Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Na spletni strani Mestne občine Maribor je objavljen Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo Mestna občina Maribor sofinancirala v letu 2021.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Javni razpis za izbiro kulturnih projektov se nanaša na:
▪ uprizoritveno umetnost,
▪ glasbeno umetnost,
▪ vizualno umetnost,
▪ intermedijsko umetnost,
▪ knjigo,
▪ kulturno dediščino,
▪ film in
▪ avdiovizualno dejavnost.

Višina sredstev MO Maribor, ki bo namenjena za sofinanciranje projektov v kulturi, je 270 tisoč evrov. Razpis bo odprt do 5. marca 2021. Vloga je možna le v elektronski obliki, preko vstopne strani vloge pa se je treba najprej registrirati. Izpolnjeno vlogo se natisne in odda s prilogami v zaprti kuverti, skladno z razpisno dokumentacijo. Več informacij je na spletni strani, kjer so na voljo tudi obrazci.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je razglasil prejemnike priznanj za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Med njimi sta tudi dva Mariborčana, filmski ustvarjalec Franc Kopič ter soustanoviteljica in predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi Maribor Veronika Haring.

Ker svečane podelitve priznanj, ki je vsako leto januarja potekala na Ljubljanskem gradu, zaradi zdravstvene krize trenutno ni mogoče izpeljati, jo bo JSKD priredil takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Letos poleg zlate plakete za življenjsko delo, ki jo prejme glasbenik Zlatko Kaučič, podeljujejo še štiri srebrne plakete. Prejmejo jih Rosina Katz-Logar in Lenart Katz, predana kulturnika, ki skrbita predvsem za promocijo in ohranjanje slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem, filmski ustvarjalec Franc Kopič, soustanoviteljica in predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi Maribor Veronika Haring in zborovska dirigentka Helena Fojkar Zupančič. Letošnja dobitnica zlatega znaka pa je zborovska dirigentka Jerica Bukovec. Za priznanja se je potegovalo 32 predlaganih kandidatov in kandidatk, ki pomembno (so)ustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. O prejemnikih je odločala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik Tomaž Simetinger ter člani Marko Rupel, Marijana Kolenko, Andreja Koblar Perko in Inge Breznik.

Med prejemniki srebrnih priznanj Mariborčana Veronika Haring in Franc Kopič

Veronika Haring izvira iz kroga nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in je od osamosvojitve naprej med najaktivnejšimi organizatorji te manjšinske skupnosti pri nas. Leta 2000 je bila pobudnica ustanovitve Kulturnega društva nemško govorečih žena ‘Mostovi’ (Kulturverein deutschsprachiger Frauen ‘Brucken’) v Mariboru, ki ga vsa ta leta tudi zelo uspešno vodi. Aktivno se vključuje v prizadevanja za priznanje manjšinskih pravic v Sloveniji in predstavlja kulturno tvornost nemško govorečih državljanov Slovenije v mednarodnem prostoru. Posebej pomemben je njen trud za ohranitev oziroma oživitev bogatega prispevka nemško govorečih ustvarjalcev h kulturni tradiciji Maribora.

Veronika Haring. Osebni arhiv

Franc Kopič je filmski ustvarjalec, režiser in snemalec, ki je svojo filmsko pot začel kot osnovnošolec z očetovo kamero. , je v svoji več kot štiri desetletja dolgi karieri posnel izjemni opus animiranih, dokumentarnih, pa tudi igranih, kratkih in celovečernih filmov. Za svoje delo je dobil številne mednarodne nagrade in priznanja. Teh se je nabralo toliko, da je leta 1989 prišel v Guinnessovo knjigo rekordov s 154 nagradami. Kopič v svojih filmih med drugim vestno beleži dogajanje v Mariboru. Naj omenimo dva, s katerima je predstavil Maribor in Slovenijo svetu, to sta Maribor in njegova najstarejša trta na svetu, ki ima angleške in nemške komentarje, ter glasbeni spot Maribor & saxofon. Kot dolgoletni član Film in video kluba Maribor (nekdaj Kino klub Maribor) še danes vodi klubske informativne delavnice, svetuje in članom kluba pomaga pri montaži filmov.

Franc Kopič, osebni arhiv

V Mariborski knjižnici v ponedeljek 11. januarja 2021, prehajajo na brezstični način izposoje gradiva na zunanjih prevzemnih mestih, pred enotami knjižnice.

Obiskovalce zato prosijo:
 da predhodno naročijo gradivo v Cobiss+/Moja knjižnica ali mCobiss, s klicem v izbrano enoto knjižnice ali na e-naslov enote knjižnice,
 da pred obiskom knjižnice pokličejo v enoto in se dogovorijo za prevzem,
 da pred knjižnico, ob čakanju na gradivo, upoštevajo varnostno razdaljo in nosijo zaščitno masko,
 da gradivo, ki ga želijo vrniti, odložijo na pripravljeno in vidno označeno mesto.

Ponujajo še:
 izposojo gradiva po pošti,
 medknjižnično izposojo,
 elektronske storitve (izposojo e-knjig Biblos, avdioknjige, godbe na Kamri itd.) in spletni vpis.

Nekaj pred 21. uro v soboto, 9. januarja 2021 je v naselju Maribor 45-letni voznik osebnega vozila zaradi neprilagojene hitrosti vožnje trčil osebni avto, ki ga je vozila 26-letna voznica, in s kraja pobegnil, vendar se je kasneje sam vrnil na kraj prometne nesreče.

Slika je simbolna.

Ugotovljeno je bilo, da je povzročitelj vozil tudi pod vplivom alkohola, preizkus z alkotestom mu je nameril prisotnost 1,12 mg/l alkohola v izdihanem zraku, in brez vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bilo vozilo zaseženo.

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje, bo zoper povzročitelja podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Spominska soba Marina Ivasoviča, ljubiteljskega slikarja, ki je velik del življenja preživel v Mariboru, ter njegove žene Anice Ivasovič, je po novem dostopna tudi na spletu. Uredili so jo na sedežu JSKD Maribor.

Uredili so jo sicer oktobra v oktobru v objektu Karantena, na sedežu JSKD Maribor, ko je že veljala omejitev prirejanja kulturnih dogodkov zaradi pandemije koronavirusa. Zdaj pa so njeno digitalno podobo dali tudi na YouTube.

Razstava del slikarja Marina Ivasovića v Spominski sobi Marina in Anice Ivasović v Mariboru. Vir: Youtube

Ljubiteljski slikar Marin Ivasović se je rodil leta 1920 v Sinju, odraščal pa v Kaštelih pri Splitu. Navdušenje nad barvami in izražanjem z njimi je razvil že zelo zgodaj, kajti slikati je začel kot gimnazijec splitske gimnazije in tedaj že tudi prvič razstavljal. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom in prišel v Slovenijo. Po koncu vojne je poklicno pot nadaljeval kot vojak Jugoslovanske ljudske armade. Sprva v Reki in Trstu, nato pa je bil premeščen v Maribor, kjer je ostal do konca življenja. Umrl je leta 1996.

Njegova vdova Anica Ivasovič je del njegovega bogatega opusa zaupala v hrambo Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, saj je želela, da bi bil dostopen za ogled javnosti. V zbirki, za katero skrbijo, je vključno s študijami nekaj čez 200 slikarskih del. Najstarejše delo je datirano z letnico 1955, v njej pa so tudi dela iz zadnjega leta slikarjevega življenja. Del zbirke, za katero skrbi Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, je zdaj stalno na ogled v tej spominski sobi – v sobi, v kateri vsebinsko in likovno raznovrstna dela retrospektivno razgrinjajo ustvarjalno poetiko Marina Ivasovića.

Spominsko sobo Marina in Anice Ivasović sta zasnovala Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor ob podpori Mestne občine Maribor in Narodnega doma Maribor.

Anja Romih in Stella Ivšek sta zasnovali in vodili spletno delavnico videomapiranja na pročelje mestne hiše na Glavnem trgu v Mariboru. To so ob rojstnem dnevu Mladinskega kulturnega centra tudi predvajali.

In kako pravzaprav pride do takega prikaza, za katerim je veliko dela, nam je povedala Stella Ivšek, ena od obeh mentoric delavnice videomapiranja.

Druga mentorica Anja Romih pa je razložila potek samih delavnic videomapiranja.

In ker je bil ravno rojstni dan Mladinskega kulturnega centra Maribor je bila izvedba na nek način praznovanje.

Posnetek priprav na končno videomapiranje:

Vsebina videomapiranja je produkt večdnevne delavnice projekta konS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost. V svojih vsebinah je konS izoblikoval tri nivoje: PARK (delavnice), NOVA (razvoj umetniških projhektov) in PRAKSA (povezovanje z gospodarstvom). Delavnica videomapiranja sodi v delavniško-raziskovalne programe, kjer delijo znanja in veščine, izvedel jo je BeamTeam, Stella Ivšek in Anja Romih. To sta intermedijski umetnici, ki se ukvarjata z vizualizacijo zvoka, videoanimacijo in scenografijo, njuna dela so bila predstavljena med drugim na festivalih Svetlobna Gverila, Pixxelpoint in InSonic ZKM Karlsruhe. Tokrat sta projicirali tudi dela udeležencev delavnice, ki je bila razvita v okviru društva Ljudmila, ki je tudi koproducent delavnice. Projekt konS je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Digitalni cikel Awwwditorij, s katerim Narodni dom Maribor v času, ko morajo biti koncertne dvorane zaprte, umetnikom ponuja priložnost za ustvarjanje in nastopanje, gledalcem pa spremljanje prireditev v živo, ruši rekorde gledanosti. Doslej si je 25 žanrsko in uprizoritveno raznolikih prireditev, ki so preko striminga v živo na ogled na Faceboook, YouTube in spletni strani Narodnega doma Maribor, ogledalo že več kot 195.000 gledalcev. Tokrat je koncert Luka Šuliča spremljalo skoraj 70.000 gledalcev z vsega sveta.

Ponudba prireditev, ki potekajo pod sloganom »Doma, a kljub temu na koncertu ali predstavi« in so vse na ogled brezplačno, je pestra ter obsega koncerte popularne, jazzovske in svetovne glasbe, s priznanimi domačimi izvajalci (Boštjan Gombač in Žiga Stanić, Marko Črnčec, Simpatico, Bilbi, Emkej, Tinkara Kovač in drugi), dogodke za otroke in mladino (Od tišine do glasbe z Juretom Ivanušičem, Razstavljeni Mozart godalnega kvarteta Dissonance z Dejanom Pevčevičem, predstavo Sapramišja sreča) ter dramsko predstavo Svet’ večer z Vladom Novakom in Natašo Barbaro Gračner. Med prireditvami, ki so med gledalci požele največ zanimanja, velja izpostaviti serijo nastopov Tadeja Toša (vsakega od petih nastopov si je ogledalo več kot 12.000 gledalcev, prvega celo več kot 16.000).

Koncertni vrhunec pa so doživeli v soboto, 19. decembra, ko je v Awwwditoriju gostoval violončelist Luka Šulić

Koncert, na katerem je mariborski zvezdnik ob spremljavi pianista Evgenija Gencheva predstavil tankočuten preplet žanrsko raznolikih skladb, s katerimi je uspešno nagovoril tako ljubitelje popa in rocka kot tudi ljubitelje klasične glasbe, si je samo na platformah Narodnega doma Maribor ogledalo 73.200 gledalcev. Če k temu prištejemo še oglede na uradnem YouTube kanalu glasbenika, kjer so do danes zabeležili 23.000 ogledov, pa je številka še impresivnejša. In glede na dejstvo, da si je posnetek koncerta še vedno mogoče ogledati tako na Facebook strani Narodnega doma Maribor kot na YouTube kanalih Narodnega doma Maribor in Luke Šulića, številka vsakodnevno raste. Skupno število ogledov bo tako najverjetneje doseglo in preseglo 100.000.
Po zaslugi prefinjene lučne kulise tudi vizualno izjemno privlačen nastop v mariborski koncertni dvorani Union je požel navdušene odzive. Všečki, pohvale in zahvale za koncertiranje v živo so frčali z vseh strani sveta, od Kanade do Avstralije, od Brazilije do Japonske.

Luka Šulič. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

Gledalci iz mnogih držav

Največ gledalcev sta Facebook in YouTube zabeležila v Sloveniji (skoraj 22.000), sledijo ZDA (več kot 7.000) ter Italija, Poljska, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Na seznamu držav s številom gledalcev, s katerim bi večkrat napolnili avditorij osrednje koncertne dvorane v Mariboru, pa sta tudi Kanada in Mehika. Tu so še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Španija, Brazilija, Argentina, Turčija, Rusija, Gruzija, Singapur, Japonska in seveda tudi Hrvaška, od koder je Luka kot polovica dua 2Cellos tudi pričel svoj bliskovit vzpon med svetovne glasbene zvezdnike.

Spletni koncert Luke Šuliča. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

“V Narodnem domu Maribor se radi pohvalimo, da smo Luki kot eden prvih prirediteljev ponudili priložnost za koncertiranje (še kot dijak mariborskega Konservatorija za glasbo in balet je kot »mladi up« nastopal na našem klasičnoglasbenem festivalu Glasbeni september, sedaj Festival Maribor). Izjemno smo zadovoljni, da je bilo sodelovanje z glasbenikom, ki mu upravičeno rečemo globalni zvezdnik, tako uspešno in odmevno. Cilj, ki smo si ga zastavili, ko smo snovali Awwwditorij – dokazati, da kultura živi in da je v časih, v kakršnih živimo, prav umetnost tista, ki združuje, povezuje in daje upanje – je torej več kot izpolnjen,” so zapisali v Narodnem domu Maribor.

Ob koncu leta pa so Awwwditorijeve prireditve dobile tudi dobrodelno noto – s pomočjo SMS-sporočil (prispevek UPORNIK5 na 1919) zbiramo sredstva za društvo UP-ornik, s katerim Boris Krabonja skupaj s peščico sodelavcev požrtvovalno pomaga tistim, ki so se znašli na robu socialnega in eksistenčnega prepada.

Digitalni cikel Awwwditorij, s katerim Narodni dom Maribor v času, ko morajo biti koncertne dvorane zaprte, umetnikom ponuja priložnost za ustvarjanje in nastopanje, gledalcem pa spremljanje prireditev v živo, ruši rekorde gledanosti. Doslej si je 25 žanrsko in uprizoritveno raznolikih prireditev, ki so preko striminga v živo na ogled na Faceboook, YouTube in spletni strani Narodnega doma Maribor, ogledalo že več kot 195.000 gledalcev. Tokrat je koncert Luka Šuliča spremljalo skoraj 70.000 gledalcev z vsega sveta.

Ponudba prireditev, ki potekajo pod sloganom »Doma, a kljub temu na koncertu ali predstavi« in so vse na ogled brezplačno, je pestra ter obsega koncerte popularne, jazzovske in svetovne glasbe, s priznanimi domačimi izvajalci (Boštjan Gombač in Žiga Stanić, Marko Črnčec, Simpatico, Bilbi, Emkej, Tinkara Kovač in drugi), dogodke za otroke in mladino (Od tišine do glasbe z Juretom Ivanušičem, Razstavljeni Mozart godalnega kvarteta Dissonance z Dejanom Pevčevičem, predstavo Sapramišja sreča) ter dramsko predstavo Svet’ večer z Vladom Novakom in Natašo Barbaro Gračner. Med prireditvami, ki so med gledalci požele največ zanimanja, velja izpostaviti serijo nastopov Tadeja Toša (vsakega od petih nastopov si je ogledalo več kot 12.000 gledalcev, prvega celo več kot 16.000).

Koncertni vrhunec pa so doživeli v soboto, 19. decembra, ko je v Awwwditoriju gostoval violončelist Luka Šulić

Koncert, na katerem je mariborski zvezdnik ob spremljavi pianista Evgenija Gencheva predstavil tankočuten preplet žanrsko raznolikih skladb, s katerimi je uspešno nagovoril tako ljubitelje popa in rocka kot tudi ljubitelje klasične glasbe, si je samo na platformah Narodnega doma Maribor ogledalo 73.200 gledalcev. Če k temu prištejemo še oglede na uradnem YouTube kanalu glasbenika, kjer so do danes zabeležili 23.000 ogledov, pa je številka še impresivnejša. In glede na dejstvo, da si je posnetek koncerta še vedno mogoče ogledati tako na Facebook strani Narodnega doma Maribor kot na YouTube kanalih Narodnega doma Maribor in Luke Šulića, številka vsakodnevno raste. Skupno število ogledov bo tako najverjetneje doseglo in preseglo 100.000.
Po zaslugi prefinjene lučne kulise tudi vizualno izjemno privlačen nastop v mariborski koncertni dvorani Union je požel navdušene odzive. Všečki, pohvale in zahvale za koncertiranje v živo so frčali z vseh strani sveta, od Kanade do Avstralije, od Brazilije do Japonske.

Luka Šulič. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

Gledalci iz mnogih držav

Največ gledalcev sta Facebook in YouTube zabeležila v Sloveniji (skoraj 22.000), sledijo ZDA (več kot 7.000) ter Italija, Poljska, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Na seznamu držav s številom gledalcev, s katerim bi večkrat napolnili avditorij osrednje koncertne dvorane v Mariboru, pa sta tudi Kanada in Mehika. Tu so še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Španija, Brazilija, Argentina, Turčija, Rusija, Gruzija, Singapur, Japonska in seveda tudi Hrvaška, od koder je Luka kot polovica dua 2Cellos tudi pričel svoj bliskovit vzpon med svetovne glasbene zvezdnike.

Spletni koncert Luke Šuliča. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

“V Narodnem domu Maribor se radi pohvalimo, da smo Luki kot eden prvih prirediteljev ponudili priložnost za koncertiranje (še kot dijak mariborskega Konservatorija za glasbo in balet je kot »mladi up« nastopal na našem klasičnoglasbenem festivalu Glasbeni september, sedaj Festival Maribor). Izjemno smo zadovoljni, da je bilo sodelovanje z glasbenikom, ki mu upravičeno rečemo globalni zvezdnik, tako uspešno in odmevno. Cilj, ki smo si ga zastavili, ko smo snovali Awwwditorij – dokazati, da kultura živi in da je v časih, v kakršnih živimo, prav umetnost tista, ki združuje, povezuje in daje upanje – je torej več kot izpolnjen,” so zapisali v Narodnem domu Maribor.

Ob koncu leta pa so Awwwditorijeve prireditve dobile tudi dobrodelno noto – s pomočjo SMS-sporočil (prispevek UPORNIK5 na 1919) zbiramo sredstva za društvo UP-ornik, s katerim Boris Krabonja skupaj s peščico sodelavcev požrtvovalno pomaga tistim, ki so se znašli na robu socialnega in eksistenčnega prepada.

Digitalni cikel Awwwditorij, s katerim Narodni dom Maribor v času, ko morajo biti koncertne dvorane zaprte, umetnikom ponuja priložnost za ustvarjanje in nastopanje, gledalcem pa spremljanje prireditev v živo, ruši rekorde gledanosti. Doslej si je 25 žanrsko in uprizoritveno raznolikih prireditev, ki so preko striminga v živo na ogled na Faceboook, YouTube in spletni strani Narodnega doma Maribor, ogledalo že več kot 195.000 gledalcev. Tokrat je koncert Luka Šuliča spremljalo skoraj 70.000 gledalcev z vsega sveta.

Ponudba prireditev, ki potekajo pod sloganom »Doma, a kljub temu na koncertu ali predstavi« in so vse na ogled brezplačno, je pestra ter obsega koncerte popularne, jazzovske in svetovne glasbe, s priznanimi domačimi izvajalci (Boštjan Gombač in Žiga Stanić, Marko Črnčec, Simpatico, Bilbi, Emkej, Tinkara Kovač in drugi), dogodke za otroke in mladino (Od tišine do glasbe z Juretom Ivanušičem, Razstavljeni Mozart godalnega kvarteta Dissonance z Dejanom Pevčevičem, predstavo Sapramišja sreča) ter dramsko predstavo Svet’ večer z Vladom Novakom in Natašo Barbaro Gračner. Med prireditvami, ki so med gledalci požele največ zanimanja, velja izpostaviti serijo nastopov Tadeja Toša (vsakega od petih nastopov si je ogledalo več kot 12.000 gledalcev, prvega celo več kot 16.000).

Koncertni vrhunec pa so doživeli v soboto, 19. decembra, ko je v Awwwditoriju gostoval violončelist Luka Šulić

Koncert, na katerem je mariborski zvezdnik ob spremljavi pianista Evgenija Gencheva predstavil tankočuten preplet žanrsko raznolikih skladb, s katerimi je uspešno nagovoril tako ljubitelje popa in rocka kot tudi ljubitelje klasične glasbe, si je samo na platformah Narodnega doma Maribor ogledalo 73.200 gledalcev. Če k temu prištejemo še oglede na uradnem YouTube kanalu glasbenika, kjer so do danes zabeležili 23.000 ogledov, pa je številka še impresivnejša. In glede na dejstvo, da si je posnetek koncerta še vedno mogoče ogledati tako na Facebook strani Narodnega doma Maribor kot na YouTube kanalih Narodnega doma Maribor in Luke Šulića, številka vsakodnevno raste. Skupno število ogledov bo tako najverjetneje doseglo in preseglo 100.000.
Po zaslugi prefinjene lučne kulise tudi vizualno izjemno privlačen nastop v mariborski koncertni dvorani Union je požel navdušene odzive. Všečki, pohvale in zahvale za koncertiranje v živo so frčali z vseh strani sveta, od Kanade do Avstralije, od Brazilije do Japonske.

Luka Šulič. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

Gledalci iz mnogih držav

Največ gledalcev sta Facebook in YouTube zabeležila v Sloveniji (skoraj 22.000), sledijo ZDA (več kot 7.000) ter Italija, Poljska, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Na seznamu držav s številom gledalcev, s katerim bi večkrat napolnili avditorij osrednje koncertne dvorane v Mariboru, pa sta tudi Kanada in Mehika. Tu so še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Španija, Brazilija, Argentina, Turčija, Rusija, Gruzija, Singapur, Japonska in seveda tudi Hrvaška, od koder je Luka kot polovica dua 2Cellos tudi pričel svoj bliskovit vzpon med svetovne glasbene zvezdnike.

Spletni koncert Luke Šuliča. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

“V Narodnem domu Maribor se radi pohvalimo, da smo Luki kot eden prvih prirediteljev ponudili priložnost za koncertiranje (še kot dijak mariborskega Konservatorija za glasbo in balet je kot »mladi up« nastopal na našem klasičnoglasbenem festivalu Glasbeni september, sedaj Festival Maribor). Izjemno smo zadovoljni, da je bilo sodelovanje z glasbenikom, ki mu upravičeno rečemo globalni zvezdnik, tako uspešno in odmevno. Cilj, ki smo si ga zastavili, ko smo snovali Awwwditorij – dokazati, da kultura živi in da je v časih, v kakršnih živimo, prav umetnost tista, ki združuje, povezuje in daje upanje – je torej več kot izpolnjen,” so zapisali v Narodnem domu Maribor.

Ob koncu leta pa so Awwwditorijeve prireditve dobile tudi dobrodelno noto – s pomočjo SMS-sporočil (prispevek UPORNIK5 na 1919) zbiramo sredstva za društvo UP-ornik, s katerim Boris Krabonja skupaj s peščico sodelavcev požrtvovalno pomaga tistim, ki so se znašli na robu socialnega in eksistenčnega prepada.

Digitalni cikel Awwwditorij, s katerim Narodni dom Maribor v času, ko morajo biti koncertne dvorane zaprte, umetnikom ponuja priložnost za ustvarjanje in nastopanje, gledalcem pa spremljanje prireditev v živo, ruši rekorde gledanosti. Doslej si je 25 žanrsko in uprizoritveno raznolikih prireditev, ki so preko striminga v živo na ogled na Faceboook, YouTube in spletni strani Narodnega doma Maribor, ogledalo že več kot 195.000 gledalcev. Tokrat je koncert Luka Šuliča spremljalo skoraj 70.000 gledalcev z vsega sveta.

Ponudba prireditev, ki potekajo pod sloganom »Doma, a kljub temu na koncertu ali predstavi« in so vse na ogled brezplačno, je pestra ter obsega koncerte popularne, jazzovske in svetovne glasbe, s priznanimi domačimi izvajalci (Boštjan Gombač in Žiga Stanić, Marko Črnčec, Simpatico, Bilbi, Emkej, Tinkara Kovač in drugi), dogodke za otroke in mladino (Od tišine do glasbe z Juretom Ivanušičem, Razstavljeni Mozart godalnega kvarteta Dissonance z Dejanom Pevčevičem, predstavo Sapramišja sreča) ter dramsko predstavo Svet’ večer z Vladom Novakom in Natašo Barbaro Gračner. Med prireditvami, ki so med gledalci požele največ zanimanja, velja izpostaviti serijo nastopov Tadeja Toša (vsakega od petih nastopov si je ogledalo več kot 12.000 gledalcev, prvega celo več kot 16.000).

Koncertni vrhunec pa so doživeli v soboto, 19. decembra, ko je v Awwwditoriju gostoval violončelist Luka Šulić

Koncert, na katerem je mariborski zvezdnik ob spremljavi pianista Evgenija Gencheva predstavil tankočuten preplet žanrsko raznolikih skladb, s katerimi je uspešno nagovoril tako ljubitelje popa in rocka kot tudi ljubitelje klasične glasbe, si je samo na platformah Narodnega doma Maribor ogledalo 73.200 gledalcev. Če k temu prištejemo še oglede na uradnem YouTube kanalu glasbenika, kjer so do danes zabeležili 23.000 ogledov, pa je številka še impresivnejša. In glede na dejstvo, da si je posnetek koncerta še vedno mogoče ogledati tako na Facebook strani Narodnega doma Maribor kot na YouTube kanalih Narodnega doma Maribor in Luke Šulića, številka vsakodnevno raste. Skupno število ogledov bo tako najverjetneje doseglo in preseglo 100.000.
Po zaslugi prefinjene lučne kulise tudi vizualno izjemno privlačen nastop v mariborski koncertni dvorani Union je požel navdušene odzive. Všečki, pohvale in zahvale za koncertiranje v živo so frčali z vseh strani sveta, od Kanade do Avstralije, od Brazilije do Japonske.

Luka Šulič. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

Gledalci iz mnogih držav

Največ gledalcev sta Facebook in YouTube zabeležila v Sloveniji (skoraj 22.000), sledijo ZDA (več kot 7.000) ter Italija, Poljska, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Na seznamu držav s številom gledalcev, s katerim bi večkrat napolnili avditorij osrednje koncertne dvorane v Mariboru, pa sta tudi Kanada in Mehika. Tu so še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Španija, Brazilija, Argentina, Turčija, Rusija, Gruzija, Singapur, Japonska in seveda tudi Hrvaška, od koder je Luka kot polovica dua 2Cellos tudi pričel svoj bliskovit vzpon med svetovne glasbene zvezdnike.

Spletni koncert Luke Šuliča. Vir: Narodni dom Maribor. Foto: Dejan Bulut

“V Narodnem domu Maribor se radi pohvalimo, da smo Luki kot eden prvih prirediteljev ponudili priložnost za koncertiranje (še kot dijak mariborskega Konservatorija za glasbo in balet je kot »mladi up« nastopal na našem klasičnoglasbenem festivalu Glasbeni september, sedaj Festival Maribor). Izjemno smo zadovoljni, da je bilo sodelovanje z glasbenikom, ki mu upravičeno rečemo globalni zvezdnik, tako uspešno in odmevno. Cilj, ki smo si ga zastavili, ko smo snovali Awwwditorij – dokazati, da kultura živi in da je v časih, v kakršnih živimo, prav umetnost tista, ki združuje, povezuje in daje upanje – je torej več kot izpolnjen,” so zapisali v Narodnem domu Maribor.

Ob koncu leta pa so Awwwditorijeve prireditve dobile tudi dobrodelno noto – s pomočjo SMS-sporočil (prispevek UPORNIK5 na 1919) zbiramo sredstva za društvo UP-ornik, s katerim Boris Krabonja skupaj s peščico sodelavcev požrtvovalno pomaga tistim, ki so se znašli na robu socialnega in eksistenčnega prepada.

Slovensko narodno gledališče Maribor in Cankarjev dom bosta za božič izvedla spletno premiero glasbenoplesne uprizoritve Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu na znamenita besedila Frana Milčinskega – Ježka. Nastopajo Nana Milčinski, Bojan Maroševič in Baletni ansambel SNG Maribor: Ema Perić, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik, Marta Tiberiu, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici in Tim Dolinšek. Praznični streaming preko Facebook strani obeh institucij je božično darilo vsem našim otrokom.

Nanine pesmi. Foto: Miran Waldhütter

Izhodišče projekta je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo. Uprizoritev slika zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta. Koreografinja in režiserka Valentina Turcu je svojo izkušnjo med ustvarjanjem glasbene, dramske in plesne uprizoritve Nanine pesmi opisala kot povsem drugačno vstopanje v svet domišljije, ki se spleta v dialogu med dedkom in vnukinjo. »Zdi se mi, da se bodo lahko otroci z nami počutili hkrati doma, v določenih trenutkih na potovanju in obenem tudi v brezmejnem vesolju, ki ga prežemata domišljija in srčnost.«

»Nanine pesmi so pesmi, ki jih je napisal moj dedek, Frane Milčinski – Ježek o meni, zame in so nastajale od mojega rojstva do približno tretjega leta,« pravi Nani Milčinski, ki pesmi interpretira na odru, »sama se v predstavi pojavljam in izginjam na različne načine: kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več in se je v nekaterih trenutkih le bežno spominjam ali pa je v drugih še vedno del mene, tako živa kot včeraj.«

Ježkov citat ‘kar v srcu imaš rada, vse tebi pripada’, ki je postal nekakšen moto uprizoritve, je pomenljivo vplival na zasnovo vizualne estetike uprizoritve. »Želela sem ustvariti magično, poetično, subtilno predstavo. Kot nekakšen sprehod po spominih v popolnoma novem gledališkem žanru,« pravi Valentina Turcu. »Ta zgodba je naposled zaživela tako na odru kot v resničnem življenju, s tem pa je postala točno takšna, kot sem si jo želela: čarobna in srčna,« pravi Nana Milčinski.

Nanine pesmi. Foto: Miran Waldhütter

Otroško gledališče je, kot ugotavlja Valentina Turcu, v esenci preprosto, a prav v tem tiči največja past odraslih: »Otrok ima izjemno senzibilno, skorajda lasersko natančno percepcijo in vidi skozi srce, zato mu moramo dovoliti, da sam raziskuje in sproti ustvarja.«

Jani Hace in Matija Krečič sta avtorja glasbenih aranžmajev, glasbo podpisujejo Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace. Avtor veznega besedila je Nejc Gazvoda, video je prispeval Rok Predin, scenograf je Matic Kašnik, kostumografinja Nataša Recer, dramaturški sodelavec Vili Ravnjak, asistentka koreografinje Tanja Baronik, oblikovalec luči Tomaž Premzl, tonski mojster Gregor Mendaš. Glasbo so posneli Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Robinsona, koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc, Zbor Opere SNG Maribor, zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak, miks in mastering je naredil Danilo Ženko, glasbeni producent je Jani Hace.

Online premiera Naninih pesmi bo na ogled na Facebook straneh Drame ter Opere in Baleta SNG Maribor ter Cankarjevega doma prav na božič, 25. decembra 2020, od 11. do 15. ure. Premieri v Mariboru in Ljubljani pa bosta takoj, ko bodo v dvorane spet lahko vstopili gledalke in gledalci.

Finale 7. Evropskega prvenstva v Slam poeziji, ki ga je na spletu v živo preko spletnih kamer MKC Maribor spremljalo več kot 300 gledalcev iz vsega sveta, je pokazalo novo prvakinjo. To je španska predstavnica Olza Olzeta, ki je s svojimi izjemnimi nastopi in pesmimi dosegla najvišje ocene strokovne žirije in publike.

Olza Olzeta iz Španije. Foto: Osebni arhiv

Po napetih petkovih predfinalnih izborih se je vznemirjenje ob letošnjem 7. Evropskem prvenstvu v slam poeziji postopoma približevalo vrelišču. Deseterica finalistov – Lucerna do Moco (Portugalska), Richárd Sárközi (Madžarska), Eva Kokalj (Slovenija), Dino More – Tremens (Hrvaška), Olza Olzeta (Španija), Julie Lombe (Belgija), Solja Krapu (Finska), Ondřej Hrabal (Češka), Panagiotis Drakopoulos (Grčija) in Alexander Delphinov (Rusija) – se je na tekmovanju predstavila s popolnoma svežimi nastopi, s katerimi so navdušili strokovno žirijo in več kot 300 gledalcev, ki so čez spletne kanale MKC Maribor in partnerskih organizacij dogajanje spremljali v živo. Pet izmed njih – Lucerna do Moco, Eva Kokalj, Dino More – Tremens, Olza Olzeta in Panagiotis Drakopoulos – se je z najvišjimi skupnimi ocenami uspešno prebilo v ožji izbor, kjer so se predstavili še s tretjim nastopom.

Končno zmago slavila španska prvakinja Olza Olzeta

S skupno 83,4 točkami od 90 je po napetem ocenjevanju končno zmago slavila španska prvakinja Olza Olzeta, ki bo ob prestižnem naslovu v nagrado prejela tudi uradni pokal prvenstva, umetniško skulpturo Jožeta Šubica, letošnjega prejemnika nagrade ZDSLU za življenjsko delo. Ob razglasitvi se je tudi sama čez splet javila v prenos prvenstva ter povedala, da je zmaga popolnoma nepričakovana in da je neizmerno srečna, saj se je imela prvič priložnost predstaviti na mednarodnem nivoju, zaradi česar se je iskreno zahvalila tako organizatorjem letošnjega prvenstva kot tudi organizaciji Slam Poetry Barcelona, ki ji je omogočila udeležbo. Drugo mesto si je prislužil Lucerna do Moco iz Portugalske, tretje mesto pa je zasedla slovenska predstavnica Eva Kokalj.

Skupno si je predizbora in finale čez spletni prenos v živo ogledalo več kot 750 gledalcev iz Slovenije in tujine, ki so s svojimi odzivi in komentarji popestrili dogajanje ter s pomočjo spletnega glasovanja oddali 601 glas, s katerimi so neposredno soodločali o uvrstitvah v finale ter izbiri končnega zmagovalca.

Dvojezične in interaktivne dogodke sta povezovala Juš Milčinski in Mojca Frim, s kratkim pozdravnim nagovorom pa sta nastopajoče in gledalce ob tej priložnosti nagovorila direktorica MKC Maribor Marja Guček in podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra.

 

Društvo Nagib zaključuje leto praznovanja 15. obletnice delovanja s posebno različico programskega sklopa Nagib na oder, ki jo je zaradi trenutnih epidemioloških razmer postavilo v izložbo. To so si izposodili v projektni pisarni Centra za kreativnost v Mariboru, kjer danes začenjajo s serijo performativnih gest slovenskih ustvarjalcev.

FOTO: Društvo Nagib/Faecbook

“S serijo performativnih gest posegamo v prostor, ki ponavadi služi potrošniškim in prodajnim namenom, mi pa smo zaznali priložnost, da zastekljen prostor uporabimo kot uprizoritveni oder, na katerem je možno tudi v živo in po vseh predpisih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter varnostnih ukrepih na novo osmisliti ter ga uporabiti za preizkušanje novih idej in za drugačno vrsto uprizarjanja,” so sporočili iz Nagiba.

Več nastopov v živo

Serijo performativnih gest bosta danes začeli Barbara Kukovec in Katja Kosi, nastopi v živo pa se bodo vrstili vse do vključno sobote, in sicer med 12. in 15. uro. “Vsak gledalec bo po naključju postal del širše ideje, ki skuša misliti nove oblike sodelovanja in uporabe urbanega prostora kot širitve forme vidnosti,” so še dodali v društvu.

Njihova predstavnica Petra Hazabent je za STA pojasnila, da so jih k takšnemu načinu predstavljanja javnosti prisilile trenutne razmere zaradi epidemije novega koronavirusa. S takšnim programom želijo podpreti ustvarjalce, ki drugače trenutno ne morejo opravljati svojega dela, ter popestriti čas mimoidočim, ki bodo tako kljub zaprtim kulturnim ustanovam lahko deležni umetniških užitkov in premislekov.

Ne bo klasična predstava

“To ne bo klasična predstava, kjer se nekaj začne in konča ob točno določeni uri, ampak je vse nek proces. Zato smo jih poimenovali geste,” je dejala.

Petim dnevom performativnih gest v živo, v okviru katerih bo vsak ustvarjalec en dan deloval v izložbi, bo sledila razstava, kjer si bo možno ogledati še video zapise teh gest. “Tako si bo mogoče sestaviti zgodbo, kaj se je dogajalo, medtem ko nisi bil pred izložbo,” je še povedala Hazabentova.

Ostajajo zavezani svojemu poslanstvu in viziji

Nagib je v dekadi in pol svojega obstoja preizkusil in prešel že skozi številne formate uprizarjanja ter predstavitve sodobno plesne in širše uprizoritvene umetnosti. Razvil se je iz mednarodnega festivala sodobnega plesa, ki je od leta 2005 v Mariboru gostil mlade, obetavne in priznane ustvarjalce.

“Tudi ob pomembni obletnici ostajamo zavezani svojemu poslanstvu in viziji po nenehnem iskanju novih kuratorskih in produkcijskih strategij ter zapolnjevanju programskega manjka v štajerski regiji na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti,” so še sporočili iz društva.

Jutri, v torek, 15.12.2020, ŠTART!
“Nagib na oder”: Izložba / Serija performativnih gest
Performativna gesta #1
Barbara…

Objavil/a Nagib Maribor dne Ponedeljek, 14. december 2020

Letos so na novo premislili in zasnovali več programskih sklopov, ki jih nameravajo v naslednjih letih še nadgraditi. Nagib k študiju naj bi deloval kot izobraževalna platforma, Nagib k procesu pa kot odprti studio za ustvarjalce in gledalce, s katerim želijo vzpostaviti prostor za profesionalno delo in skupnostno ustvarjanje sodobnih plesalcev in drugih lokalnih ustvarjalcev v Mariboru.
VIR: STA

V soboto, 12. decembra Združenje EPEKA organizira koncert: Gipsy Groove Online Show.

To soboto ob 20. uri vas tako vabijo, da da jim pridružite na spletnem koncertu zasedbe Gipsy Groove, ki bo gotovo razgibal turoben decembrski večer. Povezava do dogodka je na voljo zgoraj. Dogodek je scier del cikla Glas Romov, ki ga podpira Mestna občina Maribor.

Več-etnična in multinacionalna zasedba Gipsy Groove prihaja s Kosova, kjer je ena izmed najbolj prepoznavnih glasbenih skupin, ki igrajo romsko in balkansko etno glasbo. Gipsy Groove je nastal leta 2010 z namenom osvežitve tradicionalnega repertoarja balkanske romske glasbe z vnosom elementov iz drugih glasbenih zvrsti, predvsem jazza in ska-ja, ter lovljenjem meje med preigravanjem uveljavljenih romskih klasik (npr. ‘Djelem Djelem’, ‘Hederlezi’, ‘Opa cupa’, ‘Jag bari’) in spontano improvizacijo, ki se mestoma bliža jazzu.

Zanje značilni tudi prepoznavni avtorski komadi

Hkrati z modernizacijo utečenih romskih in balkanskih pesmi so za Gipsy Groove značilni tudi prepoznavni avtorski komadi. Te zaznamuje izrazit družbeni angažma, predvsem v smislu refleksije položaja romske skupnosti v balkanskem kontekstu in premisleka o posledicah, ki jih je na prebivalcih Kosova in sosednjih držav pustila vojna ob razpadu Jugoslavije.

Zasedba: Bajram Kafu Kinolli – vokal; Enver Muhamedi – el. bas & dvojni bas, Ivan Ivanov – saksofon; Mirsad Dalipi – bobni; Faruk Banjska – kitara; Igor Ivanov – klarinet. Organizator dogodka je Združenje EPEKA, so.p.

Letošnje leto je tradicionalen prižig Svetlic v Rušah, ki bi moral biti v družbi prijateljev, sorodnikov in občanov, zamenjal nekoliko drugačen, a vendar čaroben simboličen prižig lučk v posameznih srcih. Za decembrsko magično vzdušje bodo poskrbeli s spletnim praznovanjem v varnem objemu doma in naših najbližjih, pravijo v zavodu Cezam Ruše.

Dogajati se bo začelo to soboto s programom za naše najmlajše, ki si bodo lahko popestrili jutro z ogledom otroške glasbene predstave “Pujsa Pepa piše Božičku” v izvedbi Alenke Kolman. Teden dni kasneje pa bo prav tako v soboto poskrbljeno za smeh. Nastopili bodo Gašper Bergant, Sašo Stare in prijatelji v “on-line malo drugače”. Za glasbo bo poskrbel koncert v sklopu polnoletnega mednarodnega festivala kantavtorske glasbe – 18. Kantfesta v petek, 18. decembra, ob 20. uri. Praznični spletni program pa bodo zaključili z akustičnim koncertom Ditke ob njeni 10. obletnici delovanja v nedeljo, 27. 12. ob 18:00).

Sobota, 12. december 2020, ob 10. uri: glasbena predstava “Pujsa Pepa piše Božičku” v izvedbi Alenke Kolman.
Sobota, 19. december 2020, ob 20. uri: “On-line malo drugače” ter Gašper Bergant, Sašo Stare in prijatelji.
Petek, 18. december 2020, ob 20. uri: koncert v sklopu mednarodnega festivala kantavtorske glasbe – 18. Kantfesta
Nedelja, 27. december 2020, ob 18. uri: akustični koncert Ditke ob njeni 10. obletnici delovanja

Dogodki bodo potekali na Facebook strani Cezam in na Youtube kanalu Cezam TV.

Ob današnjem ta veselem dnevu kulture so pri Epeki pripravili spletni koncert v okviru koncertnega cikla Klasika danes? jutri? Zaradi specifične situacije smo koncerte preselili v spletno okolje, tako da si bodo gledalci ogledali koncert kar iz domačega okolja. Tokrat je na vrsti Oberton On.Line, ki ga bodo predvajali z začetkom ob 20. uri preko Youtube kanala in Facebook strani.

Mednarodni godalni oktet letos praznuje peto obletnico delovanja. Skupina entuziastov, študentov na graškem KUGu, se je razvila v mednarodno priznan ansambel, ki redno nastopa po Evropi in sodeluje z eminentnimi glasbeniki. Na posebnem on-line koncertu, ki so ga pripravili za koncertni cikel Klasika danes? jutri?, bodo izvedli dela ruskega skladatelja Rimsky-Korsakova, dunajskega Franza Schuberta in argentinskega Astorja Piazzolle.

Letošnje leto Združenje EPEKA že tretjič organizira koncertni cikel klasične glasbe Klasika danes? jutri?, ki je namenjen širjenju koncertne zavesti in pridobivanju nove publike. Sodelujejo predvsem z mladimi glasbeniki, gostili smo pa že številna znana imena, predvsem pa take, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. Cikel finančno podpira Mestna občina Maribor.

Umetnostna galerija Maribor (UGM) je razpisala likovni natečaj umetniških domislic na poštnih dopisnicah na temo razburljivega leta 2020. Po vzoru mail arta oziroma izmenjave umetniških pisem po pošti vabijo kreativce in ljubitelje umetnosti, da se pridružijo v skupni akciji.

Umetnostna galerija Maribor. Vir: Maribor-Pohorje.si

Z natečajem podpiramo pobude civilnih iniciativ in Mestne občine Maribor po vzdrževanju umetniške kondicije v času nujno potrebne samoosamitve,” sporočajo iz galerije.

Umetniške” dopisnice bodo zbirali do 14. decembra, nato pa bodo med prejetimi izbrali 30 najbolj domiselnih in jih predstavili na spletni razstavi 22. decembra.

V UGM ob tem izpostavljajo, da na razstavi vrhuncev iz njihove zbirke med drugim predstavljajo zbirko poštne umetnosti (mail art) Andreja Skrbineka iz sredine 80-ih let. “Avtor je tako poskušal premagati ‘izolacijo in solipsistično ustvarjanje v ateljeju’. Danes, ko smo kljub internetu spet izolirani, se po navdih obračamo k mail artu in moči umetnosti, da nas povezuje,” navajajo v galeriji.

Razstave, ki so jo postavili konec avgusta, si trenutno ni mogoče ogledati, saj je galerija zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa zaprta do nadaljnjega.
Vir: STA

Od leta 2012 na svetu živi več ljudi v mestih kot na podeželju, zato zeleni prostori urbanih središč pogosto predstavljajo ključne stične točke stika med naravo in človekom. Odslikavajo odnos človeka do svojega naravnega okolja, njegove skrbi za biotsko raznovrstnost in ozaveščenosti o trajnostnem skupnostnem sobivanju.

Maribor ima v tem oziru izjemno prednost, značilno urbanistično lastnost – množico notranjih dvorišč v samem jedru mesta, ki so v veliki meri tudi zelene površine.

Dostikrat ta še zmeraj predstavljajo prepotrebna “pljuča” stanovanjskim stavbam, ki jih obkrožajo, stanovalcem nudijo stik z naravo in njenimi prebivalci in s tem predstavljajo neko naravno ravnovesje v sicer zelo urbanem srednjeveškem središču mesta. Tako pomembno zvišujejo kvaliteto življenja v drugem največjem mestu Slovenije.

Izvedli manjšo raziskavo

Živa dvorišča so zadnjih nekaj mesecev v sklopu Podnebnega programa Mreže za prostor izvedla manjšo raziskavo o dvoriščih znotraj nekdanjega mestnega obzidja, njihovem stanju, počutju prebivalcev in pravnih podlagah za njihovo urejenost.

V starem mestnem jedru, znotraj nekdanjega mestnega obzidja, je 156 dvorišč, mirnih, dostikrat zelenih oaz, ki prebivalcem nudijo prostor za druženje, nemalokrat pa so zgolj parkirišča. Skoraj polovica teh oaz še po skoraj dveh desetletjih od sprejetja Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru, ki med drugim govori o tem, da je potrebno “dvorišča očistiti neustreznih pozidav in jih nameniti predvsem stanovalcem, ohraniti obstoječo kvalitetno vegetacijo in urediti ozelenitev dvorišč, zagotoviti bivalno kvaliteto”, ostaja neurejenih in celo zapuščenih.

Več kot 30% dvorišča ne uporablja

Anketa med prebivalci dvorišč, med katerimi je po rezultatih kar 73 % družin, je pokazala, da več kot 30 % dvorišča ne uporablja, vendar bi ga radi, če bi bilo bolj urejeno in zeleno. Kar 74 % pa bi si želelo na svojem dvorišču gostiti manjši kulturni dogodek. Najpogosteje prebivalci svoje dvorišče opišejo kot “mirno” in “sončno”, nikoli pa hrupno in le redko kot neudobno.

Obiskali so tudi dva zapuščena dvorišča, enega zelo zasmetenega na Slovenski ulici 26, ki je v postopkih denacionalizacije in v katerem je v zadnjem letu že nekajkrat zagorelo in dvorišče že 6 let samevajoče Orožnove 7 (v lasti JMSS in MOM), sporočajo in dodajajo: “Hiša sama je sicer pred kratkim dobila novo fasado, dvorišče pa je neprehodno in zaraščeno z robidovjem, ki onemogoča dostop do več kot 800 m2 neuporabljenih stanovanjskih površin, ki bi jih lahko naselile mlade družine ali drugi zainteresirani. Ukrepanje pristojnih služb je v obeh primerih nujno potrebno.”

Natečaj za Naj dvorišča Maribora

V okviru projekta so razpisali tudi natečaj za Naj dvorišča Maribora. Nanj je prispelo 6 prijav in v ponedeljek so razglasili 3 zmagovalna dvorišča, ki se nahajajo znotraj starega mestnega jedra. Nagrajenci prejmejo tablo, z nazivom Naj dvorišče 2020 in nagrado v obliki ozelenitve: “Z natečajem želimo spodbuditi prebivalce, da tudi oni uredijo in ozelenijo svoje dvorišče, zato načrtujemo, da bomo natečaj razpisali tudi v prihodnje. Želeli bi si namreč več lastnikov, da tako kot lastnik hiše s pripadajočim dvoriščem na Vojašniškem trgu 6 Hans Jörg Brunner načrtno uredijo dvorišča, ki lahko (znova) postanejo “prostori srečevanja, tako za stanovalce, kot obiskovalce”. Natečaj Naj dvorišča Maribora pa bi lahko postala tradicija mesta, ki daje tem edinstvenim prostorom pozornost, ki si jo zaslužijo.”

Če ste morda zamudili, tukaj so tri zmagovalna dvorišča letošnjega natečaja “Naj dvorišče Maribora.” A so vam všeč?

Zmagovalci so postali:
1. Splavarski prehod
2. Vojašniški trg 6
3. Gosposka ul. 28

Objavil/a Živa Dvorišča dne Ponedeljek, 30. november 2020

Fotograf in direktor Fotokluba Maribor Branimir Ritonja je naredil dokumentarni film o fotografiji Mariborskega kroga, v katerega je bilo vključenih 15 fotografov. Krog je nastal v začetku 70. let prejšnjega stoletja, fotografije pa so ustvarjali tudi prej. Z vidika današnjega pogleda na takratno ustvarjanje velja fotografija Mariborskega kroga za sodobno fotografijo, enakovredno sočasnemu fotografskemu dogajanju na tujem. Kot zanimivost: enotnemu vsebinskemu konceptu in podobnim formalnim pristopom so dodali vtis o skupnem avtorstvu, ko na začetnih razstavah svojih fotografij niso opremili z imeni in priimki.

Več v videoprispevku:

Iz Založbe Pivec sporočajo, da vse otroke in starše ter ostale, ki ste naklonjeni humorju, vabijo na virtualno uprizoritev slikanice.

FOTO: Založba Pivec

“Kmet Jože vas jutri, v soboto, 28. novembra, vabi na svojo kmetijo, kjer stanujejo ????̌??? ????! Pridružite se na naši FB strani ?? ??:?? ?? ?? ??:??, kjer boste lahko gledali burleskno dramsko uprizoritev slikanice, k sodelovanju pa smo povabili tudi francoskega avtorja ???????? ???????, ki bo povedal kaj več o nastanku knjige in razkril svoje ideje,” sporočajo iz Založbe Pivec.

Pripravljajo še eno virtualno srečanje

Ob 11. uri bo na njihovi Facebook strani dramska uprizoritev, ob 17. uri pa sledi še predstavitev avtorja. Dodajo še, da prihodnji teden pripravljajo še eno piščančje virtualno srečanje: “Avtor Laurent Cardon bo v petek, 4. decembra, ob 17:00 prebral svojo slikanico in pokazal, kako se čisto pravo zmešano kuro tudi nariše.” 

? ???????? ????? ????????? ?

?? Dragi otroci (in tudi starši ali ostali, ki ste naklonjeni humorju), kmet Jože vas v…

Objavil/a Založba Pivec dne Sreda, 25. november 2020

Maribor bo letos gostil Evropsko prvenstvo v slamovski poeziji, ki bo zaradi izrednih razmer prvič v zgodovini prvenstva potekalo v spletni obliki.

FOTO: Nina Medved

Na prvenstvu, ki poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, se bodo pomerili slamovski pesniki in pesnice, ki spadajo v sam vrh evropske uprizoritvene poezije.

Prvenstvo bo potekalo 4. in 5. decembra 2020 v spletni obliki s prenosom v živo na facebook stran in youtube kanal MKC Maribor, dogodke bosta moderirala Mojca Frim ter Juš Milčinski, scenarij je pripravila Nina Medved, ki je ob Petri Kolmančič izvršna producentka prvenstva.

FOTO: Arhiv MKC Maribor

Za zmagovalca umetniška skulptura

Vse prvakinje in prvaki so podrobneje predstavljeni na spletni strani prvenstva, zmagovalec oziroma zmagovalka pa bo prejel ali prejela pokal prvenstva, umetniško skulpturo Jožeta Šubica, letošnjega prejemnika nagrade ZDSLU za življenjsko delo.

Slovenijo bo zastopala Eva Kokalj, gledališka in radijska režiserka, ki se ukvarja s poezijo, videom, gledališčem in glasbo ter nastopa kot avtorica avdiovizualnih performansov.

FOTO: Arhiv MKC Maribor

Ocenjevala bo mednarodna žirija

Mednarodno žirijo prvenstva sestavljajo pesnica in slamerka Elena Prendjova (Makedonija), pesnik in kritik Denis Škofič, ter pesnik in organizator slam dogodkov Mario Tomić (Avstrija), en glas pa bo preko spletnega glasovanja prispevalo spletno občinstvo dogodka.

Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva letos prejme Primož Premzl. Premzl je “izjemen založnik, pomemben, zagnan in angažiran kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine, tako za Maribor kot za Slovenijo”, piše v obrazložitvi nagrade, ki jo bodo razglasili ob odprtju Slovenskega knjižnega sejma.

Primož Premzl. Vir: Facebook, profil Primož Premzl. Foto Matjaž Wenzel

V Mariboru rojeni Premzl je založnik, galerist in zbiralec domoznanskega gradiva. Leta 1986 je na oddelku za fiziko Pedagoške fakultete v Mariboru zaključil študij, leta 1992 pa je ustanovil svoje založniško in galerijsko podjetje. Doslej je založil in izdal več kot 50 knjig iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije. Med najpomembnejšimi je v obrazložitvi izpostavljena izdaja popolnega faksimila z naslovom Statut mesta Ptuj iz leta 1376. Na razstavi Slovenski faksimili v okviru 20. knjižnega sejma v Ljubljani leta 2004 je bil Ptujski statut uvrščen v izbor 14 najboljših faksimilov, izdanih v Sloveniji med letoma 1909 in 2004. Omenjena je tudi knjiga Mariborske vedute (2004), ki je, kot piše v obrazložitvi, “nedvomno najbolj dognana in hkrati najimenitnejša monografija o nekdanjem Mariboru, izšla je ob 750-letnici mesta”. Ob 25-letnici svoje založbe je v soavtorstvu uredil in izdal tudi monumentalno monografijo Novi Maribor, mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.

Radost v srcu. Sporočilo mojim fb prijateljem.
Pri jutranjih poročilih je bilo povedano, da sem letošnji prejemnik…

Objavil/a Primož Premzl dne Nedelja, 22. november 2020

Leta 2013 je založil in uredil znanstveno monografijo Mateja Klemenčiča Francesco Robba: Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani, leta 2017 pa je v Poštni ulici v Mariboru, ob 125-obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, postavil spominsko ploščo, da je v drugem nadstropju poštne palače med letoma 1894 in 1903 Potočnik preživljal otroštvo. Dve leti pozneje je v Noordung centru Vitanje postavil stalno razstavo o Noordungu. Kot urednik za slikovno gradivo knjige Rudolf Maister, sto let severne meje, ki jo je leta 2018 izdala Mladinska knjiga, je med iskanjem še neobjavljenega slikovnega gradiva odkril načrte za grobnico družine Maister po zamislih Jožeta Plečnika. V zadnjem času se ukvarja z založniškim inženiringom pri izdajanju knjig, ki jih ob posebnih priložnostih izdajajo podjetja, institucije in združenja, kot so SNG Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor in Odvetniška zbornica Slovenije.
Lani je kot avtor izbora slikovnega gradiva sodeloval pri izdaji monumentalne monografije 100 let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, na njegovo pobudo pa trenutno poteka vrsta pobud, od postavitve spominskega obeležja Nikoli Tesli v Mariboru do Noordungove spominske sobe v Hotelu Korotan na Dunaju. Vse od leta 2009 pa se z družbeno angažiranimi akcijami, ki bi jih lahko uvrstili v konceptualno umetnost, “spontano, samosvoje, ironično odziva na anomalije v družbi”, še piše v obrazložitvi nagrade.

Vir: STA

V Vetrinjskem dvoru v Mariboru je te dni na ogled razstava fotografinje Maje Šivec z naslovom Brezdomec v karanteni. Z njo avtorica tudi v luči epidemije opozarja na brezdomstvo, ki ga po njenem doživlja vse več ljudi tudi v Sloveniji. Kustosinja razstave, ki bo na ogled do konca meseca, je Tatjana Pregl Kobe.

Fotografska razstava Brezdomec v karanteni avtorice Maje Šivec. Foto: Maja Šivec

Kot je zapisala kustosinja, je serija izbranih fotografij subjektivna umetniška obdelava te občutljive tematike in pomemben prispevek k razumevanju ljudi brez strehe nad glavo. Maja Šivec po njenih besedah ni prva, ki osvetljuje zgodbe posameznikov z bridkimi življenjskimi usodami, saj je bilo o problematiki brezdomstva narejenih več raziskovalnih nalog, v Mariboru je bila razstavljena bogata zbirka karikatur Aljane Primožič Fridauer, dokumentarne fotografije s to tematiko pa so bile že objavljane v različnih časopisih in revijah. Tokratna razstava je postavljena za rešetke pred tri okna, zato se mora vsak posamezni gledalec še bolj potruditi za vživetje vanje.

Mnogo prebivalcev večjih mest se je že vsaj enkrat srečalo iz oči v oči z brezdomci, saj jih je težko zgrešiti v osrčju mesta. Natančno število brezdomcev v Sloveniji ni znano, po ocenah Sursa pa je brez strehe nad glavo med 3000 in 6700 ljudi. V Mariboru naj bi jih bilo od 200 do 350, a je v zavetiščih prostora zanje precej manj, mnogi tja niti ne želijo.

Medtem ko se že kar nekaj časa vrstijo pozivi, naj zaradi hitrega širjenja virusa vsi ostanemo doma, če poti ven niso res nujne, se le redkokdo vpraša, kaj je s tistimi, ki nimajo doma, pravi avtorica. Brezdomci so v teh časih zato zelo ranljiva skupina, saj so dnevni centri in jedilnice zanje zaprti, zavetišča pa ne sprejemajo novih, saj vse, ki imajo prostor v njih, prosijo, naj ne odhajajo, da ne prinesejo virusa. Upanje, da so vsi tisti brezdomci, ki ne živijo v zavetiščih, vsaj približno na toplem oziroma v nekem varnem zavetju, da torej v teh nočeh niso na prostem, je, kot razkrivajo fotografije Maje Šivec, marsikdaj jalovo, kar kaže tudi fotografija brezdomca, čez dan spečega na cesti pred grafitom “Gotof je”, ki ne ponuja upanja.

Maja Šivec se je po študiju na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti popolnoma posvetila kreativni fotografiji in leta 2013 na pedagoški fakulteti pridobila naziv profesorice likovne pedagogike. Dlje časa je bila zaposlena v Fotoklubu Maribor, katerega članica je postala leta 2000, od leta 2013 je bila članica izvršnega odbora Fotografske zveze Slovenije in izvršnega odbora Zveze kulturnih društev Maribor. Med drugim vodi in se udeležuje fotografskih seminarjev, delavnic in kolonij, svoja dela pa razstavlja tako v domačih kot tujih galerijah, kjer je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela nagrado japonskih fotografskih združenj. Od leta 2011 je samozaposlena v kulturi.

Vir: STA

Vse enote Mariborske knjižnice, vključno z bibliobusom, z namenom dostopanja do knjižničnega gradiva ter nemotenega vzgojno-izobraževalnega procesa, ostajajo odprte. A uporabniki morajo upoštevati vsa navodila pri obisku in izposoji.

Zaradi zaščite zaposlenih in uporabnikov izrecno prosijo vse obiskovalce:
 da predhodno naročijo gradivo, ki si ga želijo izposoditi (z uporabo spodaj opisanih orodij),
 v knjižnico do pulta za izposojo vstopajo posamično,
 ob čakanju na vstop upoštevajo varnostno razdaljo in nosijo zaščitno masko.
 Gibanje po prostoru in samostojno iskanje gradiva ni mogoče.

Storitve, ki jih Mariborska knjižnica ponuja članom knjižnice:
1. Pultni sistem izposoje predhodno naročenega gradiva prek spleta, telefona ali
elektronske pošte.
2. Vračanje gradiva pri pultih v enotah knjižnice.
3. Poravnava terjatev v knjižnici, spodbujamo pa k spletni poravnavi.
4. Telefonska podpora uporabnikom v vseh enotah, odgovarjamo na elektronska sporočila.
5. Izposoja gradiva po pošti.
6. Medknjižnična izposoja.
7. Elektronske storitve.

Podrobnejše informacije o delovanju enot Mariborske knjižnice so na spletni strani Mariborske knjižnice, kjer se najdejo tudi informacije o izposoji gradiva po pošti, o knjižnici s kavča in medknjižnični izposoji.

Pred Mladinskim kulturnim centrom Maribor na območju Kulturnega centra Pekarna je pretekli teden nastajal prvi trajni 3D grafit v regiji, ki ga je ustvaril priznani hrvaški umetnik 3D Filip. Več o zanimivem projektu pa v prispevku.

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo. Za njih je to prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih prireditvah običajno postrežejo značilne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Letos bo dan zaradi epidemioloških razmer minil brez dogodkov.

Dogajanje ob martinovem običajno pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Čeprav bo letos zaradi covida-19 dan minil brez slavij, pa je za vse tiste, ki živijo izključno od grozdja in vina, to največji praznik. Kot pravijo vinogradniki, je bila letošnja letina obilnejša od lanske, a so se zaradi aktualnih razmer znašli v nezavidljivem položaju. Poraba vina se je zaradi omejevanja družabnega življenja zmanjšala, država pa je vinarjem pomagala med drugim s krizno destilacijo in skladiščenjem vina. Za to je porabila 5,56 milijona evrov, pri čemer so za destilacijo namenili 6,87 milijona litrov vina, za skladiščenje pa 752.000 litrov.

Ptuj ima spletno martinovo, Maribor ponuja predloge za izlete

Tradicionalnih martinovanj po Sloveniji letos sicer ne bo, so se pa nekateri organizatorji odločili za spletne oblike. Na Facebook kanalu Visit Ptuj se že nekaj dni ob zgodbah iz zgodovine ptujskega vinarstva in kulinaričnimi namigi z vinskimi nasveti in oceno letnika predstavljajo lokalni vinarji, danes opoldne pa bo spletno občinstvo nagovorila vinska kraljica. V Mariboru, kjer se vsako leto na martinovo zbere največja množica ljudi, so letos na zavodu za turizem zbrali nabor predlogov, kako preživeti martinov teden. Med drugim vabijo na pohodniško pot po poti Sv. Martina z aplikacijo Maribortour, obiskati pa je mogoče tudi spletno vinoteko Hiše Stare trte in izbirati med več kot 170 vrstami vina. Nenazadnje pa vabijo, da si ljubitelji martinovega naročijo na dom ali prevzamejo pri izbranem gostincu izbrani martinov meni.

Lendava z digitalno predstavitvijo vinskih kapljic

Tudi v Lendavi so vinsko kapljico tamkajšnjih vinarjev oplemenitili z digitalno različico in jih predstavili prek video posnetkov na spletu, in sicer s pogledom iz njihovega zdaj že znamenitega stolpa Vinarium. V promocijski kampanji so ustvarili deset posnetkov, ki predstavljajo posamične vinarje v njihovem domačem okolišu.

Kacin opozarja na morebitna druženja

Medtem ko se epidemiološke razmere pri nas počasi izboljšujejo, vladni govorec Jelko Kacin opozarja, da bo za nadaljnji razvoj dogodkov ključna sreda. Pri tem je spomnil tudi na martinovo. Kot je dejal, letos niso optimalni pogoji za martinovanje. “Vino bo vsekakor nastalo, ampak vse, ki ste nameravali na martinovanje, še enkrat opozarjam, da je vikend, ki je pred nami, izjemno izjemno občutljiv, kar zadeva epidemiološko situacijo. Ne želimo, da bi se nam zgodil zdrs, ne želimo, da bi te ugodne rezultate in trende, ki jih imamo v zadnjih dneh, čez ta vikend kakorkoli ogrozili,” je poudaril.

Vir: STA

Hortikulturno društvo Maribor razpisuje, v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Maribor in Zvezo kulturnih društev Maribor, Medgeneracijski fotografski natečaj Jesenske zgodbe 2020. Oddaja fotografije skupaj s prijavnico je možna le preko e-pošte na naslov: foto.jskd.mb@gmail.com. Rok za oddajo fotografij je 4. december 2020.

FOTO: Pixabay.com

Medgeneracijski fotografski natečaj Jesenske zgodbe 2020 je namenjen vsem ljubiteljem narave in fotografskega ustvarjanja, delujočim na področju 18. sodelujočih občin Podravske regije v projektu Zlata vrtnica (Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Sv. Jurij, Lenart, Sv. Trojica, Sv. Ana, Šentilj, Lovrenc na Pohorju, Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Selnica ob Dravi, Starše, Pesnica, Benedikt, Cerkvenjak, Ruše in Kungota).

Udeležba z eno fotografijo 

Udeležba na natečaju je brezplačna. Barvno ali črno-belo fotografijo lahko odda vsak ljubiteljski fotograf s stalnim prebivališčem v naštetih občinah. Vsak avtor lahko pošlje največ eno fotografijo v barvni ali črno-beli tehniki v formatu JPG ali JPEG, z ločljivostjo 200-300 dpi in velikosti najmanj 2000px po krajši stranici (stopnja kompresije med 8-12, datoteka naj ne presega 10 MB). Oddaja fotografije skupaj s prijavnico je možna le preko e-pošte na naslov: foto.jskd.mb@gmail.com. Rok za oddajo fotografij je 4. december 2020.

Fotografije bo pregledala petčlanska komisija

Prispela dela bo ocenjevala petčlanska žirija v sestavi: prof. Gerhard Angleitner (podpredsednik Foto kluba Maribor), Marijan Mirt (akademski kipar, član Društva likovnih umetnikov Maribor), Borut Ambrožič (predsednik Hortikulturnega društva Maribor), Ksenija Gajič (vodja cvetličarne Aralija, Pogrebno podjetje Maribor) in mag. Matija Varl (koordinator izpostave JSKD, Območna izpostava Maribor. Žirija bo izbrala dela, ki bodo v letu 2021 razstavljena na razstavišču Karlinia, JSKD Maribor, Pobreška cesta 20, in objavljena v katalogu. Prva širi dela bodo tudi nagrajena. Nagradni fond je še v nastajanju in bo objavljen na FB straneh in spletnih straneh organizatorjev ter v reviji Štajerc.

Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno v Mariboru leta 1869. S svojo trajnostno usmeritvijo deluje na področju ohranjanja narave in varstva okolja, turizma, varstva naravne in kulturne dediščine ter kulture.  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je vodilna kulturna mreža v Sloveniji, ki s svojimi programi spodbuja kulturno ustvarjalnost, zagotavlja strokovno in organizacijsko podporo ljubiteljskim kulturnim dejavnostim na področju vse Slovenije in zamejstva. Zveza kulturnih društev Maribor ZKD Maribor združuje kulturna društva iz občin Duplek, Hoče-Slivnica, Maribor, Miklavž, Rače-Fram in Starše. Zvezo kulturnih društev Maribor so ustanovila kulturna društva s širšega področja Maribora v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.

Letošnji 20. Pravljični dan bo zaradi epidemije potekal drugače. Mariborska knjižnica je prireditve prenesla v virtualno okolje in na splet, na družbeni omrežji Facebook in Instagram.

Mariborska knjižnica

Program letošnjega Pravljičnega dneva
Torek, 10. november – pripovedovanje in virtualno druženje mladinske pisateljice Majde Koren z osnovnošolci OŠ Ludvika Pliberška (zaključena skupina, dogodek bo potekal v aplikaciji ZOOM)
Sreda, 11. november – pripovedovanje in virtualno druženje pesnika in pisatelja Andreja Rozmana – Roze z osnovnošolci OŠ Janka Glazerja Ruše (zaključena skupina, dogodek bo potekal v aplikaciji ZOOM)
Četrtek, 12. november – 20 let Pravljičnih dni (Facebook in Instagram Mariborske knjižnice) – pripovedovanje na spletu Zdenka Gajser, Agica Kovše in Lea Hedl, razstava, utrinki
Razstava: 20 let Pravljičnih dni v Mariborski knjižnici – pločnik pred Knjižnico Rotovž, Rotovški trg, Maribor.

Pravljični dan je projekt Mariborske knjižnice, ki neguje umetnost pripovedovanja, promovira pripovedovanje avtorskih zgodb in ljudskega slovstva. Namenjen je različnim starostnim skupinam (otrokom, mladostnikom in odraslim) in tudi strokovni javnosti. Zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo, bo letošnji festival potekal na daljavo, del projekta bo zamaknjen v naslednje leto. 20. Pravljični dan uresničujemo s pomočjo Javne agencije za knjigo RS.

20-letna tradicija Pravljičnega dneva

V Mariborski knjižnici je Pravljični dan vsako leto praznik umetnosti pripovedovanja, zgodb in pravljic, čas srečevanja z mnogimi avtorji, pisatelji, pesniki, ilustratorji, glasbeniki, pripovedovalci in z zvestim občinstvom. Projekt poteka kontinuirano od leta 2001 in je vzniknil iz dolgoletne tradicije pripovedovanja otrokom in odraslim v naši knjižnici. Vzporedno s pripovedovalskimi dogodki je festival že od začetka razvijal izobraževanja, pravljične šole za odrasle in občasno za mlade ter strokovne posvete. V dveh desetletjih se je Mariborska knjižnica s tujimi gosti kar nekajkrat povezala v mednarodni pripovedovalski prostor. Nastopili so Folke Tegetthoff, Giovanna Galimberti Casarin, Sarah Kane, Tom Muir, Lawrence Tulloch, Alexandria Patience, Jerker Fahlström in Chris Cooper ter ponosno razvijali umetnost pripovedovanja z domačimi strokovnjaki, kot so Irena Cerar, Ana Duša, Špela Frlic, Zdenka Gajser, Lilijana Klemenčič, Agica Kovše, Ljoba Jenče, Anja Štefan, se povezovali z drugimi sorodnimi ali prekrivajočimi področji. Vseskozi so svojo pripovedovalsko moč predstavljali in ubesedovali tudi pravljičarke in pravljičarji Mariborske knjižnice.

Projekt pušča trajno sled s tremi strokovnimi monografijami: Sedi k meni, povem ti eno pravljico (2006), Za pravljice odklenjene ključavnice (2012), Prenos pravljic v raznotere pojavne oblike in umestitve (2018).

Pravljični dan v Maribor in Mariborsko knjižnico vsako leto pripelje nove goste, tke neštete povezave med posamezniki in ustanovami – v mestu in širom po Sloveniji. V zadnjih letih je Mariborska knjižnica tesneje sodelovala z Dramo SNG Maribor in Lutkovnim gledališčem Maribor, letos festival podpira Radio Maribor. Naše prireditve so zelo dobro obiskane, v dvajsetih letih smo zabeležili več kot 7000 obiskovalcev in ponašamo se lahko z močnim, raznovrstnim in pripovedovalsko zelo naklonjenim občinstvom, kar zagotovo dviga mesto in njegov utrip.

Pred Mladinskim kulturnim centrom Maribor na območju Kulturnega centra Pekarna je pretekli teden nastajal prvi trajni 3D grafit v regiji, ki ga je ustvaril priznani hrvaški umetnik 3D Filip.

FOTO: Igor Unuk

V Mariboru je odslej na ogled prva stalna 3D poslikava v regiji. Hrvaški umetnik je zanjo porabil kar nekaj časa, a že naslednje leto upa, da jo bo še nadgradil. Zaupa nam tudi, da je s poslikavo hitel, a na končnem izdelku tega ni videti, saj je vsaka malenkost na svojem mestu.

S Tanjo Cvitko, znano mariborski kulturno producentko pa spregovorimo, kako je do sodelovanje pravzaprav prišlo, pojasni nam tudi kaj pomeni anamorfna slika.

Poslikava popestri vhod v mariborsko Pekarno, direktorico Marjo Guček veseli, da umetnina še polepša njihove prostore, hkrati pa privabi katerega Mariborčana do njih.

Filip jih ni prepričal zgolj z ustvarjalnostjo, temveč tudi zaradi njegovih številnih podvigov in dosežkov, s katerimi si je ustvaril široko prepoznavnost na mednarodnem nivoju.

MO Maribor je danes začela z interventno obnovo ostrešja na Čeligijevem stolpu, saj sta ostrešje objekta in sama kritina v izredno slabem stanju ter tako najverjetneje ne bi prenesla obilnejših snežnih padavin. Interventna obnova znaša cca. 41 000 evrov, polovico sredstev bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.

MO Maribor je v začetku meseca pričela z nujnimi interventnimi deli na Čeligijevem stolpu, ki je eden najpomembnejših ohranjenih stolpov srednjeveških mestnih obzidij v Sloveniji. Severni – Čeligijev stolp, ki je bil zgrajen v 15. stoletju, je edini ohranjen med štirimi kvadratastimi stolpi na severni strani mestnega obzidja in tako predstavlja veliko kulturno dediščino mesta.

V izredno slabem stanju

MO Maribor se je odločila za takojšnjo interventno obnovo, saj sta tako ostrešje objekta kot kritina v izredno slabem stanju in na meji porušitve. Mnogi leseni strešni elementi so prepereli, spoji porušeni in tako v prihajajoči zimi grozi nevarnost porušitve Po posredovanju Zavoda za kulturno dediščino Maribor je MO Maribor zaprosila Ministrstvo za kulturo za sofinanciranje nujne obnove strehe kulturnega spomenika, ki je bilo 29. oktobra odobreno s sklepom ministra za kulturo. Ministrstvo za kulturo bo sofinanciralo obnovo ostrešja in kritine v 50 odstotkih, kar znaša 20 457 evrov. Drugo polovico zneska je MO Maribor zagotovila iz lastnih sredstev. Obnova bo zaključena do konca meseca novembra.

Uspešno sodelovanje pri ohranitvi kulturnega spomenika

Menjavo dotrajanih delov ostrešja in kritine izvaja podjetje Karbo storive (Renata Kerec s.p.) in bo zasnovana tako, se bo pred zamenjavo predstavnikom Zavoda za kulturno dediščino omogočil nadzor in detajlni pregled strešne konstrukcije. Na Mestni občini Maribor se ob tem zahvaljujejo tako Ministrstvu za kulturo kot Zavodu za kulturno dediščino za hitro ukrepanje in sodelovanje pri ohranitvi izjemno pomembnega kulturnega spomenika za naše mesto.