoda v Skopju ter vladni kmetijski in vinogradniški raziskovalni inštitut z Malte. Mariborski župan Saša Arsenovič pa je ob tem izpostavil: “Zmeraj smo pozitivno presenečeni, kako velik je domač in tuj interes za cepiče najstarejše trte.”
Sicer pa je rez Stare trte uvodni dogodek prireditev v čast najstarejši trti na svetu. Na Zavodu za turizem Maribor bodo letos organizirali še 22 poletnih večerov pred Hišo Stare trte, tradicionalno postavitev klopotca pred Hišo Stare trte, večdnevni jesenski Festival Stare trte in tradicionalno Martinovanje v Mariboru.
Organizatorji Dnevov Arnolda Tovornika so sporočili, da je predstava »Ženska« zaradi bolezni v ansamblu prestavljena iz sobote, 19.3.2022 na ponedeljek, 21.3.2022 ob 19. uri.
“Zaradi bolezni v ansamblu je dogodek prestavljen. Obstoječe vstopnice so veljavne tudi za nov termin. Prosimo za razumevanje,” so zapisali v sporočilu.
Včeraj se je v Hramu Arnolda Tovornika odvil gledališki seminar, ki so ga posvetili improvizacijskemu gledališču. Najmlajši pa so uživali ob otroški predstavi Čarobni zobki.
Na seminarju so predstavili t.i. obliko impro gledališča, pri katerem prizori nastajajo sproti brez vnaprej pripravljenega scenarija. Publika s svojimi predlogi aktivno vpliva na potek predstave. Tako so improvizacijski nastopi unikatni in neponovljivi.
Otroška predstava je najmlajše navdušila s svojo zgodbo o čarobnih zobkih.
O predsatavi Čarobni zobki:
Tomaž čaka v zobozdravstveni čakalnici in zelo ga je strah. Zobki ga bolijo, vendar se vedno, ko zobozdravnica pokliče njegovo ime, skrije. Ko mu zobozdravnica pusti na sedežu pravljico, pa jo skupaj z otroci prebere. Ugotovi, da se v njegovih zobkih skriva črviček, ki mu je ime Bakterija in da ga v resnici prav on nagovarja k temu, da je poreden in da si ne umiva zob. Tomaž se odloči, da bo tej krivici napravil konec…
Zveza prijateljev mladine Maribor je danes dopoldan na Glavnem trgu poskrbela za Ta veseli ZePeeMov pust, na katerem je bilo nekaj nastopajočih, hkrati pa so se lahko vsi, ki so bili našemljeni v pustne maske na foto-točkah potegovali za nagrade. Popoldan pa sledi še ena pustna zabava z “zepeemovci”.
Festival ustvarjalnosti in norčavosti, ki je bil na današnji pustni torek na Glavnem trgu je ponovno postregel z obilico zabave za vse otroke in njihove spremljevalce. Tako so lahko videli klovna, čarodeja, kurente oziroma kurente, se fotografirali na foto točki, kjer je bila tudi “stroga žirije. Najbolj izvirni in prepričljivi se bodo namreč potegovali za pustne nagrade v kategorijah posamezna odrasla in otroška maska ter družinska in skupinska maska. Fotografije nagrajenih mask bodo nato objavili na Facebook strani ZPM Maribor, nagrajence pa obvestili o prevzemu nagrade. Prva nagrada za posamezno otroško masko je 11-dnevno letovanje na morju ali na Pohorju med poletnimi počitnicami, prva nagrada za družinsko masko je 3-dnevni prvomajski paket v Poreču, vse ostale nagrade pa prispevajo njihovi donatorji.
Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo jutri, 22. februarja 2022, z baletom Edwarda Cluga na glasbo Igorja Stravinskega Le Sacre du Printemps že drugič gostoval na Mednarodnem zimskem festivalu umetnosti v Sočiju v Rusiji.
Znano južno rusko letovišče Soči, ki ga širša javnost pozna po zimskih olimpijskih igrah, je že več kot desetletje tudi zimska kulturna prestolnica Rusije.
Od leta 2008, ko je tam prvič potekal Mednarodni zimski festival umetnosti pod vodstvom Jurija Bašmeta, je prireditev zrasla v največji festival po vsej Evraziji. V petnajstih letih so na odru Zimskega gledališča in Orgelske dvorane Sočijske filharmonije nastopili največji predstavniki klasične, jazz, pop in etno glasbe, zvezde svetovnega baleta, muzikala, operete, znane plesne, dramske in eksperimentalne gledališke skupine.
V gledališču Zimniy Teatr bodo mariborski baletniki s Le Sacre du Printemps v koreografiji Edwarda Cluga nastopili že drugič.
Prvič so gostovali februarja 2015. Plešejo Evgenija Koškina, Asami Nakashima, Tijuana Križman Hudernik, Catarina de Meneses, Mirjana Šrot, Olesja Hartmann Marin, Davide Buffone, Jan Trninič, Sytze Jan Luske, Mateo Magalotti, Yuya Omaki in Tomaž Viktor Abram Golub. Scenografijo je delo Marka Japlja, kostumograf je Leo Kulaš, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl.
Gostovanje je del gala koncerta, posvečenega nedavni 50-letnici smrti skladatelja Igorja Stravinskega in prihajajoči 150-letnici rojstva impresarija Sergeja Diaghileva. Ob mariborskem baletnem ansamblu bodo nastopili še solista Nacionalnega baleta Španije Miriam Mendoza in Sergio Bernal, zvezdi hamburškega baleta Alessandro Flora in Jacopo Belussi ter solista baleta Velikega gledališča Ženeva Simone Repele in Sasha Riva. Gala koncert bo povezoval slavni ruski koreograf Vladimir Derevyanko.
V mariborski Fotogaleriji Stolp so včeraj odprli razstavo fotografij Mihe Kacafure Nimfe našega časa, na kateri je avtor predstavil 36 fotografij ženskih torzov, ženskih hrbtov, ki pa vsak na svoj način, čeprav so njihove poze zelo podobne, prinašajo vsak svojo zgodbo.
Avtor Miha Kacafura je fotografiral 36 žensk različnih starosti, velikosti, različnih oblik telesa. Kacafura nam je ob odprtju razstave povedal: “Vsaka oseba je unikum, to se vidi tudi na teh fotografijah. Unikum tako po telesu kot tudi po duši. Osnovna želja je bila prikazati osnovno lepo linijo žensko, ki je lepa vedno, ne samo v primeru, ko nam tabloidi rečejo, da je ženska lepa.”
Poudaril je, da je ta razstava prav protiutež modnim tabloidom, “ki zahtevajo, priporočajo kot lepo točno določeno obliko ženske, pa naj bo to enkrat ozek pas, velika zadnjica ali pa prsi, ustnice ali karkoli drugega. Gre za neko vsiljevanje lepote od nekoga. Dejstvo je, da je vsaka ženska lepa, če le želimo to videti.” Kot umetnik je želel pokazati S-linijo ženskega telesa. “Namenoma sem izpustil druge atribute, v ospredju je samo ženski del torza, namerno tako, da je ženska nerazpoznavna. Saj tako gledamo drugače in je ne ocenjujemo, kot bi jo ocenjevali, če bi jo poznali, pa naj bo to v pozitivni ali pa v negativni luči,” je še razložil Kacafura.
Hrbti 36 žensk nedvomno govorijo vsak svojo zgodbo. Že če samo gledamo na hrbet kot na del telesa, ki prenaša bremena, so hrbti ženskih modelov, ki jih je fotografiral Kacafura, bogati z zgodbami njihovih lastnic. Čisto vsaka modelka, ki se je postavila pred objektiv, nosi svojo življenjsko zgodbo in svoja bremena. “Pri fotografiranju se te življenjske zgodbe marsikdaj razkrijejo. Nekatere so tudi vidne, saj se vidi, da so bile ženske operirane. Vidijo se brazgotine po operacijah hrbtenic, kolkov. Vidi se tisto, kar je drugače skrito, če je človek oblečen. Kar je skrito in se ne ve, da človek nosi fizično ali pa duševno bolečino,” je pojasnil Kacafura.
Predsednik Fotokluba Maribor Branimir Ritonja meni, da je razstava Mihe Kacafure večplastna: “Najprej, ker je ženska res najlepše bitje na svetu, drugič, ker so vse ženske lepe, kot tretjič pa, ker se to vklaplja v sedanjo družbeno klimo, v kateri velja golota kot tabu, sploh na družbenih omrežjih se tega ne sme več objavljati. Če pa pogledamo v zgodovino umetnosti, pa je golo človeško telo bilo vedno v ospredju vse od antike naprej. Tudi v cerkvah najdemo podobe golih teles, čeprav so jih ponekod zakrili ali pa vsaj dele teles. A vseskozi se je častilo golo telo in ga marsikje dajalo v ospredje.”
Razstava bo na ogled do 18. marca 2022.
V soboto, 19. 2. 2022, se bodo v Vuzenici ustavili koranti iz Rogoznice.
S svojim rajanjem bodo preganjali zimo na ploščadi pred blokom (tržnica) okoli 11.30, so sporočili z Občine Vuzenica
Koranti Rogoznica so pričeli delovati leta 1982, kar pomeni, da v letošnjem letu obeležujejo 40-letnico in veljajo za najstarejšo organizirano skupino na Ptujskem. Delujejo kot sekcija Kulturnega društva Rogoznica in so nosilec enote obhodi kurentov, ki je razglašena za živo mojstrovino državnega pomena in vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vpisani so tudi v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu RS za kulturo. V sekciji zraven skupine korantov deluje tudi skupina oračev, ki v času pusta, tako kot koranti, obiskuje hiše v domačih vaseh.
Vrsto let že prihajajo tudi na Koroško, v občino Vuzenica, kjer domačinom predstavljajo etnografsko izročilo njihovega kraja, hkrati pa v skladu s tradicijo prinašajo dobro in odganjajo zlo.
Fotografija: Koranti Rogoznica. Vir: Facebook, Občina Vuzenica
Letošnji tekmovalni program 57. Festivala Borštnikovo srečanje bo obsegal višje število predstav, za festivalske nagrade se jih bo pomerilo kar 16. Festival bo potekal med 30. majem in 12. junijem.
V obdobju od 1. julija 2020 do 31. decembra lani si je ogledala 210 gledaliških dogodkov. “Predstave, ki sem jih izbrala v tekmovalni program, pričajo o moči slovenskega gledališča in nujnosti obstoja sodobne gledališke produkcije v tem kritičnem civilizacijskem in družbeno-političnem trenutku. Zanje si želim, da jih vidi čim več ljudi,” je dejala selektorica Nika Leskovšek.
Več v prispevku.
Na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Selnica ob Dravi (MVU,5t.6/2001) in Pravilnika o delu Komisije za podelitev nagrad Občine Selnica ob Dravi, so objavili javni razpis za podelitev priznanj Občine Selnica ob Dravi za leto 2021.
Do razpisa lahko dostopate tukaj.
Kot so pozvali na Občini Selnica ob Dravi, morajo pisni predlogi prispeti na Občino Selnica ob Dravi do petka, 4. marca 2022 do 12. ure. “Pisni predlogi morajo prispeti na Obdino Selnica ob Dravi (s pripisom ZA PRIZNANJA), Slovenski trg 4 2352 Selnica ob Dravi do petka 4. marca 2022 do 12.00 ure. Vse dodatne informacije dobite pri Zdenki Koper (tel. St. 02-673-0207; 0216730202, e-pošta zdenka. koper@selnica. si). Komisija bo obravnavala le tiste predloge za podelitev priznanj Občine Selnica ob Dravi, ki bodo podani v razpisanem roku in v skradu z razpisnimi pogoji.,” so zapisali.
V Zgornjem Dupleku so člani Društva Ohranimo naravo čisto postavili uredilo prvo izmenjevalnico knjig, dopolnjena pa je tudi zbirka knjig v izmenjevalnico Hude Lize na gradu Vurberk.
Ob slovenskem kulturnem prazniku so člani društva uredili zbirko 120 knjig različnih avtorjev, tako slovenskih kot tujih. Mesto izmenjave je na hodniku v zgradbi Splavar v Zgornjem Dupleku, prosto dostopno vsem ljubiteljem branja od 10.00 dopoldan do 22.00 zvečer. Izmenjevalnica deluje po sistemu, da posameznik odda eno ali več svojih knjig na polico in si izbere poljubno novo. Torej po sistemu preberi, prinesi, vzemi, ponovi.
Na gradu Vurberk, pri Hudi Lizi, pa so dopolnili že delujočo prosto dostopno izmenjevalnico s 33 knjigami iz zbirke Nobelovi nagrajenci, Cankarjeve založbe iz 70. let prejšnjega stoletja. Dostop do izmenjalnice je možen od 10.00 do 22.00.
“Omenjeni lokaciji smo prvenstveno izbrali zaradi zagotavljanja primernih pogojev za hrambo knjig. Prav tako se lokaciji nahajata na vstopnih mestih v našo občino,” je zapisal predsednik društva Borut Ludvik. Vse knjige je društvo pridobilo brezplačno in jih daje z dnem 8. 2. 2022 do nadaljnjega v prosto uporabo tako občankam in občanom kot obiskovalcem naše občine. Starinska omara je v lasti društva.
“Naša želja je, da ob pogoju pridobitve dodatnih knjig in lokacije podobno izmenjevalnico postavimo v prihodnosti tudi v Zimici, Zgornji Koreni in Spodnjem Dupleku. S tem bi vzpostavili mrežo izmenjevalnic, ki bi bile našim soobčanom čimbolj dostopne,” je še zapisal Ludvik in dodal: “Vabljeni, da uporabite prosto dostopne knjige za branje in dopolnite zbirko s knjigami, ki ste jih že prebrali in jih več ne potrebujete (v omaro bomo kmalu namestili še dve prazni polici). Knjiga namreč ni le kos papirja, ampak širi pogled na naša življenja in nas dopolnjuje. Zato je smiselno, da s pomočjo izmenjevalnic eno knjigo prebere čim več ljudi. Naj sodelovanje občank in občanov vodi k lepšemu, človeka vrednemu in kulture polnemu življenju v naših krajih.”
Pokrajinski muzej Maribor ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku vabi torek, 8. februarja 2022 na dan odprtih vrat.
Dan odprtih vrat bo potekal od 10. do 18. ure. Ob 12. uri, pa obiskovalce čaka otvoritev občasne razstave NAREJENO NA POHORJU / MADE ON THE POHORJE (grajska bastija mariborskega gradu, vhod z Grajskega trga).
Razstava avtorice dr. Valentine Bevc Varl, z izborom steklenih predmetov in njihovimi fotografijami Tomaža Lauka, predstavlja dediščino steklarstva na Pohorju od 17. do začetka 20. stoletja. Razstavljeni so izdelki pohorskih steklarjev iz bogate muzejske zbirke.
Iz Pokrajinskega muzeja Maribor še sporočajo, da morajo obiskovalci izpolnjevati PCT pogoj in uporabljati zaščitno masko.
Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor so predstavili študente, ki so v lanskem letu na mednarodnih in slovenskih tekmovanjih dosegli odlične rezultate. Pohvalijo pa se lahko tudi s šolsko Restavracijo Sedem, ki se je zaradi svoje kakovosti znašla v Michelinovem vodniku s svojim krožnikom.
Med študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor je Tristan Romih, ki je evropski prvak v strežnih veščinah, ki je bil na tekmovanju zelo presenečen, da je dosegel najvišji naziv, a pravi, da je res neverjetno.
Udeležil se je sicer mednarodnega tekmovanja v različnih disciplinah v Talinu v Estoniji. Ne gre samo za strežbo, ampak tudi za pripravo jedi pred gostom. Tako so na tekmovanju vsi tekmovalci dobili nazadnje zahtevno nalogo – razkoščičenje piščanca. Povedal nam je, da se je potrudil, čeprav pred tem ravno tega ni veliko vadil. A ni obupal in v skupnem številu točk dosegel najvišje mesto.
Ana Zevnik je tekmovala na državnem tekmovanju v različnih disciplinah v Postojni, kjer je tekmovala v pripravi jedi po naročilu in dosegla bronasto medaljo in srebrno priznanje. Udeležila se je tudi tekmovanja Tuševa zvezdna kuhinja, kjer je dosegla srebrno medaljo in srebrno priznanje.
V sklopu 6. tedna italijanske kulinarike, pa se je udeležila tudi kulinaričnega tekmovanja za študente višjih strokovnih šol. Za tekmovanje je pripravila pico, a to na povsem drugačen način. Končna naloga pa je bila Skrivnostna škatla za rižoto. In ni naredila rižote, kot smo je vajeni v Sloveniji, ampak takšno, kot mora biti narejena po pravilih italijanske kulinarike. Z njo je na koncu dosegla odlično drugo mesto in nam zaključila razlaganje: “Rižota je pa vseeno rižota!”
Med vsemi študenti, ki so bili uspešni na različnih tekmovanjih, pa je tudi Gaj Herman, ki se je udeležil treh tekmovanj. Tako se lahko pohvali, da je bil na tekmovanju AEHT v različnih disciplinah v Talinu. kjer je za restavracijsko postrežbo dobil zlato medaljo. Skupaj z ekipo drugih je bil tudi na online tekmovanju v predstavitvi najbolj inovativne ideje, ki bo povezala integralni turistični produkt z naravnimi, gastronomskimi in kulturnimi biseri posamezne destinacije. V ekipi sta bila še Lana Štrman in Martin Tome. Skupaj z Luko Jasnžekovičem in Martino Kovačič pa se je udeležil tudi državnega tekmovanja Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, kjer so držali naslovne teme Socializem skozi želodec in naredili “filano papriko obrnjeno na glavo”. Povedal nam je, kaj to pomeni.
V mariborskih kulturnih ustanovah so z lanskim obiskom glede na razmere, ki so vladale v državi zaradi epidemije covida-19, večinoma zadovoljni. Ponekod so našteli celo več obiskovalcev kot v letu 2019. Obiskovalci so se sprijaznili z ukrepi, ki jih morajo ob obisku upoštevati, kljub temu pa vsi upajo na čimprejšnjo normalizacijo razmer.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so po besedah direktorice Aleksandre Berberih Slana lani presegli obisk v letu 2019, predvsem na račun organiziranih skupin. “Šole in vrtci so očitno komaj čakali, da se lahko ponovno poslužujejo naših programov, kar nas veseli. Priznam, da smo prijetno presenečeni, da si je muzej tako hitro opomogel in da so se obiskovalci tako hitro vrnili. Zaradi tega z optimizmom zremo v prihodnost,” je povedala za STA.
Nekoliko manjši kot prejšnje leto je bil le obisk posameznih obiskovalcev. Tudi ob posebnih priložnostih, kot sta Ta veseli dan kulture in kulturni praznik, jih niso uspeli privabiti več. V muzeju predvidevajo, da je to posledica ukrepov, ki jih je ob obisku treba izpolnjevati.
“Tisti, ki prihajajo v muzej, so navajeni teh ukrepov in z obiskovalci nismo imeli nobenih težav. Vendar pa, kot rečeno, s PCT ukrepi vseeno izgubljamo obiskovalce. V tem času smo imeli tudi nekaj inšpekcijskih pregledov in z veseljem lahko poročam, da smo izpolnjevali vse zahteve,” je še povedala direktorica.
Spletni dogodki medtem izgubljajo pozornost. “Na Skupnosti muzejev Slovenije so me kolegi opozorili, da opažajo upadanje zanimanja za spletne dogodke, odkar so muzeji odprti in vsebine dostopne. Zdi se, da so se ljudje nasitili spletnih vsebin in si želijo stika z muzeji in galerijami,” je povedala Aleksandra Berberih Slana, sicer predsednica omenjenega združenja.
“V letošnjem letu upamo, da se bo trend naraščanja obiska nadaljeval, za individualne starejše obiskovalce pa pripravljamo nove vsebine, za katere upamo, da jih bodo ponovno pritegnile v muzej,” je dodala.
Optimistični ostajajo tudi v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor. “Obisk SNG Maribor je bil v letu 2021 manjši kot pred epidemijo koronavirusa, glede na razmere pa ga vseeno ocenjujemo kot zelo visokega, saj je bilo povpraševanje večinoma večje od ponudbe. Iz varnostnih razlogov je bila omejena kapaciteta dvoran in večina uprizoritev razprodanih,” je za STA povedal predstavnik za odnose z javnostmi Alan Kavčič.
Lastni prihodki gledališča so se v minulem letu zmanjšali, hkrati jih je bilo izredno težko načrtovati. Za izveden program so se večinoma prepolovili. S spletnimi dogodki niso mogli nadomestiti izpada. “Spletni dogodki so vzbudili zanimanje v prvi fazi epidemije, ljubiteljice in ljubitelji gledališča pa jih v resnici nikoli niso vzeli za enakovreden nadomestek. V gledališču smo prepričani, da je čar uprizoritev in koncertov prav v neposrednosti interakcij med občinstvom in nastopajočimi, ki se v vsaki uprizoritvi zgodi nekoliko drugače,” je še povedal Kavčič.
Tudi v Narodnem domu Maribor so bili z obiskom njihovih prireditev glede na razmere, ki so vladale na področju organiziranja dogodkov, zelo zadovoljni. “Obiskovalci so se navadili, saj že drugo leto organiziramo dogodke pod zahtevanimi pogoji, tako da pri obisku naših prireditev nimamo problemov. Obiskovalci vedo, da če želijo na naše prireditve, morajo izpolnjevati zahtevane pogoje. Na te jih opozarjamo v vseh obveščanjih in tudi pri nakupu vstopnic,” je povedal vodja odnosov z javnostmi Boris Črnič.
Pri njih je bil obisk spletnih dogodkov daleč nad pričakovanji, saj si je 30 dogodkov ogledalo okoli 250.000 spletnih obiskovalcev. “V novem letu si želimo čimprejšnjo normalizacijo situacije in da bi lahko organizirali prireditve brez omejitev,” je dodal.
VIR: STA
V selniškem Hramu kulture si lahko ogledate likovno razstavo “Sprehod skozi leto 2021”, ki so jo pripravili člani in članice likovne sekcije Kulturnega društva Pavza. Razstavljena dela so na ogled do 27. decembra.
Več v videprispevku:
Vilinsko mesto je decembrski festival čarobnih dogodivščin na ulicah, dvoriščih in trgih Maribora, ki letos poteka med 26. 11. in 28. 12. 2021. Glavno srečevališče vseh je v Vilinskem dvoru (Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30). V Vilinskem mestu pa iščejo prostovoljce.
“Pri izvedbi festivalskih aktivnosti so nam vsako leto v veliko pomoč posamezniki, ki se vključujejo s prostovoljskim delom in na tak način prispevajo k skupnosti, obenem pa krepijo tudi svoj osebni in profesionalni razvoj. Podpore prostovoljcev bomo veseli predvsem na ustvarjalnih delavnicah za otroke in družine v Vilinskem dvoru in pri izvedbi dogajanja na Vilinskem odru. Večina aktivnosti bo potekala od četrtka do sobote, vsak teden do konca leta, ter med 26. in 28. decembrom,” so zapisali v Vilinskem mestu.
Prostovoljci se lahko prijavijo do jutri, do srede, 8. decembra, 2021, s prijavnico, ki je na tej povezavi. Seveda pa bodo sprejeli tudi tiste, ki se bodo prijavili kasneje, če bodo zamudili ta dan. Vabijo namreč, da se jim pridružite še čez cel december, kar sporočite koordinatorici prostovoljk in prostovoljcev, Tanji Veber, na 031 257 508 ali tanja.veber@gmail.com. Pred pričetkom prostovoljskega dela pa vabijo na Uvodno srečanje za prostovoljce, ki bo v sredo, 8. decembra 2021 med 17.30 in 19. uro, v Vetrinjskem dvoru, v prostorih Zavoda MARS. Za vse, ki vam termin ne bi ustrezal ali bi se prijavili po tem terminu, bodo pripravili tudi rezervni termin.
Prostovoljstvo na festivalu poteka pod okriljem Zavoda MARS Maribor. Pred pričetkom festivala bodo prostovoljci in prostovoljke sklenili dogovor o prostovoljskem delu, po zaključku pa boste prejeli potrdilo o prostovoljskem delu, kar je za mnoge odlična delovna referenca. Pogoj za opravljanje prostovoljskega dela na festivalu je starost vsaj 15 let.
