Te dni po vseh občinah v Sloveniji prižigajo praznične luči, velik pomen temu času pa dajejo tudi nekateri posamezniki. V okrepčevalnici Kobanka v Selnici ob Dravi so si zamislili mini božično vas.
Novice iz občine KULTURA
Danes, 3. 12. 2021, so na Ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Maribor zagnali tradicionalni projekt Gugalnik idej in odprli razstavo Zlitje – Fusion Slikarke Cvetke Hojnik.
Projekt Gugalnik idej z zbirko pohištva umetnike nagovarja k samoizpraševanju o tem, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost, kako jih nagovarja in kako jih spreminja. Spodbuja jih, da se odzovejo na ustvarjalnost, ki je zakodirana v zbirki pohištva in s tem vzpostavijo dialog med institucionalizirano kulturno dediščino in živo kulturno ustvarjalnostjo.
Večkrat nagrajena slikarka Cvetka Hojnik je navdih za razstavo Zlitje – Fusion našla v kvadratnih ali pravokotnih oblikah pohištva, ki so postali navdih za slikarske temeljnike, različne teksture na razstavljenih slikah pa simbolno nakazujejo intarzije in vzorce na pohištvenih elementih.
Kvadrat, osnova za sestavljanje slik, je sporočilo trdnosti in stabilnosti. Slike niso preproste dvodimenzionalne slikovne ploskve, so površina, odprta za nadgradnjo in pripravljena za vstop v tretjo dimenzijo. Na njih se prepleta nežna ženskost in trda moška podoba, materialni in duhovni svet, minljivost in večnost.
Na Ta veseli dan kulture, s katerim slovenske kulturne institucije obeležujejo rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, si lahko obiskovalci brezplačno ogledajo razstave Pokrajinskega muzeja Maribor. Poleg stalnih razstav v gradu si lahko v Kinu Partizan ogledajo občasno razstavo Vino naše vsakdanje, na interaktivni digitalni mizi pa se seznanijo z zgodovinskimi pojedinami od 15. do 20. stoletja.
Za nekatere obiskovalce, ki so prišli na odprtje razstave, pa so bile umetniške slike tudi presenečenje.
A prav to je ne nazadnje tudi naloga umetnosti – daje človeku ne samo možnost občudovati, ampak ga tudi provocira in spodbuja k razmišljanju.
Tradicionalni decembrski festival Vilinsko mesto, ki pod pordelimi noski riše široke nasmehe, premrzle dlani pa segreva z navdušenimi aplavzi, bo na številnih prizoriščih v mestu gostil izbrane umetnike, obrtnike in druge ustvarjalce z raznolikimi dogodki in programi za vse otroke – tiste taprave in tiste po duši. Dogajanje se je sicer že začelo, 26. novembra in bo trajalo vse do 28. decembra.
Osrčje vilinskega dogajanja bo Vilinski dvor
Oder osrednjega prizorišča – Vilinski dvor – si bodo delile glasbene, lutkovne in gledališke predstave. Kot so predstavili na današnji novinarski konferenci bodo tu tudi priljubljene ustvarjalne delavnice, pa plesne in DJ delavnice, čitalnica, igralnica, pravljice, razstave, stara obrt, predavanja in še in še stvari, ki bodo razburkale domišljijo ter nakravžljale možgančke. Večerni glasbeni program, ki bo še posebej bogat ob adventnih vikendih in počitnicah, pa bo dodobra razgrel tudi grla in noge.
Za iskrice v očeh bodo znova poskrbele svetlobne postavitve Lumina. Ta priljubljena vila je letos našla nov kotiček mesta – v siju njene svetlobe bo zasijal eden od mariborskih parkov. Ne bomo izdali kateri, saj ga ne boste mogli spregledati. Nova prizorišča letos dobijo tudi ulični artisti, ki jih v mesto pripelje Ana Mrzla.
Za ščepec čarobnosti sredi zimskega parka skrbi letošnja Lumina, ki so jo postavili v Magdalenskem parku, torej na desni breg Maribora.
In našli so res park, ki v sebi skriva marsikaj, sploh tistim, ki znajo prebuditi domišljijo v sebi. Čarobna osvetlitev pa pomaga to prav vsem.
V Magdalenskem parku zdaj stoji svetlobni “Portal do sebe”, v in ob katerem pa lahko obiskovalci ne najdejo samo sebe, ampak tudi svetleče cvetje, ki kar vabi, da pokukate tudi med krošnje.
In kdo ve, mogoče boste prav vi uzrli skrivnostna bitja, o katerih govorijo ustvarjalci Lumine: Kresničke, Moherčice, Nočnika in “Špinačo”, ki se sporazumeva v Morsejevi abecedi.
Portal do sebe kar vabi, da ob njemu obiskovalec postoji ali pa se skozi njega sprehodi in uživa v igri svetlobe in barv, saj ponuja različen spekter, hkrati pa tudi sporočila.
Zanimiv pa je tudi Cikel, ki spominja na veliko nočno lučko, znotraj katere je topla svetloba. Okrog nje pa nočne sence, ki so v pravi družbi, čisto prijazne. In če se postavite na sredino te velike “lučke”, sence izginejo in ostanete vi v čisti svetlobi. No, nekdo drug pa lahko to svetlobo in Cikel dojema tudi drugače.
Zveza prijateljev mladine Maribor bo ob mednarodnem dnevu strpnosti na današnji zaključni prireditvi razglasila najboljše slogane letošnjega natečaja proti nestrpnosti 100 ljudi, 100 čudi, ki jih je izbrala Slovenska filantropija. Tokrat je bila tema natečaja namenjena desetletju bojev, milijonom beguncev in terorju talibanov v Afganistanu.
V sklopu letošnje teme so mladim na štirih srednjih šolah in v dijaškem domu predstavili Afganistan skozi oči učiteljice smučanja Ane Tasič, ki je v omenjeni državi več let učila smučanje, in mladega Afganistanca Mohammada, dijaka Tehniškega šolskega centra in perspektivnega boksarja Železničarskega boksarskega kluba Maribor. Predstavitev se je udeležilo okoli 200 mladih, hkrati pa so prejeli več kot 900 sloganov.
Na današnji zaključni prireditvi v prostorih salona GT22 bodo prikazali dva kratka filma, Mladost na poti in Prevajalec. Prvi govori o mladih fantih, ki so jih razmere v domovini prisilile, da so se odpravili na begunsko potovanje v države, kjer jih morda čaka prihodnost, posneli pa so ga prosilci za mednarodno zaščito in mladoletniki z mednarodno zaščito in so premierno prikazali na Festivalu kratkega filma Ljubljana.
Avtorji najboljših sloganov bodo prejeli nagrade
Kratki igrani film Prevajalec pa govori o premoščanju jezikovnih razlik med mladimi. Film so posneli mladi iz sedmih držav na mednarodni izmenjavi, zato je v njem slišati slovenski, arabski, hrvaški, angleški, italijanski, nemški jezik in jezik farsi, premierno pa so ga prikazali na Festivalu migrantskega filma.
Po ogledu filmov bo sledil pogovor z mladima Afganistancema – Mohammadom Dawood Rezaiem, ki je v Slovenijo kot 14-letni fant prispel pred petimi leti, in Farido Amiri, aktivistko za mir in borko za pravice afganistanskih žensk in mladih, ki je v Slovenijo pripotovala pred nekaj tedni.
Avtorji najboljših sloganov bodo prejeli nagrade Slovenskega narodnega gledališča, Narodnega doma, Turistične agencije Sonček in GT22, ena od nagrad pa bodo tudi vstopnice za ogled filma Igra senc, ki bo v GT22 na sporedu prav danes zvečer. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o “senčnem svetu” evropskega obmejnega prostora, kjer stotine beguncev skušajo najti pot do mednarodne zaščite v eni od držav Evropske unije. Film so snemali tri leta, deloma glavni junaki sami s svojimi telefoni.
Dan strpnosti opominja na spoštovanje
Danes obeležujemo mednarodni dan strpnosti, ki opominja na spoštovanje, sprejemanje in hvaležnost do bogate raznolikosti kultur po svetu. V Izobraževalnem centru Eksena, ki se s projektom ukvarja od leta 2015 in je tudi prevedlo Deklaracijo o načelih strpnosti v slovenščino, so ob letošnjem dnevu izpostavili pomen strpnosti pri soočanju in premagovanju epidemije covida-19 ter poudarili družbeno odgovornost. Ta dan sicer obeležujemo od leta 1995.
VIR: STA
Tik pred vrati je izvedba že 11. Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma ENIMATION, bo potekal med 11. in 13. novembrom 2021, v Mariboru.
Namen festivala je otroke in mlade navduševati za ustvarjanje filmov, s katerimi izražajo občutke, videnje in doživljanje sveta. Letošnja edicija festivala izpostavlja kamero, kot nujno orodje za film.
“Letos si želimo ekipo ustvarjalcev festivala dodatno razširiti in medse povabiti skupino prostovoljcev, ki bo podprla festivalsko dogajanje, mi pa ponujamo mentorsko podporo, možnost pridobivanja neprecenljivih festivalskih izkušenj in čas, preživet v dobrem vzdušju,” sporočajo organizatorji.
Glavnina dela bo potekala med 11. in 13. novembrom, pred-festivalske aktivnosti pa se bodo pričele že s soboto, 6. novembrom, pa do začetka festivala.
Prostovoljsko delo so razdelili na naslednja področja, med katerimi boste lahko izbirali:
PROMOCIJA (priprava objav in storyjev za družabna omrežja, fotografiranje dogodkov …),
PODPORA NA DOGODKIH (tehnična podpora na dogodkih, priprava dvoran, preverjanje pct pogoja …),
POGOVORI (pogovori ob filmih, pomoč pri komuniciranju z avtorji filmov, skrb za mednarodno žirijo),
RAZSTAVA (pomoč pri pripravi in čuvanju razstave).
Pred pričetkom prostovoljskega dela vas vabijo na izobraževanje za prostovoljce, ki bo potekalo v petek, 5. novembra 2021, med 17. in 19. uro, v Vetrinjskem dvoru, v prostorih Zavoda MARS. Za vse, ki vam termin ne bi ustrezal, pa bomo pripravili tudi rezervni termin, o čemer boste obveščeni naknadno.
Prostovoljstvo na festivalu poteka pod okriljem Zavoda MARS Maribor. Pred pričetkom festivala sklenete dogovor o prostovoljskem delu, po zaključku pa boste prejeli potrdilo o prostovoljskem delu na festivalu ENIMATION, kar je za mnoge odlična delovna referenca: “Potnih stroškov vam, žal, ne bomo mogli povrniti, prav tako boste morali sami poskrbeti za prenočišče, če ste od drugod. Pogoj za opravljanje prostovoljskega dela na festivalu je starost vsaj 15 let.”
Podrobnosti:
Prijavite se lahko do petka, 5. novembra 2021, s prijavnico, ki se nahaja tukaj. Za vsa morebitna vprašanja in informacije smo vam na voljo. Kontaktirate lahko koordinatorico prostovoljk in prostovoljcev, Tanjo Veber, na telefonski številki 031 257 508 ali elektronskem naslovu tanja.veber@gmail.com.
Da bomo poskrbeli zase in za obiskovalce festivala, bomo med izobraževanjem in na festivalu upoštevali smernice in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
Mariborčani so končno dočakali začetek selitve knjižnice. Simbolično, z živo verigo, so minuli teden preselili kar nekaj knjig, ki so – tako rekoč – povezale številne Mariborčane in Mariborčanke.
Mariborska knjižnica je tik pred dolgo pričakovano investicijo. V Mariboru odvila živa
veriga, s katero so gradivo iz Mariborske knjižnice preselili v začasne prostore v City center.
Na omenjeno prenovo so vrsto let čakali, tako obiskovalci, kot zaposleni. Predajo prve knjige so čakali z navdušenjem. Zbralo se je skoraj 500 ljudi, ki so prenašali vsako knjigo posebaj. Sodelovalo je tudi veliko otrok. Skupno morajo preseliti 160.000 enot gradiva.Vrednost izgradnje Centra Rotovž je ocenjena na 25 milijonov evrov. V Cityu bodo sicer vrata knjižnice predvidoma odprli 20. decembra.
Več v videu:
Na mariborskih ulicah lahko mimoidoči danes znova prebirajo poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic. Plakati z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev bodo nagovarjali ljudi do konca prihodnjega tedna.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor poteka že 14. leto. Svoje pesmi so letos prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. “Tokratna izvedba Poezije na mestnih ulicah ohranja lanskoletno novost; gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije,” je pojasnil.
Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. “Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta estetskega užitka in premisleka o sebi in svetu,” je še dodal Flisar.
Plakate je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Razstavljeni so na plakatnih mestih javnega podjetja Snaga Maribor, in sicer na Trgu svobode, Vetrinjski ulici, Trgu revolucije, Titovi cesti, Slomškovem trgu, podhodu pod Titovo cesto, Tržaški cesti, Glavnem trgu in pod dvoetažnim mostom.
Vir: STA
Na mariborskih ulicah bodo sprehajalci lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie.
Prispevali pesmi in ilustracije
Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
V četrtek, 30. septembra 2021, se bo v Mariboru pričel že 21. Festival Stare trte, festival vina, kulinarike in kulture, s katerim se v štajerski prestolnici vsako leto poklonijo 450-letni Guinnessovi rekorderki.
Festivalski program prinaša vinsko-kulinarične in glasbene večere pred Hišo Stare trte na Lentu, tržnici z lokalnimi izdelki na Glavnem trgu ter številna doživetja Maribora in okolice, kot so vodeni ogledi mesta, tradicionalno splavarjenje po Dravi ter tematski izleti v bližnjo okolico. Tudi letos bo vrhunec festivala svečana trgatev najstarejše trte na svetu, ki bo v nedeljo, 3. oktobra. Zavod za turizem Maribor v sodelovanju z lokalnimi ponudniki in organizatorji dogodkov prireja štiridnevni festival, ki se bo odvijal na dveh osrednjih prizoriščih, na Glavnem trgu in pred Hišo Stare trte na Letu, številne festivalske vsebine pa bodo tekle tudi drugod v mestnem jedru in njegovi bližnji okolici. Skupno 20 dogodkov bo povezalo in predstavilo odlično gastronomsko in turistično ponudbo štajerske prestolnice, namen festivala pa je tudi prikazovanje običajev in ohranjaje bogate kulturne dediščine.
Vinsko-kulinarični večeri s koncerti pred Hišo Stare trte
Prvi festivalski dogodek bo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri pred Hišo Stare trte. To bo vinsko-kulinarično doživetje na temo spajanja vina in hrane, ki ga bo vodil izkušeni sommelier, za kulinarični del doživetja pa bo poskrbel kulinarični start-up Miza za štiri.
Naslednja dva večera bosta združevala gastronomijo in glasbo. V petek, 1. oktobra, bo ob vinski ponudbi mladih štajerskih vinarjev koncert Emkeja in Muzičarjev, v soboto, 2. oktobra, pa bodo obiskovalci ob spoznavanju štajerskih vin, nagrajenih na Decanterju, in kulinarike Restavracije Mak uživali še v nastopu glasbenice Sare Lamprečnik.
Lokalni tržnici na Glavnem trgu
Na Glavnem trgu se bodo v petek in soboto, 1. in 2. oktobra, na stojnicah predstavili ter svoje izdelke in pridelke postavili na prodaj lokalni ponudniki. Na petkovi tržnici bodo sodelovali imetniki certifikata Naše najboljše, ki ga bodo organizatorji ta dan ob 11. uri slavnostno podelili novim prejemnikom te kakovostne destinacijske znamke. V soboto bo na Glavnem trgu tradicionalna tržnica Okusi Štajerske. Oba dni bodo pripravili tudi spremljevalni program z glasbenimi nastopi.
Splavarski krst pred Hišo Stare trte
Tudi letos bo v okviru Festivala Stare trte Turistično društvo Maribor organiziralo Splavarski krst pred Hišo Stare trte (v soboto, 2.oktobra, ob 12.30); letošnji bo že 37. zapovrstjo, na njem pa se bodo splavarji poklonili popevki Vesela jesen. Sobotno dogajanje bo začinila Promenada okusov z vinskimi degustacijami pri ponudnikih v mestnem jedru med 13. in 18. uro., ob 17. uri pa bo v Sodnem stolpu javna predstavitev dokumentarnega filma v produkciji TV Maribor Štiri stoletja Stare trte z mariborskega Lenta.
Svečana trgatev najstarejše trte na svetu
Vrhunec festivala bo 35. Svečana trgatev Stare trte, najstarejše trte na svetu, ki bo v nedeljo, 3. oktobra 2021, ob 11. uri pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu. Na kulturno-etnografski prireditvi v družbi gospodarja Stare trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča, skrbnika Stare trte Staneta Kocutarja, vinskih kraljic in vitezov ter malečniških bračev bodo nastopili Maja Keuc, Ana Bezjak, Akademska folklorna skupina Študent in skupina Vudlenderji. Po zaključku uradnega dela prireditve bodo Vudlenderji pred Hišo Stare trte priredili še koncert, med 10. in 14. uro pa se bodo na stojnicah predstavljali lokalni ponudniki.
Pot do manj odpadkov
Svečana trgatev Stare trte se letos prvič podaja na pot do manj odpadkov. Dogodek nosi naziv Prireditev z manj odpadki, ki ga podeljuje nacionalna zero waste organizacija Ekologi brez meja. Na prireditvi bo na voljo eko otok za ločeno odlaganje vseh odpadkov. Zavod za turizem Maribor je ponudnikom na stojnicah zagotovil omejeno število biorazgradljivih krožnikov, na prireditvi pa ne bo plastičnih kozarcev za enkratno uporabo. Obiskovalce prireditve predhodno pozivamo, da s seboj prinesejo svojo embalažo za nakup lokalnih dobrot ter jih vabimo, da na dogodek pridejo na trajnostni način – peš in s kolesom, lahko pa izkoristijo tudi brezplačen prevoz z električnim vozilom Maister.
Tradicionalna Operna noč, ki nastaja v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Narodnega doma Maribor in Festivala EZL EK, bo letos v četrtek, 23. septembra 2021, ob 18. uri ljubitelje glasbe zbrala na novem prizorišču, na Glavnem trgu v Mariboru.
Pod taktirko Simona Krečiča bodo nastopili Simfonični orkester SNG Maribor, zbor Opere in solisti Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Petya Ivanova, Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Martin Sušnik ter Jaki Jurgec. Prisluhnili boste lahko najlepšim arijam in zborom iz največjih opernih uspešnic iz italijanske, francoske in slovenske operne zakladnice.
Potrebno bo izpolnjevati pogoj PCT
Organizatorji si od vsega začetka želijo, da bi tako kultura kot umetnost še naprej ostali javni dobrini, ki morata biti dostopni prav vsem, zato je ogled koncerta brezplačen. Na letošnjem prizorišču, ki se je s promenade Mestnega parka preselilo na Glavni trg, bo obiskovalcem na voljo več kot tisoč sedežev. Zainteresirani jih bodo lahko zasedli ob izpolnjevanju pogoja PCT. Organizatorji obiskovalce naprošajo, da se na Operno noč odpravijo pravočasno.
Koncert bo tradicionalno posnel tudi Regionalni RTV center Maribor, posnetek pa si bo še isti večer mogoče ogledati na TV Maribor ob 21. uri in v nedeljo, 26. septembra 2021, ob 21. uri na TV Slovenija 2.
Neverjeten podvig je uspel bobnarju Marku Soršaku Sokiju, ki je zbral 100 bobnarjev, s katerimi je danes na Glavnem trgu v Mariboru poskrbel za nepozaben nastop. Nam je po koncu nastopa povedal, kako se počuti. Kot v nirvani, ne čutiš bolečine, čas ti ne teče, enostavno si in vse ti je jasno.
Ob svoji 30-letnici bobnanja je Soki “zbobnal” skupaj 100 bobnarjev iz vse Slovenije, različnih generacij in z različnim znanjem bobnanja. Skupaj z rokerskim bendom The Rocktors so poskrbeli, da je pol ure občinstvo, ki se je zbralo okrog prireditvenega prostora, navdušeno pelo pesmi in uživalo v bobnarskem performansu, kakršnega v Mariboru in verjetno tudi v Sloveniji še ni bilo. Za izdatno podporo in pomoč je poskrbela ekipa Narodnega doma Maribor.
Tik za tem, ko so odigrali brez skupne vaje in brez velikih priprav nekaj pesmi, so se bobnarji še fotografirali skupaj in si zagotovo za večno zapomnili skupinsko bobnanje. Soki pa nam je še po izrednem vtisu skupnega sodelovanja namenil nekaj misli. Najprej o pripravi na skupinsko bobnanje. Najprej, da skupaj z Narodnim domom ne bi uspel. Veliko ur, dni, tudi noči so porabili za organizacijo in dogovarjanje z vsemi, ki so res prišli na skupen nastop. In potem, ko se je zgodilo in bilo konec – ta občutek je Soki primerjal z nirvano: ko enostavno si in ti je vse jasno. In pokazal nam je, kaj se zgodi, ko adrenalin spusti.
Tako je bilo danes na Glavnem trgu:
Že pred samim nastopom pa je Soki povabil na oder vse, ki so ga v 30 letih glasbene poti spremljali: “Minilo je 30 let, odkar sem vstopil v svet glasbe ter začel z glasbeno kariero v našem prostoru. Leta 1991 sem s sošolci odšel v kino na ogled filma Terminator 2 (Usodni dan), kjer so zavrteli uvodni soundtrack »You Could Be Mine« skupine Guns N’ Roses. Ta petsekundni bobnarski uvod je bil zame usoden in prijel sem za bobnarske palice. Od takrat dalje me je posrkal svet glasbe in bobnam še danes. Na svoji glasbeni poti sem spoznal veliko dobrih ljudi, svojih glasbenih idolov, glasbenikov ter na intervjujih in raznih srečanjih spoznal tudi večino vas.”
“Naš namen ni narediti samo »galame« in nepozabnega doživetja, ampak tudi srečati se med seboj, povezati glasbene kolege ter opozoriti na pomembnost kulture v našem majhnem prostoru. Vsa ta leta ste pisali ter poročali o mojih ustvarjanjih. Zelo sem vam hvaležen, ker ste me spremljali na moji dosedanji poti. Iskreno upam, da se bomo srečali tudi tokrat, ko je za menoj (prvih) 30 let.”
Odkar se je pred petimi leti zaprl kino Udarnik, je Maribor brez mestnega kina. Občina je letos vendarle storila korak naprej, s tem ko je nabavila digitalni projektor, a težava ostaja prostor. Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, a v lokalni filmski skupnosti se bojijo, da bo to le zasilna rešitev.
Razpravo o tem, da vsako mesto potrebuje mestni kino s prikazom kakovostne filmske produkcije, izobraževalnimi programi ter možnostjo krepitve in razvoja lokalne filmske skupnosti, so ta teden oživili na dogodku Projektor v organizaciji kolektiva avtorjev in producentov Film Factory.
Kino Udarnik. Vir: google maps
Na okrogli mizi je predstavnica ljubljanskega Kinodvora Metka Dariš poudarila, da je mestni kino pomembno srečevališče v mestu. “Vsebina filma je vedno manj pomembna. Pomembno je, kje in v kakšni družbi ga gledaš,” je dejala.
Dokaz, kakšen pečat lahko mestni kino pusti na mestu, je po besedah Sama Seničarja iz celjskega Mestnega kina Metropol dejstvo, da “mnogi ljudje še niso ozavestili, da kina Udarnik v Mariboru ni več”. “Mestni kino je motor filmske vzgoje. Nobeni drugi kinematografi se ne ukvarjajo tako intenzivno s tem,” je dodala Nina Ukmar iz Art kino mreže Slovenije.
Da bi Maribor ponovno dobil mestni kino, je pet nevladnih organizacij, ki v Mariboru razvijajo filmsko kulturo – zaenkrat zaradi odsotnosti osrednjega prostora razpršeno po mestu -, lani vzpostavilo konzorcij Film v Mariboru. Za občino so pripravili strateški dokument za razvoj filmskega prikazovanja in festivalov, v katerem so med drugim opredelili pomen mestnega kina za lokalno okolje in predlagali dva modela upravljanja takšnega kina. Želijo si, da bi občina odkupila prostore kina Udarnik, ki je že več let zaprt in na udaru vandalov, in tam ponovno vzpostavila mestni kino.
Občina pa novi mestni kino načrtuje v kletni dvorani večnamenskega Centra Rotovž, ki naj bi ga v prihodnjih letih vzpostavili na Rotovškem trgu in v njem zagotovili nove prostore Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor.
Vodja občinskega urada za kulturo in mladino Klemen Brvar je pojasnil, da se občina zaveda, da mesto potrebuje mestni kino, zato je tudi šla v nabavo digitalnega filmskega projektorja. Ta je trenutno nameščen v prostorih Lutkovnega gledališča Maribor, saj še čakajo na del opreme. Gre za prenosno napravo, zato jo je mogoče uporabljati na različnih lokacijah. “Pogovori, kako zastaviti zadevo, še potekajo.”
Predstavnica konzorcija Film v Mariboru Urška Breznik je pozdravila idejo, da občina načrtuje mestni kino, a ker naj bi šlo za večnamensko dvorano se boji, da bo premalo prostora za vse. Da bi moral mestni kino zaživeti samostojno, so se strinjali tudi ostali udeleženci okrogle mize.
Brvar je odgovoril, da bo omenjena kletna dvorana prvenstveno namenjena filmu, saj bo v Centru Rotovž še ena, večja večnamenska dvorana, ki pa bo lahko služila ostalim namenom.
Udarnik je skupina zanesenjakov leta 2010 obnovila in poleg programa Slovenske kinoteke oživila tudi letni kino. A to se je ustavilo z digitalizacijo kinematografov, saj ekipa Udarnika brez podpore občine ni mogla zagotoviti digitalnega projektorja. Kmalu je postalo zanjo preveč že plačevanje obratovalnih stroškov, zato so bili na začetku leta 2016 prisiljeni dvorano zapreti. Od takrat v Mariboru delujeta le dva multipleksa – Maribox in Cineplexx.
Prostori Udarnika so v lasti države in upravljanju Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). Mariborčane so pred dnevi zgrozile fotografije razdejanja v dvorani, v kateri so vandali uničili vse, kar je bilo mogoče, tudi filmsko platno.
Predstavnik DSU Dušan Nikolić je povedal, da bodo dvorano jeseni znova poskušali prodati. “Glede prodaje ali morebitne oddaje nepremičnine so vseskozi potekale aktivnosti, kot so npr. pogovori z občino in potencialnimi investitorji, vendar so bile do danes žal neuspešne. Več si obetamo od jesenskega razpisa, saj je zanimanja kar precej,” je dejal.
Na očitke o neustrezni skrbi za nepremičnino odgovarja, da je bila dvorana zaklenjena, a so neznanci vlomili v objekt in poškodovali notranjost. “Kljub temu, da smo vrata obnovili, se je to ponavljalo ves mesec. Ko niso mogli priti skozi zadnja vrata, so vlomili skozi sprednji vhod. Nadaljnje vlome bomo na vsak način preprečili, vsekakor pa moramo glede varnostnih ukrepov sodelovati s solastniki, saj je sprednji vhod v solastništvu,” je še povedal Nikolić.
Vir: STA
V nedeljo, 5. septembra 2021, se bodo v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, začeli Evropski dnevi judovske kulture (EDJK). Osrednja tema letošnjih EDJK je »dialog«.
Mariborska sinagoga. Vir: maribor-pohorje.si
V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki je hkrati nacionalni koordinator projekta EDJK v Sloveniji, so pripravili raznovrsten program, različne prireditve pa bodo od 5. septembra vse do 15. oktobra potekale tudi v Lendavi, Murski Soboti, Ljubljani, Negovi in Celju.
V nedeljo tako vabijo v nekdanjo judovsko sinagogo na Židovski ulici 4 v Mariboru bodisi na dan odprtih vrat (med 10. in 18. uro), na predstavitev nove razstave Dialog Narodne knjižnice Izraela (ob 11. uri) bodisi na predstavitev knjige Branka Šömna Tišina za oči (ob 18. uri).
Prireditev Tišina za oči bo potekala na Židovskem trgu, med sinagogo in Židovskim stolpom. Pogovor z Brankom Šömnom bo vodil Bojan Labović, nastopila pa bosta tudi gledališka igralca Milena Zupančič in Petja Labović. V primeru dežja bo tudi ta prireditev v nekdanji sinagogi.
O razstavi Dialog
Dialog tudi v judovstvu, tako kot v drugih kulturah, zavzema zelo pomembno mesto. Narodna knjižnica Izraela je ob letošnjih EDJK pripravila priložnostno tematsko razstavo, na kateri je dialog obravnavan in osvetljen s petih različnih vidikov: kot dialog med generacijami, dialog med besedili, dialog v skupnosti, dialog med kulturami in dialog med verami. Avtorja besedil sta Olga Lempert in Zack Rothbart.
O knjigi Tišina za oči
Slovenski pisatelj, novinar, publicist in scenarist Branko Šömen je roman Tišina za oči napisal na predlog zdaj že pokojnega prijatelja, hollywoodskega producenta in dvakratnega oskarjevca Branka Lustiga, ki je kot otrok preživel taborišče Auschwitz. Roman pripoveduje sicer izmišljeno, a obenem na resničnem zgodovinskem ozadju zasnovano zgodbo o posebnem oddelku Sonderkomandosov, jetnikov, ki so s trupli mrtvih somučenikov polnili krematorijske peči, dokler niso prišli na vrsto tudi sami. Roman je tako izjemno pretresljiva pripoved o zavedanju prihajajoče smrti, kolektivnem umiranju in samoodrešitvi, pa tudi o ohranjanju človeškosti in vere v sočloveka.
Javnih kulturnih prireditev se lahko udeležijo le obiskovalci, ki izpolnjujejo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), organizatorji oziroma nosilci izvajanja javnih kulturnih prireditev pa morajo pogoj PCT preveriti že pred vstopom v prostor oziroma na površino, kjer se izvaja javna kulturna prireditev. Vse obiskovalce prosijo za spoštovanje tega predpisa in razumevanje, so še zapisali v napovedi dogodkov.
Na večerni slovesnosti v gledališču Teatro Ristori so pred petkovim začetkom festivala Mittelfest prvakinji Drame SNG Maribor Nataši Matjašec Rošker podelili nagrado Adelaide Ristori.
Foto: Luca A. d’Agostino Phocus
Nagrado, poimenovano po znameniti italijanski igralki iz 19. stoletja, podeljuje Soroptimist International – humanitarni klub soroptimistk iz Čedada za zasluge pri promociji kulture in pomena žensk v družbi najboljši igralki preteklega festivala. Nataša Matjašec Rošker je na lanskoletnem Mittelfestu z nastopom v uprizoritvi Immaculata po romanu Colma Tóibína Marijin testament navdušila občinstvo in strokovno javnost ter medije.
Univerzalna igralska dispozicija
Nataša Matjašec Rošker je v svoji univerzalni igralski dispoziciji nenadkriljiva, potenca njene obrazne in telesne izraznosti učinkuje enako prepričljivo v klasičnem gledališču kot tudi v njegovih raznovrstnih sodobnih poetikah. Njena igra se nenehno razvija, išče nove navdihe, izzive in načine v navezah s pronicljivimi in vizionarskimi domačimi in tujimi režiserji. Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj.
Igralskega poklica ne dojema kot ločenega od ostalih umetniških praks, pač pa se kot umetnica napaja pri besedilnih, interpretativnih, likovnih, scenskih, kostumskih, glasbenih, gibalnih rešitvah, ki pomagajo zaokrožiti improvizacije, kontekst uprizoritve in osmisliti dramske like.
V integralno ustvarjalnemu prostoru gledališke umetnosti, ki ga Nataša Matjašec Rošker zagovarja, igralec ni poustvarjalec, ampak aktiven in enakovreden soustvarjalec, vitalen sokreator gledališke umetnine.
O Adelaide Ristori
Adelaide Ristori se je mlademu igralskemu paru rodila v italijanskem Čedadu leta 1822. Kot otok umetnosti je zgodaj stopila na odrske deske in kmalu zaslovela predvsem po upodobitvah tragičnih junakinj.
Čeprav je bil v tistem času poklic igralke marginaliziran, ženske, ki so se mu posvečale, pa so bile potisnjene na rob družbe, se je leta 1847 poročila z markizom Giulianom Capranicom del Grillom. Poroka je takrat povzročila velik škandal.
Nov status dobro situirane dame in seveda izredna strokovnost ter obsežno poznavanje poklica so Ristorijevi omogočili ustanovitev lastnega gledališča, s katerim je gostovala v Franciji, Angliji, Španiji, Združenih državah Amerike in Avstraliji ter tako pripomogla k promociji in popularizaciji italijanske kulture. Slovela je tudi po svojih izrazito domoljubnih čustvih.
Adelaide Ristori je uspela na vseh življenjskih področjih, tako poklicno kot zasebno, v zakonski zvezi je rodila štiri otroke. Ko je leta 1885 ovdovela, se je umaknila z odrov in preostanek življenja posvetila humanitarnemu delu.
Iz Narodnega doma Maribor sporočajo, da lentanje še ni končano. Pravzaprav se šele prav začenja.
Dubioza kolektiv; FOTO: Facebook Dubioza kolektiv
Zapišejo, da letos se v mestu dogaja. Tudi avgusta. Letošnje poletje bodo namreč pospremili v jesen z najbolj burnimi koncertnimi vikendi doslej.
Začenjajo z YU rockovskimi velikani. Prihajajo Bijelo dugme. V petek, 20. avgusta, bodo na odru na Trgu Leona Štuklja nastopili Goran Bregović, Alen Islamović in Mladen Vojičić – Tifa, z njimi pa zagotovo predstavniki treh generacij: tiste, ki je Jugoslavijo gradila, tiste, ki jo je pospremila v zgodovino in te, ki jo poznamo zgolj iz učbenikov. V učbenike? No, recimo, raje v rockovske anale, bo zagotovo šel tudi ta (ekskluziven) koncert, zato brž po vstopnice.
Obljubljajo nepozabna doživetja
Naslednji večer, v soboto, 21. avgusta, bodo oder prevzeli Soulfingersi, sinonim za noro dober žur. Brezplačen koncert ob 30. obletnici energičnih mojstrov odrskih nastopov.
V petek, 27. avgusta, bosta za vrhunsko koncertno doživetje poskrbela zvezdnik violončela, Luka Šulić in pianist Evgeny Genchev. Če ste bili med poslušalci njunega rekordno obiskanega nastopa v virtualni koncertni dvorani Awwwditorij, boste zagotovo tudi na Rotovškem trgu. Doživeti ju brez ekrana bo namreč brez dvoma še bolj nepozabno, kot je bilo virtualno druženje decembra.
V soboto, 28. avgusta, pa spet totalen žur, še sporočajo. Kot se za zadnji počitniški vikend tudi spodobi. Najzabavnejša, najglasnejša in najbolj odpuljena glasbena happy mašina divjega vzhoda bo po mesecih prisilnega koronskega varčevanja energije zagotovo eksplodirala.
Bijelo dugme
Trg Leona Štuklja
petek, 20. avgust, 21.00
Cena vstopnic: 25,00 €; 30,00 €
Soulfingers
Trg Leona Štuklja
sobota, 21. avgust, 21.00
Vstopnine ni!
Luka Šulić & Evgeny Genchev
Trg Leona Štuklja
petek, 27. avgust, 21.00
Cena vstopnic: 30,00 €
Dubioza kolektiv
Trg Leona Štuklja
sobota, 28. avgust, 21.00
Cena vstopnic: 25,00 €
Letni oder Ruše je od minulega četrtka v polnem teku. Prvi dan je oder zavzel DJ v sklopu Stellaerbeata. V petek so nastopili Zmelkow, v soboto Tabujeveci. Zadnji dan minulega tedna pa so Letni oder Ruše napolnili Modrijani, narava je obdala množico ljudi, ki so nadvse uživali ob prepevanju hitov.
Modrijani so na odru zažigali, tik pred nastopom pa smo povprašali Blaža Švaba če so kdaj že nastopali v takšnem ambientu kot je na Letnem odru Ruše. Da so se organizacije letošnjega festivala lotili, organizatorjem ni žal. A malce jih žalosti, da ukrepi odvrnejo ljudi od obiska.
Danes zvečer na Vuzeniških dnevih nastopa priznani Big band Radlje ob Dravi. Tokrat s solistom saksofonistom Juretom Puklom, kar je sprememba v primerjavi s prejšnjimi nastopi tega big banda.
Big band Radlje ob Dravi smo ujeli med zadnjo vajo pred nastopom. Umetniški vodja Big banda Radlje ob Dravi Aljaž Razdevšek pravi, da tokrat želijo dvigniti nivo big banda tako, da imajo solista instrumentalista. Običajno so namreč imeli za soliste pevce ali pevke. Sicer pa bodo tudi tokrat imeli ob sebi pevko Patricijo Škof iz Maribora, ki bo zapela nekaj pesmi.
Tokratni solist saksofonist Jure Pukl pa nam je med vajo povedal, da bodo danes zvečer igrali tudi njegovo avtorsko skladbo.
Včeraj zvečer so se uradno začeli Vuzeniški dnevi, ki bodo trajal dva tedna. Dogajanje bo pestro prav vse dni.
V atriju župnišča v Vuzenici se je dogajanje včeraj uradno začelo. Na otvoritvi Vuzeniški dni je tam obiskovalce zabavala Nuša Derenda. Otvorili pa so tudi razstavo kipov Janka Dolenca ob 100. letnici rojstva in Filatelistično razstavo na temo sokolstva v Vuzenici.
Letos mineva 100 let od rojstva Janka Dolenca, priznanega kiparja in slikarja, ki je v Vuzenici in daleč naokrog pustil močan pečat s svojimi umetniškimi deli. Ob tej priložnosti so njegovi dediči občini Vuzenica podarili zbirko kipov, ki jih postavljamo na ogled v Slomškovi sobi vuzeniškega župnišča. Otvoritev Vuzeniških dni zaokrožuje razstava Filatelističnega društva Drava ob 100. obletnici ustanovitve sokolstva v Vuzenici, ki je prav tako na ogled v prostorih župnišča v Vuzenici. Razstavi bosta po dogovoru na ogled do konca Vuzeniških dni.
Prosijo za spoštovanje ukrepov
Na prireditvenem prostoru pa je včeraj zvečer zbrane s svojimi hiti zabaval Dejan Dogaja oz. Dejan Krajnc, nocoj pa bodo na oder stopili Mambo Kingsi. Pred domačini in obiskovalci so tako 27. Vuzeniški dnevi, za katere upajo, da jih bodo uspeli izpeljati ob upoštevanju vseh aktualnih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb s koronavirusom: “Vljudno vabljeni na naše dogodke in vas že zdaj prosimo za dosledno upoštevanje ukrepov.”
Do konca avgusta bo v prezbiteriju cerkve sv. Bolfenka na Pohorju izvedenih osem koncertov v organizaciji Mestne občine Maribor, Zavoda za turizem Maribor in Društva za komorno glasbo Amadeus.
Cerkev sv. Bolfenka. VIr: MOM
Prihajajoči konec tedna bodo v cerkvi sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju izvedli prva koncerta iz cikla Muzika na Bolfenku. V soboto, 7. avgusta, ob 11.30 bo v prezbiteriju nastopil kantavtor Blaž Mencinger (kitara), v nedeljo, 8. avgusta, ob isti uri pa citrarka Tanja Lončar. Do 29. avgusta se bo ob sobotah in nedeljah odvilo še šest koncertnih dogodkov. Program pripravljajo v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor in Društvom za komorno glasbo Amadeus.
Oživljanje cerkve sv. Bolfenka
Mestna občina Maribor (MOM) je v sodelovanju z zasebnima solastnikoma ter z Zavodom za turizem Maribor, Regionalno razvojno agencijo (RRA) za Podravje – Maribor in s Turističnim društvom Pekre tako začela oživljanje cerkve sv. Bolfenka, nedaleč od zgornje postaje Pohorske vzpenjače. MOM je tretjinski lastnik 521 let starega objekta, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. S solastniki – denacionalizacijskimi upravičenci – oziroma z njihovim zastopnikom se je občina uskladila v viziji, da želijo objekt kakovostno upravljati in ga oživiti ter nameniti za kulturne, izobraževalne, turistične in druge vsebine, ki bodo tudi v skladu s celostno vizijo razvoja tega dela Pohorja.
Program koncertov v sklopu cikla Muzika na Bolfenku
Sobota, 7. 8., ob 11.30 – Blaž Mencinger, kitara
Nedelja, 8. 8., ob 11.30 – Tanja Lončar, citre
Sobota, 14. 8., ob 11.30 – Daniel Marinič, harmonika
Nedelja, 15. 8., ob 11.30 – Vokalni ansambel Elinor
Sobota, 21. 8., ob 11.30 – Trio Maribor: Miladin Batalović, violina, Levente Gidró, viola, Gorazd Strlič, violončelo
Nedelja, 22. 8., ob 11.30 – Oksana Pečeny, violina & Matic Dolenc, kitara
Sobota, 28. 8., ob 11.30 – Nikolaj Sajko, violončelo
Nedelja, 29. 8., ob 11.30 – Andrej Ofak, kitara & Borut Mori, harmonika
Vstopnice prodaja TIC Maribor, Partizanska cesta 6a, kupiti jih je mogoče tudi preko spletne strani www.visitmaribor.si, 30 minut pred začetkom posameznega koncerta pa bodo naprodaj tudi v cerkvici sv. Bolfenka. Cena vstopnice je za posamezne koncerte 4 evre in za druge 6 evrov. Upokojenci in študenti lahko vstopnice kupijo po nižji ceni (3 oz. 4 evre), za mlajše od 14 let pa je vstop brezplačen. Obisk koncerta v imenitnem ambientu cerkvice svetega Bolfenka lahko obiskovalci dopolnijo s kosilom na Pohorju, povratno vožnjo z gondolo in virtualnim doživetjem v Hiši Stare trte. Za nakup paketov je mogoče koristiti tudi turistične bone; v tem primeru je treba nakup opraviti pri podjetju Martura, d. o. o, na blagajni za prodajo gondolskih kart na spodnji postaji vzpenjače.
Za udeležbo na dogodkih je potrebno dokazilo PCT (potrdilo o prebolevnosti, potrdilo o cepljenju ali negativen test, ki ni starejši od 48 ur).
Festival Letni oder Ruše, z vrhunskimi izvajalci na butičnem kamnitem amfiteatru v gozdu, predstavlja enkratno zmes zabave in kulture v kombinaciji z naravo.
Letošnji festival Letni oder Ruše 2021 je že 22. po vrsti. Ponovno v svoji tradicionalni dolžini – 10 dni, a še vedno času, ko se le redki odločajo za izpeljavo javnih dogodkov, koncertov in predstav, saj organizacija prinaša kup obveznosti in ukrepov, ki včasih tudi najbolj vztrajnim vzamejo voljo. Pa vendar v času, ki takšne dogodke potrebuje. V samem osrčju zelene idile, v naravnem amfiteatru pod Pohorjem, se bodo tako tudi letos zvrstila zveneča imena, kot so Jan Plestenjak, TABU, Tadej Toš, Modrijani, Gajaš, brez maske (Vlado Novak), Zmelkoow s predskupino Kafe Teater ter nizozemski DJ Eelke Kleijn (Aurora – StellarBeat), ki bo otvoril letošnji festival.
Letos že 19. Kantfest
Pod okriljem Letnega odra pa bo tudi letos izveden že 19. Kantfest, ki bo poskrbel za ljubitelje pristne avtorske glasbe, nastopili bodo tudi Bilbi in Gregor ter Adi Smolar. Spremljevalni program v športnem parku s spustom po Dravi do Limbuša.
Spust po Dravi
Obiskovalce čaka še razgiban brezplačen spremljevalni program v Športnem parku Ruše, s koncertoma Barrique, Damirja in Tilna Kneza, ljudskim odrom in predstavami za otroke. Pri čolnarni pod Športnim parkom Ruše se organizira spust, imenovan »zDRAVAntura«. Obiskovalci se bodo s kajaki, supi in čolni spustili po reki Dravi do Drava Centra (Limbuško nabrežje).
Letošnja novost “PoLetni oder”
Ekipa CEZAM-a se bo skupaj s prostovoljci tudi letos potrudila, da bo festival navdušil vse obiskovalce, prinesel dobro voljo v regijo in se po zaključku s pestrim dogajanjem nadaljeval tudi v poLetni oder; vikend po festivalu. PoLetni oder se bo odvil v Športnem parku Ruše, kjer bodo nastopili Alo!Stari, Peter Andrej in Lauženki ter zmagovalci letošnjega Kantfesta.
“Navkljub temnim oblakom in negotovi situaciji plujemo na zelenem valu, kjer je čarobnost dovoljena. To nam govorijo tudi vse lepe zgodbe, ki smo jim do sedaj bili priča in jih je navdihnilo enkratno in znamenito prizorišče letnega gledališča sredi gozda. Zdi se, da prav zdaj take zgodbe potrebujemo bolj kot kdaj prej. Take zgodbe, ki jih organizatorji skupaj ustvarjamo z gledališčniki, glasbeniki, prostovoljci in gostinci. Zgodbe na zelenem valu, ki omogočajo pretok kulturne energije,” še sporoča ekipa.
#PUSLEvitezi bodo 30. 7. v Vurberku na slovenskem gradu priredili dogodek elektronske glasbe.
Projekt #PULSEvitezi po slovenskih gradovih povezuje glasbo, turizem in podjetništvo ter ustvarja marsikatero priložnost za poslovno sodelovanje in spodbudo za lokalno gostinsko, turistično ponudbo. Pod imenom #PULSEvitezi kot štirje lokalni DJ-ji in producenti, Dino Zorec, Roki Gmeiner, Timotej Gradišnik in Tadej Konkolič pod umetniškimi imeni Dino DZ,R-G-M, Sibbjag in Ted Funke, osvajajo slovenske gradove s skrbno načrtovano turnejo, ki se s konceptom #BeThePULSE širi tudi preko meja in ustvarja pulse gibanje, ki si prizadeva za razvoj ter promocijo kulturne in glasbene scene.
V mesecu juniju se je uspešno zaključila prva sezona osvajanja gradov, a #PULSEvitezi niso počivali. 17. julija je bila uspešno otvorjena druga sezona na gradu Komenda v Polzeli. Kljub
napovedanem slabem vremenu je bilo sodelovanje z Bistrojem Pasijonka uspešno, udeleženci so lahko uživali ob kvalitetni slovenski House glasbi. Na prizorišču dogodka se je nahajal tudi vitez v pravi viteški opremi, ki je poskrbel za posebno izkušnjo.
Tokrat je na vrsti grad Vurberk. Viteški pohod se bo nadaljeval 30. julija ob 18. uri. #PULSEvitezi ponovno obljubljajo vrhunsko elektronsko glasbo, dobro energijo in
ekstatične house ritme. Vabljeni vsi ljubitelji slovenskih gradov in strastni poslušalci house glasbe.
Slikarska ustvarjalnica za mlade in odrasle (od 15 leta naprej) v Umetnostni galeriji Maribor, na Strossmayerjeva 6, torek, sreda + četrtek, 3., 4. in 5. avgust 2021, 17. – 20. ure.
FOTO: Pixabay.com
Delavnice bo vodila Brigita Strnad, muzejska svetovalka, gostja pa bo akademska slikarka Anka Krašna – Kocijan. Ljubitelje umetnosti vabijo na ustvarjalno druženje z umetninami iz Zbirke UGM ter drug z drugim. Goste bodo seznanili z razvojem slovenske umetnosti od konca 19. stoletja vse do sodobnosti.
“Predvsem se bomo osredotočili na slikarstvo realizma, impresionistov in abstraktnega ter sublimnega slikarstva. Nato vas bomo povabili, da si boste izbrali najbolj zanimivo sliko. To boste poustvarili in na svoj način interpretirali v svojo sliko v izbrani slikarski tehniki. Na delavnici nas bo 4. avgusta obiskala tudi akademska slikarka Anka Krašna – Kocijan, katere slika Pri koritu je del aktualne razstave 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM in bo prav ta spodbuda za pogovor z njo. Za udeležbo na ustvarjalnici ni potrebno predznanje,” so sporočili iz UGM.
Obvezne so prijave
Cena slikarske delavnice je 30€ / Klub UGM: 21€ (v ceno je vključeno strokovno vodenje in material).Vse potrebne informacije in obvezne prijave do 28. julija 2021: blagajna@ugm.si ali 02 229 46 93. Ustvarjalnica bo potekala v skladu z NIJZ protokolom.
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je odpravila na gostovanje na Hrvaško, kjer bo na 72. Dubrovniškem poletnem festivalu v nedeljo, 18., in v ponedeljek, 19. julija 2021, izvedla dramo Ivorja Martinića po resnični zgodbi Navida Fadaeeja Nazerja Proslava v režiji Jana Krmelja. Igrajo Ksenija Mišič, Maša Žilavec, Vojko Belšak, Matevž Biber in Petja Labović.
Predstava Proslava. SNG Maribor, Damjan Švarc
V Dubrovniku več kot 60 prireditev
V okviru 72. Dubrovniškega poletnega festivala se bo od 10. julija do 25. avgusta na slikovitih in ambientalnih lokacijah po Dubrovniku zvrstilo več kot šestdeset gledaliških, glasbenih, plesnih in folklornih prireditev. Festival poskuša tudi v koronskem času ostati v vseh segmentih razsežnosti kulturnih vsebin, ki jih goji že vrsto let, zato je program raznolik in kljub vsem okoliščinam obsežen – je ob začetku festivala poudarila intendantka Dora Ruždjak Podolski.
Proslava z namenom ozaveščanja ljudi
Uprizoritev Proslava je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki je pod okriljem Ustvarjalna Evropa potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor, Novi Sad in Dubrovnik), sofinancira pa ga je Evropska komisija. Namen projekta je ozaveščanje ljudi o aktualni problematiki migracij in konkretni pomoči pri integraciji beguncev ter priseljencev v nova kulturna okolja.
Izven sebe prav tako v Dubrovniku
Občinstvo je 13., 14. in 15. julija na Dubrovniškem poletnem festivalu videlo tudi avtorski projekt Nataše Rajković in Ivana Penovića Izven sebe, ki je nastal v produkciji festivala. Novosadska koprodukcija Kulturanove in madžarskega manjšinskega gledališča Újvidéki Színház z naslovom Pod isto streho v režiji Ivane Janošev bo na sporedu 29. in 30. julija.
V Pesnici pri Mariboru so na pročelju večnamenskega centra odkrili spominsko ploščo v čast pred 110 leti rojenega dramatika, gledališkega režiserja in igralca Lojzeta Štandekerja (1911-1983).
Spominsko ploščo Lojzetu Štandekerju sta odkrila podžupanja Pesnice Klavdija Samogy Simonič in Tone Partljič
Rodil se je v Gačniku. S svojim delovanjem je zaznamoval gledališko življenje Maribora, Banjaluke, Pulja in Virovitice.
Štandekerju v spomin prišli številni gosti
Njegovemu spominu so se prišli pokloniti med drugimi veleposlanik Bosne in Hercegovine Milorad Živković, častni konzul Republike Hrvaške Šime Ivanjko, predsednik združenja Slovenska izseljenska matica Boris Jesih ter številni domačini in okoličani. Poseben ton dogodku pa je dala prisotnost družine slavljenca, sina Cveta in Breda Štandeker z družinama.
Odkritje spominske plošče
Slavnostna govornika sta bila podžupanja Pesnice Klavdija Samogy Simonič in častni občan, pisatelj in dramatik Tone Partljič, ki sta spominsko ploščo tudi odkrila. V kratkem kulturnem programu je nastopila tudi dramska igralka, domačinka Mateja Pucko, dobitnica nagrade »žlahtna komedijantka« na pravkar minulih Dnevih komedije v Celju. V kulturnem programu in nagovorih sta bila izpostavljena slavljenčeva popolna predanost gledališču ter čas, v katerem so nastajala njegova dramska dela.
Odkritje spominske plošče Lojzetu Štandekerju s kulturnim programom
Po osnovni šoli odšel v Maribor in se zapisal gledališču
Lojze Štandeker se je rodil kmečkim staršem 8. julija 1911 v Gačniku pri Pesnici. Osnovno šolo je obiskoval v Jarenini, nato pa v Mariboru klasično gimnazijo. Vpisal se je v gledališko šolo,ki jo je vodil Jože Kovič. Prvo vlogo je dobil v Narodnem gledališču v Mariboru v Kreftovih Celjskih grofih. Leta 1935 pa se je v mariborskem gledališču zaposlil kot igralec.
Njegovo dramo Prevara uprizorili tudi v ZDA
V rodni Pesnici je bil tudi režiser ljubiteljskih uprizoritev. Leta 1938 pa so v mariborskem gledališču prvič uprizorili njegovo dramo Prevara. Kmalu je bila premiera še v ljubljanski Drami, še istega leta pa tudi v ZDA, kjer so jo na oder postavili slovenski izseljenci.
Spominska plošča Lojzetu Štandekerju
Izgnanstvo v Bosno in Hercegovino
Po nemški okupaciji leta 1941 je bil z ženino družino izgnan v Bosno in Hercegovino. Nato je dobil zaposlitev v Hrvaškem državnem gledališču v Banjaluki kot igralec. Kaj kmalu pa je bil tudi režiser. mwed vojno je nastopal v 16 vlogah na odru, opravil pa je tudi osem režij.
Maribor, Banjaluka, Pula in Virovitica
Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor in mariborsko gledališče. A že po nekaj letih se je odpravil v Banjaluko, kjer je bil direktor gledališča. Temu je sledila selitev v puljsko gledališče, kjer je bil do leta 1971 režiser in gledališki ravnatelj. Odšel je v Virovitico, kjer je zrežiral še 16 gledaliških del. Umrl je leta 1983. Pokopali so ga v Jarenini v občini Pesnica.
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) se konec tega tedna peto leto zapored začenja Letni kino Minoriti. Ob poletnih večerih bodo vsako soboto in sredo do 23. avgusta predvajali celovečerne filme, ki jih bodo pospremili kratki predfilmi in pogovori s filmskimi ustvarjalci.
Letni kino Minoriti, Almodovar
FOTO: Boštjan Lah
Pri organizaciji filmskih projekcij na prostem so znova združili moči Društvo za razvoj filmske kulture z GT22, Lutkovno gledališče Maribor in kinematografski center Maribox.
“Tudi letos je še nekaj neznank, a zaenkrat je slika dobra, zato verjamemo, da bomo lahko izvedli program do konca,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Mariboxa Stipe Jerić.
“Po enem letu omejitev in zaprtja v domače dnevne sobe imamo veliko nadoknaditi, tako v filmskem kot družabnem smislu. Zato vas ob najboljših filmih preteklega leta, pogovorih z zanimivimi gostjami in gosti ter novih sodelovanjih vabimo v prekrasen ambient mariborskih Minoritov na prijetno, poletno filmsko druženje,” je dodal selektor programa Letnega kina Minoriti Žiga Brdnik.
Dogajanje se začenja v soboto z zmagovalcem oskarjev, zlatih globusov in beneškega zlatega leva Deželo nomadov s predfilmom Marka Sajka Strupi. Uro prej bodo v sosednji Minoritski cerkvi odprli razstavo fotografij “filmske generacije” leta 1985 avtorja Darka Heriča.
Kot je pojasnil Rene Puhar iz Društva za razvoj filmske kulture, bodo sobote rezervirane za igrane celovečerne filme, ob sredah pa bodo predvajali druge filmske zvrsti, kot so dokumentarci in eksperimentalni filmi. Letošnja novost je polnočna projekcija.
Sedemnajstega julija bo, po projekciji Obetavne mladenke, pogovor s članicami novonastalega Kluba režiserk pri Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, 24. in 28. julija sta napovedani premieri novega filma Agnieszke Holland Šarlatan in dokumentarca Zakaj skačem, posnetega po knjižni uspešnici japonskega avtističnega dečka Naokija Higashide.
Avgusta nadaljujejo v Letnem kinu Minoriti s 50-letnico filma Boštjana Hladnika Maškarada v restavrirani različici in pogovorom z glavnim igralcem Igorjem Galom, v drugi polovici meseca pa še s filmom Človek s senco in pogovorom z režiserko Emo Kugler.
Zaključek bo 21. avgusta z uspešnico Nažgani Thomasa Vinterberga, dva dni kasneje pa sledi še dodatna brezplačna projekcija v okviru Filmskega tedna Evrope, to bo film Pritisk Fredrika Gerttna.
LGM dodaja program za otroke in mladino. “Tako krepimo vezi z odličnimi filmskimi partnerji v mestu in bogatimo tudi program Poletnega lutkovnega pristana. Veseli smo tudi tega, da gre za tek na daljše proge, in dokazujemo, da se v sodelovanju skriva moč in ključ za dobre, dolgožive projekte,” je povedala predstavnica lutkovnega gledališča Špela Hren Juhart.
V skladu s trenutno veljavnimi vladnimi ukrepi ni več omejitve pri zasedenosti sedišč, maske za obiskovalce prireditev na prostem niso več obvezne, v veljavi pa ostaja t.i. pogoj PCT.
“Veseli me, da nam je letos, kljub epidemiji, v kratkem času uspelo pripraviti zelo kakovosten filmski program. Našim gledalcem tudi letos omogočamo spletni nakup vstopnic. Z nakupom vstopnic preko spletnih strani avditorija lutkovnega gledališča in Mariboxa se boste izognili čakanju pred blagajno v Minoritih, filmske projekcije pa se bodo lahko začele pravočasno,” je še povedal Jerič.
Letni kino Minoriti vsako leto gosti okoli 4000 obiskovalcev. Ker je trenutno v teku obnova Vojašniškega trga, je vstop na avditorij skozi Minoritsko cerkev, do katere pa se pride le s strani Drave.
Vir: STA
Kljub turbolentnemu letu je pred ustvarjalci Festivala Arsana ambiciozna 13. festivalska zgodba, ki jo začenjajo z glasbenim spektaklom pod zvezdami Opernim večerom na Panorami nocoj ob 20.30.
Glasbeni večer ob največjih opernih uspešnicah pretekle in prihodnje sezone bo pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedla Opera SNG Maribor s simfoničnim orkestrom in izjemnimi solisti, Sabino Cvilak, Valentino Čuden, Petyo Ivanovo, Jakijem Jurgcem, Ireno Petkovo, Martinom Sušnikom in Andrejo Zakonjšek Krt.
Vabljeni tudi na druge vrhunce 13. glasbenega festivala Arsana: Naturally 7, Perpetuum jazzile, Big Band RTV Slovenija s solisti: Eldo Viler, Nušo Derenda, Nino Strnad, Sašo Lešnjek, Otom Pestnerjem in Tilnom Artačem;, Vox Arsana, Vlado Kreslin & godalni orkester, Sabina Cvilak, Joker out, Infected, PLIŠ, Marko Črnčec, Vasko Atanasovski in Zoran Majstorović, APZ Univerze na Primorskem in Bedtimestory strings ter drugi.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je danes obiskal grad Vurberk v Občini Duplek, kjer ga je sprejel župan Mitja Horvat.
Po petih letih je danes na obisk regije Podravje prišla slovenska vlada. Ministra za kulturo Vaska Simonitija smo ujeli na gradu Vurberk, kjer ga povprašamo o tem, če se jim zdi na ministrstvu pomembno, da se financira projekte, kot je sanacija omenjenega gradu.
Občina Duplek je obnovila sicer letos že obnovila streho zidanice pri gradu Vurberk, ki se je predlani zaradi dotrajanosti porušila. Tako ima zdaj stavba, ki izhaja iz 18. stoletja, obnovljeno ostrešje in novo strešno kritino, s čimer je preprečeno nadaljnje propadanje objekta. Na samem gradu pa se bo naredilo še mnogo, pove župan.
Selniški Hram kulture Arnolda Tovornika vabi julija na dva zanimiva večera. Najprej bo to glasbeni večer slovenske popevke in jazz klasike dueta Patricije Škof in Tilna Beigota. Drugi pa bo kantavtorski večer Z muziko o ljubezni in vinu, zanj bosta poskrbela Jernej Dirnbek in Davor Klarić.
Slovenske popevke in jazz glasba
V soboto, 10. 7. 2021, ob 20. uri, bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika Glasbeni večer slovenske popevke in jazz klasike, za katerega bosta poskrbela pevka Patricija Škof in kitarist Tilen Beigot, jazz glasbenika, ki delujeta kot duet od leta 2018. Od takrat sta igrala na slovenskih festivalih, kot so Lent, Letni oder Ruše, Poletje na Poštni, skupaj pa sta pred dobrim letom s saksofonistom Tiborjem Pernarčičem ustvarila zasedbo birds of unknown, ki se posveča predvsem avtorski glasbi. V duetu rada izvajata vse od jazz standardov, slovenske popevke do Beatlov. Vstop na koncert je prost.
Z muziko o vinu in ljubezni
V petek, 16. 7. 2021, ob 20. uri, pa hram vabi na kantavtorski glasbeni večer: Dimek in Klarić z muziko o vinu in ljubezni. Nastopila bosta Jernej Dirnbek – Dimek in Davor Klarić. Z muziko o vinu in ljubezni je projekt Jerneja Dirnbeka – Dimeka, pevca in kitarista, predvsem pa avtorja večine uspešnic skupine Mi2, in Davorja Klarića, enega najbolj iskanih klaviaturistov v Sloveniji. Pred tremi leti sta na oder postavila svoj kantavtorski glasbeni kabaret oziroma humoristični koncert, v katerem ju je doslej na dobrih štiridesetih odigranih nastopih videlo več
kot 3.500 obiskovalcev. Vstop na prireditev je prost.
S podelitvijo nagrad se je danes, včeraj, 27. junija, končal 56. Festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalnem programu si je strokovna žirija v sestavi Ivan Medenica, Haris Pašović, Norbert Rakowski, Vilma Štritof (predsednica) in Barbara Orel ogledala osem predstav po izboru selektorja Roka Bozovičarja in za najboljšo predstavo razglasila uprizoritev Gejm, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in pod režijsko taktirko Žige Divjaka. Podelili so tudi Borštnikov prstan, ki ga je letos prejela Jette Ostan Vejrup.
Foto: Matej Povše
Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, v Gejmu »vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov.« Žiga Divjak je prejel tudi Borštnikovo nagrado za režijo, s katero v Gejmu »vse elemente uprizoritve povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto.« Za predstavo Gejm so ustvarjalci prejeli še nekaj nagrad, med drugim je Borštnikovo nagrado za dramaturgijo prejela Katarina Morano, ki je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo v predstavi Gejm, Borštnikovo nagrado za scenografijo pa Igor Vasiljev, ki ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Sara Dirnberk, ki je v predstavi Gejm pokazala neprecenljivi dar biti na odru predvsem človeško bitje.
Borštnikovo nagrado za glasbo in oblikovanje zvoka je prejel Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe pa Borut Bučinel v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor.
Posebno Borštnikovo nagrado po presoji žirije prejmeta Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče za produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči.
Podelili so štiri Borštnikove nagrade za igro:
Borštnikove nagrade za igro so prejeli Vladimir Vlaškalić v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor, Gašper Malnar v uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča, Maša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in Matej Puc v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana ter Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
Zaključno mnenje žirije o 56. Borštnikovem srečanju
Epidemija je radikalno posegla v gledališko stvarnost in za dobro leto dni domala zaustavila delo gledaliških ustvarjalcev. V izrednih razmerah je bila tudi izvedba Festivala Borštnikovo srečanje negotova. Po prekinitvi festivalskega dogajanja oktobra lani je bil letošnji termin iz meseca maja prestavljen in v celoti izveden v juniju. Organizatorjem je uspelo obdržati kontinuiteto tako v slovenskem kot v mednarodnem delu programa. Žirija si je v tekmovalnem programu ogledala osem uprizoritev, saj dveh izmed desetih izbranih iz sezone 2019/2020 ni bilo več mogoče obnoviti. Selekcija izkazuje širok spekter raznolikih avtorskih poetik, izvedbenih pristopov in produkcijskih modelov. Zastopane so vse generacije gledaliških ustvarjalcev, med katerimi vidno izstopa mlajša. V žiriji so prevladovali strokovnjaki iz tujine, zato je njen pogled pretežno usmerjala mednarodna vizura. Ob preizpraševanju samoumevnosti slovenskega gledališkega in kulturnega konteksta žirija ugotavlja, da slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije. Občinstvo se je vrnilo v gledališče in verjamemo, da bo spremljalo gledališko ustvarjalnost, Festival Borštnikovo srečanje pa bo še naprej deloval povezovalno in pretočno, v nenehnem dinamičnem odnosu z družbo in ljudmi, ki ga ustvarjajo.
