Festival 32. Poletni lutkovni pristan bo med 1. in 31. avgustom 2021 v Lutkovnem gledališču Maribor in na drugih lokacijah v mestu. Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo bo letos obarvan precej domače.

30. Poletni lutkovni pristan. Nagrajena predstava: Ščeper in Mba. LGM. Foto: Boštjan Lah

Podpora domačim lutkovnim ustvarjalcem

Že lani je izbor predstav na festivalu močno krojila epidemija in tudi tokrat bodo kljub mnogim prijavam predstav iz tujine večino programa predstavljali domači lutkarji. Organizatorji pravijo, da so festival z veseljem posvetili njim, saj je domača lutkovna produkcija kakovostna, hkrati pa gre za gesto podpore neodvisnim lutkovnim ustvarjalcem, ki so se v času zaprtja gledališč znašli v nezavidljivem položaju.

V programu tudi filmske projekcije, delavnica animiranega filma in likovna razstava

Ob številnih slovenskih uprizoritvah, si boste lahko ogledali predstave dveh gledališč s Hrvaške, eno iz Avstrije in eno iz Italije. In še mnogo drugega, spremljevalnega programa. Na festivalu bo poleg 30 predstav (22 različnih uprizoritev) za velike in majhne na ogled interaktivna gledališka razstava in dve ustvarjalni lutkovni delavnici. V programu je tudi pet filmskih projekcij, delavnica animiranega filma in likovna razstava.

“Lutke so svobodne”

Tanja Lužar, organizacijska vodja festivala, ob pripravah na festival pravi: “Veselimo se lutkovnih druženj z vami v našem Avditoriju. Festival Poletni lutkovni pristan je! Že dvaintridesetič! In čeprav v zunanjem svetu še zmeraj obstajajo različne omejitve, jih med lutkami ni. Lutke so svobodne, včasih radostne, včasih otožne, zmeraj pa iskrene. Lutke namreč ne nosijo mask!”

Povezovanje z raznimi partnerji

Tudi letos se Lutkovno gledališče Maribor povezuje s številnimi partnerji, to so: Art kamp, Umetnostna galerija Maribor, Društvo za razvoj filmske kulture, Letni kino minoriti, StopTrik MFF, Platforma sodobnega plesa, društvo Moment festival Prestopi, Mladinski kulturni center …

Ob koncu festivala bo podeljena zlata žirafa, nagrada festivala za najboljšo predstavo po izboru otroške žirije.

Vstopnice za predstave v LGM je mogoče kupiti preko spleta (https://lgm.kupikarto.si/), od 24. junija naprej pa tudi pri blagajni gledališča. Cena vstopnic ostaja simbolična, 1 eur*. Število sedežev je omejeno, v obisk pa je dovoljen v skladu z navodili NIJZ.

Mineva 90 let, od kar deluje Pihalni orkester Pošta Maribor. Danes so posebej zaradi visokega jubileja pripravili na Trgu svobode slavnostni koncert in zaigrali njihove uspešnice.

Pihalni orkester Pošta Maribor

Zbrani gledalci so uživali ob poslušanju klasičnih melodij, koračnic, filmske glasbe in drugih skladb iz repertoarja pihalnega orkestra. Veliko navdušenja so glasbeniki poželi za skladbo, v kateri je bil glavni solist na kolesu. Ja, na pravem poštarskem kolesu, na katerem je bil njegov instrument – zvonec.

Letos Pihalni orkester Pošta Maribor obeležuje 90-letnico umetniškega ustvarjanja. Orkester se je iz godbe poštnih delavcev, ustanovljene leta 1931, razvil v pihalni orkester najvišje kakovostne kategorije in evropskega slovesa. Dogodki zadnjih treh let so močno vplivali na delovanje orkestra. Leta 2019 je umetniško vodenje orkestra od dolgoletnega dirigenta Ervina Hartmana ml. uspešno prevzel Aleksander Čonč, mlad dirigent, skladatelj in dolgoletni član orkestra. Velikopotezne načrte je zaustavila pandemija, ki je spremenila življenje in ohromila delovanje na kulturnem področju. Tako se je zgodilo drugič, od kar deluje pihalni orkester, da je ta prekinil svoje delovanje. Prvič je bilo med 2. svetovno vojno, zdaj pa med epidemijo.

Danes so napovedali, da se s slavnostnim koncertom ob 90-letnici delovanja orkestra, ki je obenem tudi 50. tradicionalni spomladanski koncert, znova vračajo na odre.

“Z veseljem napovedujem koncert v mojem mestu!” je zapisal Luka Šulič in napovedal, da bo v okviru Festivala Lent nastopal prav v svojem rodnem mestu.

Luka Šulič. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

Luka Šulič, ki ga je svet spoznal kot člana slovitega dua 2Cellos, bo nastopil na Rotovškem trgu, enem od odrov Festivala Lent v petek, 27. 8. 2021, s pričetkom ob ob 21. uri

Narodni dom Maribor je koncert, na katerem bosta igrala Luka Šulič na violončelu in Evgeny Genchev na klavirju napovedal kot krono koncertnega poletja v mestu. Zvezdnik, ki je decembra v Awwwditoriju Narodnega doma Maribor poskrbel za daleč najuspešnejši karantenski koncertni dogodek na slovenskih tleh, saj si ga je ogledalo več kot 80.000 gledalcev iz petindvajsetih držav, se vrača na mariborski oder.

Od klasične do popularne in tudi rock glasbe

“V glasbenem svetu ta hip najbolj poznanega Mariborčana ni lahko opisati. Violončelist, ki si ga ves svet lasti od leta 2011, ko ga je presenetil klic Eltona Johna z vabilom, naj ga duet 2Cellos spremlja na koncertni turneji, je kljub svetovni slavi ostal trdno na tleh,” so zapisali v program Festivala Lent in dodali: “Pot do svetovne slave je tlakoval s trdim delom in študijem klasičnega violončela, ki ga je med drugim popeljal tudi na slovito Kraljevo akademijo za glasbo v Londonu. Svojo koncertno pot pa je pričenjal prav v Narodnem domu Maribor, kjer mu je eno prvih priložnosti za nastop s svetovno uveljavljenimi glasbeniki ponudil naš festival Glasbeni september.” Šulič je pravi glasbeni kameleon, saj enako vrhunsko odigra Vivaldijeve Štiri letne čase ali pa Nirvanino Smells Like Teen Spirit. “Malo je glasbenikov, ki zmorejo enako uspešno nagovoriti tako ljubitelje popularne glasbe kot tiste, ki prisegajo na klasiko. Luka to opravi z lahkoto – s svojim strastnim igranjem spravlja najstnice do malone beatlovske histerije, prepriča pa tudi glasbene poznavalce ter pregovorno izbirčne in stroge klasično-glasbene kritike. Tako prvi kot drugi cenijo ter hvalijo njegovo virtuoznost, tehnično podkovanost in perfekcionizem, ki pa nikakor ne pomeni umanjkanja emocij. Svojim občutkom še kako dovoli na plano in prav to njegove nastope naredi še bolj privlačne in vznemirljive ter mu zagotavlja zvesto, predvsem pa izjemno široko občinstvo, s kakršnim se lahko pohvalijo le največji,” je zaključen njegov opis.

Festival Borštnikovo srečanje posebno pozornost namenja razvoju novih občinstev, zato se tudi letošnji program začenja s programskim sklopom Mlado gledališče, ki vabi mlade gledalce in njihove vzgojitelje in oblikuje platformo za križanje stališč, potreb in vprašanj na preseku kakovostne kulture in umetnosti ter sodobne vzgoje in izobraževanja.

Borštnikovo srečanje

Mladim gledalcem je letos namenjenih pet predstav, ogledi bodo nadgrajeni s pogovori, ki jih bo vodila dramaturginja Nika Švab. Med izbranimi predstavami sta dve nastali v slovenski produkciji, tri pa so gostujoče. Med slednjimi naj omenimo Neverjetno potovanje Rdeče kapice (La Caputxeta Galactica) katalonskega umetniškega kolektiva Insectotropics. Multimedijska predstava, ki je primerna tako za otroke kot za odrasle, ponuja izvirno predelavo priljubljene pravljice o Rdeči kapici: mladim postavlja vprašanja o tradicionalnih vrednotah, recimo prijateljstvu, zvestobi in solidarnosti, starejšim gledalcem pa odpre še pogled v nezavedne procese oblikovanja osebnosti. V predstavi sodelujejo trije video umetniki, dva slikarja, glasbenik in igralka, ki hkrati v živo ustvarjajo film tako, da lahko gledalci sledijo projekciji na velikem platnu, obenem pa opazujejo njegovo nastajanje: vidijo upravljanje različnih naprav, tehnične opreme in neposredno interakcijo med umetniki.

Volker Gerling je ustvaril vznemirljivo gledališko pripoved o ljudeh, ki jih kot neumoren popotnik in fotograf, ustvarjalec slikofrc, srečuje in portretira na svoji poti. Predstava Portreti v gibanju je pravzaprav projekt v trajanju, saj avtor redno potuje in je od leta 2003 prehodil čez 4.000 kilometrov, na poti pa je preživel več kot leto dni. Naključna srečanja z neznanci izkoristi za povabilo na obisk razstave svojih gibljivih fotografij, ob tem pa portretira skrito čarobnost na videz vsakdanjih srečanj in jih pretvarja v fotografski kino. Serija očarljivih in dragocenih utrinkov, ki jih je naključno ujel njegov fotoaparat, sproti oživi in sporoča o minljivosti trenutkov in pomembnosti medčloveških srečevanj.

Mednarodna koprodukcijska predstava Nedelja (Focus & ChaliWaté (BE) je gibalno-predmetno-lutkovna misija za otroke nad deset let, ki poskuša pogledati v bližnjo prihodnost, v kateri nas čaka konec sveta, saj se človeštvo ni uspelo prilagoditi novi ekološki stvarnosti. Prikazuje družino, ki doma v središču mesta skuša preživeti tradicionalno skupno nedeljo, medtem ko se v svetu dogaja klimatski kaos. Z uporabo lo-fi zvočnih efektov, miniaturnih vozil, lutk, videa, zamrznjene mimike in izvirne fizične poustvaritve filmskega izraza predstava obravnava iznajdljivost in trmo ljudi, ki neomajno vztrajamo pri svojih starih navadah. Raje silimo v absurdne skrajnosti, kot da bi se soočili z ekološkim kolapsom.

Predstava Tihožitje avtorjev Tina Grabnarja in Tjaše Bertoncelj s podnaslovom Devet poskusov, kako ohraniti življenje, je namenjena občinstvu starejšemu od šestnajst let in obravnava teme kot so smrt, odnos do živali in narave. V predstavi z naslovom Arhiv samozadostnosti pa se avtorici Tery Žeželj in Ivana Vogrinc Vidali ukvarjata z okoljskimi temami, kot so okoljske strategije, ekologija, odgovornost in kriza človeštva ter stiske, ki jih ob tem doživljamo.

V okviru programa Mlado gledališče pripravljamo tudi projekte Pismenost za gledališče, predstavitev projektov KUV v gledališču, Lutka med življenjem in smrtjo, predstavitev z demonstracijo, Ljubezen v času epidemije, predstavitev spletnih projektov in Mlado gledališče, treking z refleksijo ter dve delavnici, ki ju bosta vodila gostujoča avtorja. Volker Gerling bo vodil pripovedovalsko delavnico Fragmenti mesta, na kateri bodo udeleženci izbrali in obiskali javni prostor v Mariboru. Pri tem se bodo prepustili opazovanju in spremljanju občutkov, ki jih ob tem doživljajo ter na podlagi tega pripravili petminutno predstavitev v povsem svobodnem izrazu, na primer v plesu, pripovedi, pantomimi, branju … Udeleženci delavnice Montaža na odru pa bodo skupaj s kolektivom Insectotropics spoznavali ustvarjalni proces v multidisciplinarni predstavi Neverjetno potovanje Rdeče kapice.

Na Lentu je po enem letu zaključena obnova Sodnega stolpa, ki zdaj ponuja dve prizorišči za različne prireditve. Ob sami obnovi so odkrili tudi zanimiv portal, za katerega pravzaprav niso vedeli, da obstaja. A ob osupljivem razgledu na obe prizorišči in samem stolpu se sprašujejo, kako bo s požarno varnostjo.

Sodni stolp na Lentu

Sodni stolp z dvema prizoriščema umeščajo v Kulturni center Minoriti

V Sodnem stolpu bodo manjše prireditve z manj obiskovalci, ni namreč namenjen množičnim prireditvam, je povedala Alenka Iskra, podžupanja MO Maribor in dodala, da bodo skrbeli, da ne bo prekrivanja z dogajanjem na Letnem odru Minoriti.

V spodnji etaži so odkrili zazidan portal

Obnova Sodnega stolpa je stala več kot 900 tisoč evrov. V spodnji etaži je zdaj urejena dvorana s sedeži, ki so legendarni rexovi, pred njimi je oder, takoj za njim garderoba in sanitarije za nastopajoče, na drugi strani pa sanitarije za obiskovalce. Tam se skriva tudi na novo odkriti portal, velik izhod, ki je bil dolga leta zazidan in skrit pred radovednimi pogledi.

Sodni stolp na Lentu. V pritličju so odkrili portal

Na drugi strani prostora je manjši točilni pult. Podij s sedeži je dejansko narejen tako, da se bo lahko njegova globina oziroma višina nastavljala. Spodaj je prostor za približno 100 obiskovalcev.

Zgoraj osupljivo prizorišče s pogledom na leseno strešno konstrukcijo

Pri stopnicah, ki vodijo v drugo etažo, je tik pred prvimi vrati treba paziti, da se visokorasli obiskovalci ne udarijo z glavo v strop. Takoj za vrati pa je manjša medetaža, od koder so vrata na notranji del minoritov, kjer je letni oder. Če pa obiskovalec nadaljuje pot navzgor, pride v drugo etažo, ki je naravnost osupljiva. Okroglo prizorišče s pogledom na leseno konstrukcijo ostrešja je zelo prostorno. Zgoraj je predvideno, da ne bodo postavljali stolov za obiskovalce, ampak bi bila samo stojišča.

Sodni stolp na Lentu. Zgornja etaža s prireditvenim prostorom

Slabosti zaradi prepovedi določenih obsegov v objekt

Teobald Pajnik, iz Službe za razvojne projekte in investicije MOM, je opozoril, da so morali po navodilih Zavoda za kulturno dediščino  pustiti lopute na strehi odprte, kar pa pomeni, da bo pozimi najverjetneje prihajalo do izgub toplote. Prav tako niso smeli narediti še dodatnega izhoda, kar pa v ospredje postavlja vprašanje o požarni varnosti.

Prav tako niso smeli spreminjati sten, jih dodatno obdelati, niti s premazom, tako da se po Pajnikovih besedah lahko zgodi, da se bodo sušile in krušile. Pa tudi težave z izgubo toplote se bodo dogajale pozimi.

Sodni stolp na Lentu. Lesena konstrukcija ostrešja

Kulturni center Minoriti postaja kot mini Križanke

Alenka Iskra, podžupanja Mestne občine Maribor, je Kulturni center Minoriti, pod katerega okrilje spada zdaj Sodni stolp, poimenovala kar mini Križanke. V ta kulturni center spadajo sicer še Lutkovno gledališče s svojim avditorijem, minoritska cerkev in tudi Vojašniški trg.

Danes se je v Vinagovi kleti odvila novinarska konferenca pred premiero predstave Jean-Claude Carrière – Krhkost. Mono predstava, ki ponuja razmislek o življenju, od vprašanj bivanja in naše minljivosti do tistega temeljnega – kaj nas kot ljudi najbolj določa?

Predstava Krhkost je primerna za različne generacije, od srednješolcev pa vse do ljudi, ki
doživljajo jesen življenja.

Kaj nas kot ljudi najbolj določa?

Igralec Simon Šerbinek svojevrstno ugledališčeno predavanje podaja skozi osebno izkušnjo, ki je v veliki meri izoblikovala in zaznamovala njegovo življenje: “Ljudem ne prinašam nobene religije, nekega razsvetljena, rad bi povedal, da bi se nekaj naučil od vas, publike in ljudi, da bi bil odprt, preprost in cenil to življenje. Da bi bila predstava namenjena življenju, temu, kaj smo, veselju do življenja.”

Poudarja, da ne gre za klasično komedijo, niti za stand up: “Je eno popotovanje, in na njem naj so ljudje odprti in se prepustijo temu.”

Vlogo režiserja je prevzel Matjaž Latin, ki nam je povedal, da sta s Simonom že velikokrat sodelovala skupaj: “Navadno sva skupaj v dvorani in skupaj gledava gledalce, tokrat je bilo nekoliko drugače.”

“Mislimo, da je krhkost velikokrat nekaj slabega, kar pa ni nujno,” še pove.

Opomin, kaj je v življenju pomembno

Tanja Kocman in Mateja Naberšnik sta se znašli v producentski vlogi. “To je predstava, ki nas iztrga in vsakdana v katerem se borimo včasih za kar ene stvari in te malo opomni, kar v življenju je pomembno,” je dejala Kocmanova.

Letošnji Festival Lent bo trajal od 25. junija, do 3. julija. Na današnji novinarski konferenci predstavljajo podrobnosti dogajanja. Festival bo znova drugačen in poseben. Od junija do septembra mariborske festivale in kulturne akterje povezuje v pestro celoto dogajanja.

Da sta v letu 2021 Narodni dom Maribor in Festival Lent resnično generatorja dobrega, potrjuje tudi njuna združevalna vloga. “Če smo v akciji Pet pred dvanajsto združili kulturnike iz vse Slovenije, bomo s Festivalom Lent letos združili moči tudi z vidnejšimi akterji mariborskega kulturnega življenja,” so dejali organizatorji in s ponosom najavili sodelovanje s festivalom Borštnikovo srečanje.

S koncertom Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape v Sodnem stolpu bodo 26. junija poskrbeli za njegov nepozaben zaključek in sprostitev pred sklepnim festivalskim dejanjem-podelitvijo nagrad. “Pod okriljem Festivala Lent bodo tudi festivali DokuDoc, StopTrik, Živa dvorišča in 30. Odprta plesna scena, z nami pa so tudi Zavod za turizem, Fundacija Sonda, Društvo za razvoj filmske kulture ter še cela vrsta kulturno-umetniških in športnih društev ter ustanov,” povedo.

Letošnji Festival Lent tako ponovno dokazuje, da je odprt za najrazličnejše ideje in vizije; sprejema in združuje vse, ki želijo doprinesti k dvigu kvalitete življenja v našem mestu.

Konferenco lahko spremljate v živo.

Kot sklepno dejanje v okviru 23. Slovenske konference za odnose z javnostmi so sinoči, 19. maja, podelili letošnje nagrade Prizma za komunikacijsko odličnost. Gre za edino tovrstno priznanje na naših tleh. Podeljuje ga Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS – Public Relations Society of Slovenia), ki z njim že devetnajst let nagrajuje strokovnost, znanje, ustvarjalnost in učinkovitost na področju odnosov z javnostmi.

Iz Narodnega doma Maribor so z velikim veseljem in ponosom sporočili, da so med letošnjimi nagrajenci, prejemniki nagrade Prizma. Strokovno žirijo so prepričali s komunikacijsko platformo Kultura živi!, v okviru katere so načrtovali in izvajali komunikacijske aktivnosti v letu, zaznamovanem s koronsko krizo.

Izhodišče celoletne komunikacijske kampanje, ki je kulminirala v odmevni in uspešni vseslovenski akciji Pet pred dvanajsto, so bili izzivi, ki sta jih pred nas postavila ustavitev javnega življenja in zapiranje avditorijev, njena vodila pa iskrena želja po ohranjanju stika z abonenti in obiskovalci, pomoč kulturnim ustvarjalcem ter iskanje dialoga z odločevalci, ki so z diskriminatornim odnosom do kulture in umetnostmi ter z nestrokovnimi in neživljenjskimi ukrepi kulturni sektor potisnili na rob družbe.

Nagrada za celotno ekipo Narodnega doma

Nagrada Prizma je nagrada za požrtvovalno delo celotne ekipe Narodnega doma Maribor. Razumemo jo kot potrdilo, da naša maksima »da se da« prinaša rezultate in da je bil naš komunikacijski pristop strokoven in pravilno usmerjen. Predvsem pa kot dokaz, da smo bili slišani in opaženi.

Med letošnjimi nagrajenci so še Telekom Slovenije (Dobrodošli v prvem 5G omrežju Slovenije), Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji (Tokrat grem volit), Nacionalni inštitut za javno zdravje (Kampanja Poskrbi za svojo rit, odzovi se v Program Svit) in Institut Jožef Stefan (Iskanje z navdihom 1949–2019, ob 70. obletnici instituta), podeljeno pa je bilo tudi posebno priznanje agenciji Luna \TBWA za Zavarovalnico Sava (Klic osamljenosti).

Kultura živi!

Iz Narodnega doma Maribor so še sporočili, da jim je v čast, da so v tako eminentni družbi. Zahvaljujejo se strokovni žiriji PRSS, vsem, ki spremljate njihovo delo: “Hvala našim abonentom in obiskovalcem, ki nam ostajate zvesti in ste s prijaznimi izrazi podpore spremljali naše akcije. Nagrado delimo z vami. Skupaj smo dokazali, da z voljo, znanjem, povezovanjem in sodelovanjem tudi v času najhujših kriz in vsem oviram navkljub – kultura živi!”

V Pokrajinskem muzeju Maribor letošnji Mednarodni dan muzejev obeležujejo z otvoritvijo nove stalne razstave z naslovom PROSTORI LEPEGA.

“Za javnost bo s tem odprto celo nadstropje grajske bastije in zaključena postavitev Galerije evropske kreativnosti. V njej predstavljamo tisto muzejsko gradivo, ki se uvršča v dediščinsko zakladnico širšega evropskega prostora,” je na današnji tiskovni konferenci povedala avtorica razstave PROSTORI LEPEGA in direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor dr. Mirjana Koren.

Prikazanih več kot 40 kosov izbranega pohištva

Na razstavi je obiskovalcem prikazano 43 kosov izbranega pohištva, ki izhaja iz obdobja od 16. do 20. stoletja in je razvrščeno po osnovnih krasilnih tehnikah. Razstava je opremljena z dotikalnimi ekrani, ki omogočajo obiskovalcem poglobljeno seznanitev s tehnikami krašenja, načrtovalci, izvajalci, naročniki, stavbami, iz katerih pohištvo izvira, načini pridobitev za muzej idr. S primeri iz Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Anglije in ZDA naše pohištvo umešča v mednarodni prostor.

Razstava PROSTORI LEPEGA je arhitekturno zasnovana kot mesto s hišami, ulicami, ulično razsvetljavo in plakati na fasadah hiš. Štiri velike vitrine s pohištvom simbolično predstavljajo štiri mizarske hiše v mestu Mariboru, v katerih se je izdelovalo pohištvo za aristokracijo, bogate meščane in cerkvene naročnike; štiri lupine za zavarovanje znanj in starodavnih obrtniških veščin; štiri zaklonišča naše kulturne dediščine in našega spomina.

Stalna razstava PROSTORI LEPEGA je plod dolgoletnega raziskovalnega dela avtorice dr. Mirjane Koren, ki s tem zaokroža z oglednim depojem v Kinu Partizan začeto komunikacijo zbirke pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor.

Zaključni del krovne razstave

Otvoritev stalne razstave PROSTORI LEPEGA predstavlja zaključni del krovne razstave Galerije evropske kreativnosti, v kateri je predstavljeno tisto muzejsko gradivo, ki zaradi kreativnosti ustvarjalca ali inovativnega izvajalca prestopa meje lokalno sprejetega in se uvršča v dediščinsko zakladnico širšega evropskega prostora. Izbranim predmetom iz zbirk slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture se sedaj pridružuje še izbrano historično pohištvo.

Sinagoga Maribor sporoča, da z veseljem opažajo, da bodo lahko kmalu spet povabili k njim na organizirane dogodke v živo.

Ker pa to v tem trenutku še ni mogoče, obiskovalce vabijo, da jih individualno obiščete v torek, 18. maja 2021, ko so ob Mednarodnem dnevu muzejev pripravili dan odprtih vrat. Ta dan si bo ob 8:00 do 16:00 mogoče brezplačno ogledati srednjeveško sinagogo v Mariboru in obe aktualni razstavi Roman Erich Petsche in njegova Kočevska in Marko Vogrič: Nono Franc, Gorica-Dachau. Fotopismo iz taborišča.

Ker še vedno veljajo nekateri Covid ukrepi, obiskovalce naprošamo da:

– da so ob obisku pozorni na higieno rok in kašlja ter si ob vhodu razkužijo roke;
– da v vseh prostorih obvezno uporabljajo lastne zaščitne maske;
– do upoštevajo predpisano medsebojno razdaljo (najmanj 2 m);
– da upoštevajo, da je vstop v razstavne prostore zaradi veljavnih ukrepov možen le za posameznike ter družine in manjše skupine do treh oseb.
Hvala!

Slovensko narodno gledališče Maribor ponovno odpira svoja vrata, v soboto in nedeljo bosta tako dve premieri Mačka na vroči pločevinasti strehi in Carmina Burana.

Mačka na pločevinasti strehi. SNG Maribor, Foto: Peter Giodani

S sproščanjem ukrepov za kulturne prireditve Slovensko narodno gledališče Maribor ponovno na široko odpira svoja vrata in v soboto, 15. maja 2021, ob 20. uri, najavlja premiero kultne ameriške drame Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi v režiji Jana Krmelja. Dan kasneje, v nedeljo, 16. maja 2021, ob 21. uri, pa premiero monumentalnega plesno-glasbenega projekta Carmina Burana v koreografiji Edwarda Cluga in pod taktirko Simona Krečiča, ki si ga bo ob občinstvu v dvorani mogoče ogledati v neposrednem televizijskem prenosu na 2. programu Televizije Slovenija.

Mačka na pločevinasti strehi

Mačka na vroči pločevinasti strehi, napisana leta 1955, velja za eno najboljših dramskih besedil v zvrsti psihološko realistične dramatike. V njem je izjemno sugestivno in suvereno upodobljen svet primarnih človeških strasti, globoko zaraščenih v telesa dramskih oseb. Igrajo Liza Marijina, Petja Labović, Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalić, Mateja Pucko, Blaž Dolenc, Minca Lorenci in Kristijan Ostanek.

Carmina Burana – nenehno vrteč se krog življenja

Carmina Burana, s simboliko pregnetena Orffova scenska kantata, je delo, v katerem pa je Edward Clug iskal predvsem spontane gibalne impulze, ki bi med razgrinjanjem glasbenega toka gledalca nagovorili in ga nevsiljivo vključili v ta nenehno vrteč se krog življenja. Nastopili bodo solisti in ansambel Baleta ter solisti, zbor in orkester Opere SNG Maribor.

Naslednji teden bodo ponovitve uprizoritev najprej za abonente

V naslednjem tednu bodo sledile ponovitve omenjenih uprizoritev, ki jih bodo v SNG Maribor najprej odigrali za svoje abonente, pogoj za udeležbo bodo negativni izvid testa, dokazilo o prebolelosti ali cepljenosti, Ker je obisk omejen na 50-odstotno zasedenost sedišč, abonente obveščajo, da sedežni redi ne bodo veljali.

Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor je sporočila, da bo Nataša Matjašec Rošker prejela nagrado Adelaide Ristori za najboljšo igralko festivala Mittelfest 2020.

Nataša Matjašec Rošker

Nastopila je v uprizoritvi Immaculata po romanu Colma Tóibína Marijin testament, s katero so v gledališču Ristori v Čedadu na omenjenem festivalu gostovali 7. septembra 2020. Nagrado Adelaide Ristori, poimenovano po v Čedadu rojeni igralki iz 19. stoletja, od leta 1999 za zasluge pri promociji kulture in pomena žensk v družbi podeljuje Soroptimist International, Humanitarni Soroptimist klub iz Čedada v Italiji. Podelitev bo konec avgusta v času Mittelfesta 2021.

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo od petka, 7., do nedelje, 16. maja 2021, na spletu ponudila zgoščen pregled izbranih uprizoritev zadnjih sezon, ki bodo namenjene tudi tujemu občinstvu.

SNG Maribor

V okviru Festivala Drame SNG Maribor se bo v desetih dneh zvrstilo osem izbranih uprizoritev, k ogledu pa niso vabljeni le ljubitelji gledališča v Sloveniji, pač pa tudi širom po svetu, predvsem selektorji odmevnih mednarodnih gledaliških festivalov, saj bodo vse uprizoritve opremljene z angleškimi prevodi. Uprizoritve se bodo pričele ob 20. uri, na spletu bodo dosegljive 24 ur. Vstopnice je mogoče kupiti na spletni strani gledališča. Za abonente Drame SNG Maribor je ogled brezplačen, naprošajo jih le, da za vstopne kode kontaktirajo gledališko blagajno po e-pošti boxoffice@sng-mb.si.

V petek, 7. maja, drama Somrak bogov

Spletni Festival Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 7. maja 2021, začela drama Ivorja Martinića po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića.

V soboto, 8. maja, absurdno tragična komedija Pošta

V soboto, 8. maja 2021, sledi Pošta, absurdno tragična komedija o norostih našega časa izpod peresa Roka Gregorja Vilčnika rokgreja in v režiji Juša A. Zidarja.

V nedeljo, 9. maja, poetična drama Grmače

V nedeljo, 9. maja 2021, si boste lahko ogledali poetično dramo Daneta Zajca Grmače v režiji Nine Rajić Kranjac, ki v uprizoritvi raziskuje, kako je skrhan odnos med očetom in sinom prerasel v prostor Grmač, kjer primanjkuje ljubezni, razumevanja, strpnosti in spoštovanja do sočloveka (uprizoritev je posvečena prvi uprizoritvi v slovenskem jeziku v SNG Maribor Jurčičevemu Tugomerju in obeležuje 100-letnico mariborskega gledališča).

V sredo, 12. maja, Immaculata

V sredo, 12. maja 2021, bo na sporedu Immaculata, zgodba matere, ki se spominja svojega sina in njegove brutalne smrti na križu, po romanu Colma Tóibína Marijin testament v režiji Livije Pandur.

Drama SNG Maribor Brezmadežna. Foto: Aljoša Rebolj

V četrtek, 13. maja, sodobna drama Skupaj sami ali jutri je v sanjah

V četrtek, 13. maja 2021, si boste lahko ogledali sodobno dramo o tem, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino izpod peresa Nine Kuclar Stiković Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače v režiji Nejca Gazvode.

V petek, 14. maja, epopeja Mostovi in bogovi

V petek, 14. maja, je na sporedu zabavna, nora in presenetljiva mariborska epopeja, ki jo je po motivih zgodb Toneta Partljiča ustvaril Nejc Gazvoda Mostovi in bogovi v režiji Aleksandra Popovskega.

V soboto, 15. maja, Krila golobice

V soboto, 15. maja 2021, bo na sporedu zgodba o ljubezni, svobodi, denarju in etiki izpod peresa Henryja Jamesa Krila golobice v režiji Matjaža Bergerja.

V nedeljo, 16. maja, starogrška tragedija Medeja

Festival se bo sklenil v nedeljo, 16. maja 2021, z Evripidovo starogrško tragedijo Medeja v režiji Oliverja Frljića, ki se od premiere januarja 2017 ponaša z odličnimi kritikami ter z odmevnimi gostovanji doma in v tujini na izbranih gledaliških festivalih.

Pet minut pred dvanajsto sta se z balkonov kulturnih institucij in znamenitosti po Sloveniji zaslišali živa glasba in beseda, oživele so lutke in plesne figure. Z akcijo Narodnega doma Maribor, ki se ji pridružujejo kulturne institucije in ustvarjalci po vsej državi, želijo opozoriti na kritično stanje v slovenskem kulturnem sektorju.

Kot navajajo v Narodnem domu Maribor, se jih je na poziv, s katerim so povabili institucije, umetnike, ustvarjalce in druge posameznike, ki delujejo v slovenskem kulturnem in kreativnem sektorju, da se združijo v boju za kulturo, odzvalo približno 25.

Pet minut pred dvanajsto se je tako po več lokacijah v Sloveniji z balkonov zaslišala živa glasba ter beseda slovenskih pesnikov in dramatikov, oživele so lutke, sprehajalce so razveselile tudi likovne stvaritve ali plesne figure.

Kanček kulture v živo

Mimoidočim so, kot so zapisali v Narodnem domu Maribor, varno in brez kršenja odlokov ponudili vsaj trenutek užitka ob kulturi v živo. Javnosti in odločevalcem pa bodo jasno sporočili, “da z nepremišljenimi ukrepi, sprejetimi čez noč, brez poznavanja delovanja kulturnih ustanov ter brez vsakršnega dialoga z njimi samo še očitneje izpričujejo svojo brezbrižnost do kulture in umetnosti ter omalovažujoč in ponižujoč odnos do vseh, ki v slovenskem kulturnem in kreativnem sektorju delajo ter ustvarjajo”.

Nastopil je čas, da z iniciativo različnih prostorsko prilagojenih dogodkov, različnih velikosti in perspektiv, pripeljejo živo umetnost spet med ljudi, sporočajo različni kulturniki.

FOTO: Matija Solce

Vse tako vabijo na na Prvi vrtni kavč festival. Organizatorji KD Matita, Kolektiv ZIZ in Radio MARŠ, Hiša otrok in umetnosti, MCLU Koper, ter ekipa festivala Plavajoči grad od 7. do 9. maja 2021, sporočajo, da bodo v nizu intimnih koncertov in predstav na dvoriščih, vrtovih, okenskih policah in strehah po vsej Sloveniji razveseljevali izbrane obiskovalke in obiskovalce.

Intimni dogodki tudi letos

Kavč festival je subkulturni, podtalni festival, ki poskuša oblikovati kulturno skupnost že peto leto zapored. Intimni dogodki so v preteklosti potekali v dnevnih sobah po Sloveniji in tako omogočili aktivno vključevanje udeležencev v vse vidike dogodka ter s tem brisali meje med gostitelji, umetniki in občinstvom. Takšni intimni dogodki bodo tudi letos poskrbeli, da se bo kulturno druženje iz virtualnega sveta ponovno preselilo med ljudi. Organizatorji bodo sledili priporočilom NIJZ ter hkrati pričarali posebno vzdušje svojim koncertom in predstavam, kajti unikatnost in srce festivala je ravno njegova spontanost in soustvarjanje programa tako z umetniki kot gostitelji.

Letošnja posebnost bo tudi nova maskota festivala. To je retro gasilski avtomobil, ki bo služil kot prevozno sredstvo za nastopajoče, ki se bodo z njim prevažali na različne lokacije po mestu. Poleg tega bo del festivalskega dogajanja vsevključujoča akcija nastopov z balkonov, ko bodo izvajalci zaigrali za naključne mimoidoče. Nastopajoči bodo s podoknicami razigrali tudi soseske in dvorišča večstanovanjskih stavb ter tako živo kulturo prav do domačega kavča nekaterih srečnežev.

Dogaja se med ljudmi, ne na odru

Festival se ne dogaja na odru, temveč med nami in z nami in bo svoj princip zasebnega nastopa obdržal, saj je ta zamišljen za omejeno število gledalcev. Zahvaljujoč dobri vremenski napovedi in pozitivni epidemiološki sliki pa bo potekal na prostem. Maribor bo tako 7. maja gostil Kavč festival že drugič, 8. in 9. maja pa bo festival potekal na dvoriščih, vrtovih, okenskih policah in strehah po Sloveniji, vse od Ljutomerja, Ljubljane, Maribora, Komna in nekaterih vasi. Program še nastaja, saj je njegova izvedba odvisna od števila prizorišč, ki jih bodo umetnikom posodili posamezniki širom Slovenije. Kljub ukrepom zaenkrat organizatorji pričakujejo vsaj 70 izvajalcev in več kot 100 dogodkov, med njimi pa bosta vsaj dve predpremieri.

Vrtni kavč festival za organizatorje ni le princip dogodkov, ki so v skladu z bolj ali manj smiselnimi predpisi, ampak želi postati budnica za kulturno sceno v Sloveniji. Kulturna industrija, ki predstavlja dejavnost z dodano vrednostjo, se, žal, ne postavlja ob bok ostalim ekonomskim segmentom. Zapostavljanje kulturnega sektorja se kaže tako v postavljanju nemogočih pogojev izvajanja dejavností, kot v pomanjkanju dialoga z oblastmi ter vizije rehabilitacije kulturnega dogajanja. Poleg koncepta festivala, ki prikazuje eno od možnih rešitev za umetnike, obiskovalce in, upajo, zakonodajalce, se pripravlja tudi sklop 12 drugih rešitev, ki bi lahko bile optimalne za epidemiološke razmere. Na primer gverila predstave ali mobilni koncerti.

Izvajanje kulture v praksi

Festival kot tak je torej opozorilo, budilo in hkrati izvajanje kulture v praksi. Podprite kulturo in se pridružite prvi ediciji Vrtnega kavč festivala. Na sveži zrak in dobro družbo povabite vse, ki žive kulturne dogodke že neznosno pogrešajo.

FOTO: Matija Solce

Tako, kot do zdaj, bo udeležba možna le ob predhodni prijavi. V primeru prostega mesta tako obiskovalec natančen naslov prejme šele ob rezervaciji brezplačne karte. Na ta način bodo poskrbeli za omejeno število gledalcev. Družinske predstave, intimni akustični koncerti, elektronika, poezija, pripovedovanje in drugi dogodki se bodo odigrali na terasah, na vrtičkih in strehah, dvoriščih večstanovanjskih stavb, pod napušči in na drugih primernih lokacijah. Gostitelji lahko na spodnji prijavi že sedaj (do 3.5.) prijavijo svoj vrt, ali drug zanimiv odprt prostor in si ob tem izbirajo med umetniškimi žanri in časovnim okvirjem nastopa.

Program

Glede na pretekle izkušnje, pričakujejo 50% akustičnih in pol-akustičnih folk-fusion glasbenih skupin, drugo polovico pa bodo predstavljali ostali žanri, plesne in lutkovne predstave, performense, poezijo in intermedialne predstave. Hkrati bodo izpeljali nekaj (pred)premier, ki še niso doživele izvedbe v živo. Za primerjavo, kavč edicija leta 2020 je obsegala prek 100 zasedb. Glede na omejitve v zvezi s prehajanjem meja pričakujejo odzive predvsem slovenskih, pa tudi nekaj skupin iz tujine.

Program se bo na spletni strani www.kavcfestival.si dopolnjeval na dnevni ravni, vse do zadnjega dne festivala. Temu bo namenjena digitalna platforma, ki bo ažurno obveščala  spremembe v programu. V dveh dneh od objave se je na festival prijavilo že okoli 25 skupin.

Budnica za kulturno sceno

Kot vedo in vidijo, se ljudje zbirajo za namen učinkovitega dela gospodarstva, v vrstah za testiranje in po novem na terasah gostinskih obratov. Kulturna industrija, ki predstavlja dejavnost z dodano vrednostjo, se, žal, ne postavlja ob bok ostalim ekonomskim segmentom. Zapostavljanje kulturnega sektorja se kaže tako v postavljanju nemogočih pogojev izvajanja dejavností, kot v pomanjkanju dialoga z oblastmi ter vizije rehabilitacije kulturnega dogajanja, pojasnijo organizatorji.

Stvari so zato vzeli v svoje roke. Vrtni kavč festival predstavlja princip dogodkov, ki so v skladu z bolj ali manj smiselnimi predpisi. Kot tak, predstavlja le eno od možnih rešitev za umetnike, obiskovalce in, upajo, zakonodajalce. Pripravili so tudi sklop 12 drugih rešitev, ki bi lahko bile optimalne za epidemiološke razmere. Festival kot tak je opozorilo, budilo in hkrati izvajanje kulture v praksi.

Epidemija kot izziv 

V skladu s predpisi bo na dogodkih v zunanjih prostorih prisotno omejeno število gledalcev, ki bodo z organizatorji delili svoje podatke. Ob prihodu bodo obiskovalci podpisali izjavo, da niso okuženi in da nas bodo obvestili v primeru, da bi kateri od njih pozneje spoznal, da je bil v času dogodka kužen. Za varnostne ukrepe bo poskrbljeno, od razkuževanja rok, do sedišč, ki bodo vsaj 1,5 metra narazen, kar ne velja za člane istega gospodinjstva. Prav tako bo obvezna uporaba mask (za razliko od barov). Poleg tega gledalci zrejo v isto smer in predvsem – uživajo.

Če bi prišlo do (pričakovanih) sprememb priporočil NIJZ, bodo s pomočjo zbranih kontaktov vseh obiskovalcev lahko manevrirali s situacijo v zelo kratkem času. Po potrebi bodo brez težav lahko povečali ali zmanjšali kapaciteto, spremenili protokole itd.

Pomen vrtnega kavč festivala 

V post-futurističnem Orwellovskem času predstavljajo igra, glasba in gledališče – manifest. Manifestacijo družbe, ki je osnovana na kontaktu, socializaciji, kulturi in kulturnosti. Čeravno se zdi, da imajo vse odgovore na ekranih, je izkušnja živih umetniških izkušenj tisto, kar nas kot družbo lahko premakne iz nastalega vakuuma.

Poziv gostiteljem

Današnji čas nam (poleg pasivnosti) zapoveduje tudi kreativnost in aktivnost. Postanite aktivni soudeleženec in soorganizator festivala! Gostite umetnike in malo število gostov na svojem vrtu oziroma drugem prostoru, ki bi lahko odgovarjal pogojem. Če bi imeli podoknico, če ste vpleteni v DSO ali drugo socialno ustanovo, če poznate primeren kraj, se lahko nastopi izvedejo tudi drugod – v naravi, v atrijih, na parkiriščih.

Pred nekaj dnevi se je dopolnilo dolgo in ustvarjalno življenje fotografinje Zore Plešnar (1925-2021), najpomembnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, so sporočili iz UGM.

S fotografijo se je pričela ukvarjati razmeroma pozno, pri svojih štiridesetih letih. Odločilen korak je predstavljala vključitev v Fotoklub Maribor leta 1968, ravno v času, ko je Fotoklub Maribor postajal eden najuspešnejših in najaktivnejših fotoklubov v tedanji Jugoslaviji. V družbi odličnih fotografov, med katerimi so bili Zmago Jeraj, Ivan Dvoršak, Janko Andrej Jelnikar, Stojan Kerbler, Branimir Jerneić in drugi, je Zora hitro napredovala in dokazala, da premore suveren avtorski izraz.

Kot edina ženska leta 1971 sodelovala na razstavi v Razstavnem salonu Rotovž

Že kmalu po vključitvi v fotoklub je kot edina ženska leta 1971 sodelovala na razstavi Fotografija Mariborskega kroga v Razstavnem salonu Rotovž. Gre za razstavo, ki je za zgodovino slovenske fotografije prelomna, saj označuje odmik od tradicije »lepe fotografije« in kaže na nove tendence v smeri avantgarde in modernizma. Estetika Mariborskega kroga je vplivala na Zorine zgodnje fotografije, kasneje pa njena fotografija ubere drugačno pot: je zračnejša in svetlejša, zasidrana v sanjski in nadrealni dimenziji ter večinoma posvečena krajini. Njen največji doprinos k slovenski fotografiji so njeni črno-beli cikli: Mimo, Nad oblaki, Odsevi, Praznovanje, Terelž in Rojstvo mesta / Novi Beograd. Drugi pol njenega ustvarjanja predstavlja portretna fotografija in predvsem cikel Otroštvo. Osredotočila se je na otrokov obraz in na izraz na obrazu, tako da izstopajo zvedave, radovedne ali presenečene otroške oči.

Razstavi sta priložnost za poklon njeni odlični fotografiji

Nekaj del iz opusa Zore Plešnar je UGM odkupila s pomočjo Ministrstva za kulturo, preostalo večino je umetnica galeriji podarila. Trenutno je ena izmed podarjenih fotografij z naslovom Odsev vključena v razstavo 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM v Umetnostni galeriji Maribor. Nekoliko večji izbor originalnih fotografij Zore Plešnar pa bo od 26. marca do 2. maja 2021 na ogled na drugem koncu Slovenije, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Gre za izbor del iz retrospektivne razstave, ki smo jo v Umetnostni galeriji Maribor pripravili leta 2019, prenos v Ajdovščino pa smo zaradi epidemije lahko uresničili šele zdaj.

Razstavi, ki sovpadata s fizičnim slovesom avtorice, sta tako ponovno priložnost za poklon njeni odlični fotografiji.

Suzana Brborović in Lucijan Prelog imata na ogled razstavo z naslovom There is something caught in here. Le-ta bo bo v prostoru za umetnost KiBela na ogled od sobote, 6. marca.

FOTO: Janez Klenovšek

Razstava There is something caught in here/Tukaj je nekaj ujeto predstavlja dialog med povsem novimi deli Suzane Brborović in deli iz serije Gods en Vogue Lucijana Preloga. Dela, ki so nastala v istem ateljeju, slikarka in slikar sta namreč zadnjih pet let delila umetniški atelje v Leipzigu v Nemčiji, v prostoru za umetnost KiBela sopostavljamo kot manifestacije dveh likovnih jezikov, ki se oblikujeta, razvijata in nastajata vzporedno v skupnostnem prostoru.

Ohlapen konceptualni okvir gledalca_ko sicer subtilno usmerja pri gledanju in branju razstavljenih del v dialogu, pri čemer se postavljajo vprašanja o odnosu med tema dvema likovnima jezikoma, njunih povezavah, podobnostih in razlikah. Obenem pa ta ohlapnost konceptualne podstati postavlja gledalca_ko v aktiven in kritičen odnos do umetniških del, tako na ravni posameznega dela kot zaokrožene celote, saj dopušča prosto zaznavanje, opazovanje in razmišljanje, ki pa je vedno pogojeno s posameznikovim_činim védenjem in izkušnjami ter nenazadnje galerijskim prostorom.

Akademska slikarka tudi na šolanju v tujini

Suzana Brborović (1988) je akademska slikarka. Po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani leta 2013 je v obdobju 2014–16 študirala slikarstvo v okviru magistrskega programa (Meisterschüler) na Akademiji za vizualno umetnost v Leipzigu. Leta 2019 je prejela nagrado Riharda Jakopiča za posebne projekte in dosežke na področju likovne umetnosti za mlajše umetnike. V svoji slikarski praksi se je doslej posvečala predvsem zgodbam arhitekture. Zanima jo moč slikarskega medija ter meje med digitalno in slikarsko generirano gesto.

Vstop na razstavo je prost

Lucijan Prelog (1982) živi in dela med Leipzigom in Ljubljano. Leta 2013 je zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Med študijem je prejel tudi nagrado za posebne umetniške dosežke v letu 2010/11. Član glasbene alternative/industrial/noise skupine It’s everyone else ustvarja objekte, močno zaznamovane s popularno kulturo, ki prežema njegovo življenje. Vstop je prost. Razstavo si lahko ogledate v skladu s priporočili NIJZ.

Umetnostna galerija Maribor je objavila javni poziv ob razstavi 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru.

Fran Vesel, I. umetnostna razstava v Mariboru, december 1920, sken steklenega negativa, Narodni muzej

Kot sporočajo, natančna rekonstrukcija razstave zaenkrat ni možna. Veliko del so identificirali po opisih ter s pomočjo fotografij: “Našli pa smo jih le nekaj, ki jih hranijo javne in zasebne zbirke. Kot primer razstavljamo pastel Švedinja Vere Simonič Blumenau, ki je v zbirki Pomurskega muzeja Murska Sobota.”

Preverite, če imate doma stare umetnine

“V dneh, ko smo veliko doma, lahko skupaj poiščemo še kakšno od teh umetnin! Vabimo vas, da se ozrete po stenah in predalih svojih domov ter preverite ali se morda pri vas nahaja katero izmed del s I. umetnostne razstave. V pomoč pri prepoznavanju naj vam bo seznam umetnikov in umetnic, ki je na voljo tukaj. Informacije o delih s I. umetnostne razstave v Mariboru so izredno dragocene za raziskovalce naše likovne in razstavne dediščine,” še sporočajo iz UGM Maribor.

Če katero od del prepoznate med domačo zbirko, jim pošljete fotografijo s podatki. Reprodukcijo bodo ob soglasju objavili na zaslonu v razstavišču UGM Kabinet ter na spletni strani razstave. Fotografije jim lahko pošljete na naslov elektronske pošte blagajna@ugm.si, kjer so vam na voljo tudi za vsa morebitna vprašanja.

UKM letošnji kulturni praznik obeležuje z videom, v katerem se literat in knjižničar Borut Gombač sprehodi skozi knjižnico, UDK in svojo poezijo.

Pesnik med policami.

Ker epidemične razmere letos, žal, ne dopuščajo dogodkov v živo, tudi Univerzitetna knjižnica Maribor letošnji kulturni praznik obeležuje virtualno. V videu z naslovom Iz UKM za kulturni praznik: Pesnik med policami se literat in knjižničar Borut Gombač s svojo poezijo sprehodi skozi trenutno samevajoče prostore knjižnice.

Sugestiven poetični sprehod 

Video Iz UKM za kulturni praznik: Pesnik med policami je sugestiven poetični sprehod skozi knjižnico, knjige, poezijo in univerzalnost sveta, ki ga knjižnice že dolgo poskušajo ujeti in klasificirati v devet zaokroženih skupin. Nastal je po scenariju in izboru Boruta Gombača, literarnega ustvarjalca in knjižničarja Univerzitetne knjižnice Maribor. Z glasom in podobo v njem, ob avtorski glasbeni podlagi Marka Groblerja, nastopi pesnik in avtor scenarija sam.

Pesnik med policami.

Pripoved sledi asociacijam, ki jih kot izhodišče sproža zapovrstje Univerzalne decimalne klasifikacije. Realizacija videa je delo Studia Legen. Video bo od 8. februarja dostopen na Youtube kanalu UKM, v tednu po prazniku pa si ga bo v odpiralnem času knjižnice mogoče ogledati tudi pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor.