V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Iz Narodnega doma Maribor so sporočili, da drži, da avditoriji njihovih dvoran ta hip zavoljo koronskih ukrepov znova prazni, a delajo naprej.
“Ker prireditev ne morete obiskati, te dni mrzlično pripravljamo takšne, ki jih bomo lahko pripeljali k vam domov. In ne, ne bomo vam predvajali posnetkov preteklih dogajanj,” sporočajo iz Narodnega doma Maribor.
Njihov slogan »Kultura živi!« jemljejo resno, zato pripravljajo nabor koncertov, stand-up in gledaliških predstav ter prireditev za otroke, ki se bodo na njihovem odru odvijale v živo, gledalci pa jih boste lahko spremljali v udobnem in varnem zavetju doma.
Pritegnili priljubljene in svetovno uveljavljene domače ustvarjalce
“K projektu, s katerim tudi v teh za kulturnike vse prej kot prijaznih časih izpolnjujejo svoje poslanstvo, ki je čim širšemu krogu občinstva omogočiti dostop do kulturnih prireditev, smo pritegnili priljubljene in svetovno uveljavljene domače glasbenike, gledališčnike, komike in druge ustvarjalce. Zanje smo odstrli zastor na našem odru in jim ponudili priložnost, da kljub zapovedanemu kulturnemu mrku delajo, ustvarjajo in nastopajo v živo – pred vami, našim zvestim občinstvom. Resda boste vsak za svojim zaslonom, a brez skrbi, naša tehnična ekipa bo poskrbela, da boste kljub temu imeli občutek, da ste v dvorani,” še sporočajo.
Sporede in izvajalce novega cikla ter vse potrebne informacije o prireditvah, ki jih boste lahko spremljali v njihovem virtualnem avditoriju, vam bodo izdali že čez nekaj dni, zato spremljajte objave na njihovi spletni strani in na socialnih omrežjih.
Prvi koncert že v petek
Za pokušino pa že v petek, 6. novembra 2020, ob 20. uri vabimo na koncert mariborskega kantavtorja Marka Groblerja, ki je skupaj z njimi že oral ledino naše pomladne »koronske« koncertne ponudbe – Koncertov na turnu: “Tudi tokrat je pristal na vlogo »poskusnega zajčka« in skupaj s harmonikarjem Danijelom Mariničem za vse, ki boste premierno zasedli sedeže našega virtualnega avditorija, pripravil izbor svojih uspešnic v dobri stari »ezlekovski maniri«.”
V Malečniku pri Mariboru je pod cerkvijo poseben prostor, ki odstira skrivnosti zgodovine. Gre za katakombe, ki so jih pred kratkim očistili, posodobili in uredili. Letošnjega 2. novembra so jih s prenosom svete maše odprli tudi za javnost. Fizični ogledi katakomb bodo možni takoj, ko se bo epidemiološka slika izboljšala. V naši fotogaleriji pa si lahko že zdaj ogledate notranjost prostora, iz katerega po besedah mnogih vodi tudi skrivni rov.
Obiskovalec takoj ob vstopu na zunanji desni strani cerkve vidi napis: “Bog se smili kreš. verne duše vicah 1857 (Bog se usmili verne krščanske duše v vicah)”, nato na še na vrhu stopnišča starodaven kamnit nagrobni spomenik s figuraliko smrti in Marijinim monogramom. Nato se po devetnajstih stopnicah spusti do edinstvenih katakomb (grobnice ali kripte) v Sloveniji.
Katakombe je dal leta 1730 postaviti takratni malečniški župnik dr. Janez Sittich (župnik v letih 1724 – 1759). Katakombe so dolge 12, široke pa 4 metre. V sprednjem delu je kamnit oltar Sv. Križa z vzidanimi relikvijami, katerega pločevinast del je poslikan z marmorizacijo. Katakombe so skoraj pod celotno površino župnijske cerkve, imajo 64 grobnih niš ali rak (iz besede rakev = krsta), od katerih je 14 zazidanih. V njih so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Da gre za duhovnike, ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali), so še zapisali na spletni strani Župnije svetega Petra Malečnik.
V razstavišču Kino Partizan bo od 5. novembra do 24 decembra 2020 razstava slik in fotografij slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev ob stoletnici ustanovitve Podpornega društva slepih. poimenovali so jo Onstran svetlobe. Razstava zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa za obiskovalce trenutno ni dostopna. Pokrajinski muzej Maribor je zato pripravil vzporedno virtualno razstavo, do katere je možno dostopati na njihovi spletni strani.
Razstava Onstran svetlobe. Vir: Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Maribor je v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije postavil razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih krajev Slovenije. Z razstavo ne obeležujejo samo stoletnice društvenega samoorganiziranja slepih v Sloveniji – z njo tudi želijo spodbujati empatijo, ki bo videčim omogočala boljše razumevanje potreb naših slepih in slabovidnih sodržavljank in sodržavljanov.
Svoja dela razstavljajo Rezka Arnuš, Evgen Bavčar, Luka Campolunghi, Sara Bukovec, Branko Čeak, Sonja Jež, Jožef Jošt, Milka Jug, Jana Kus, Rosana Lorbek, Darinka Lozinšek, Andrej Palčec, Mirela Prezelj, Helena Senica, Tinka Šetina, Ana Šter, Meri Tišler, Slavica Zdolšek in Natalija Žitnik Metaj.
7. novembra 1920 sta Franc Dolinar in Alojzij Levstek v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je prvo slovensko invalidsko društvo. Glavni namen društva je bilo zbiranje denarja za pomoč revnim slepim, ki so bili tedaj odvisni zgolj od svojcev in znancev. Med slepimi in slabovidnimi imamo Slovenci slikarje, pesnike, pisatelje, glasbenike, igralce, pevce, fotografe. Svojo ustvarjalnost (tudi nagrajevano v konkurenci z videčimi) predstavljajo po Sloveniji in svetu.
Na razstavi je slepim in slabovidnim na voljo razstavni katalog v brajici, videčim pa tudi katalog s predstavitvami avtorjev. Razstava zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa za obiskovalce trenutno ni dostopna. Pokrajinski muzej Maribor je zato pripravil vzporedno virtualno razstavo, do katere je možno dostopati na njihovi spletni strani www.museum-mb.si/onstran-svetlobe/.
Mariborska knjižnica z današnjim dnem zaradi epidemije covid-19 in preventivnih ukrepov spreminja svoje delovanje.
Mariborska knjižnica
Informacije o delovanju Mariborske knjižnice od ponedeljka, 2. novembra 2020:
– enote Mariborske knjižnice ostajajo zaprte,
– uvajajo prilagojen delovni čas enot knjižnice za informacije in predajo gradiva,
– dopolnjujejo ponudbo storitve Izposoja po pošti z možnostjo naročila prek elektronske prijavnice,
– ohranjajo prevzem predhodno naročenega gradiva na varen – brezstični način,
– imajo telefonsko podporo uporabnikom v vseh enotah knjižnice, razen na bibliobusu in v Čitalnici na Rotovškem trgu,
– odgovarjajo na vprašanja, posredovana na e-naslove enot, elektronske storitve: izposoja elektronskih knjig Biblos, zgodbe na Kamri, arhiv Večera, informacije iz različnih podatkovnih zbirk itd.,
– nudijo informacije, zgodbe, zanimivosti na FB in Instagramu,
– omogočajo vpis, podaljšanje članstva, plačevanje prek spleta, storitev Medknjižnične izposoje.
– ne omogočajo pa vračanja izposojenega gradiva,
– zamudnine in opomine imajo izključene,
– čitalnica na Rotovškem trgu je do nadaljnjega zaprta,
– bibliobus do nadaljnjega ne vozi.
Ukrepe in urnike dostopnosti bodo po potrebi sproti prilagajali aktualni situaciji in odlokom vlade.
Pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je izšel Drseči svet, pesniški prvenec Nine Medved, nagrajenke Festivala mlade literature Urška 2019.
Foto: Gregor Salobir
Kot je v spremni besedi zapisal Andrej Makuc, avtoričin mentor pri nastajanju zbirke, je »osredje sporočila pričujoče pesniške zbirke v spoznanju, kako je v življenju treba opraviti kar nekaj inventur, zakaj po ogledih na posameznih odsekih se je treba na vsako novo pot odpraviti s poravnanimi računi s starim in hkrati na tem istem križpotju skušati vedeti, kako in kam naprej.«
Hvaležna za priložnost
Ko je lani oktobra Nina Medved postala uršljanka 2019, je v zahvali ob prejemu nagrade poudarila, da je »ob laskavem naslovu hvaležna za priložnost, da bo lahko izdala pesniško zbirko, kar danes za neuveljavljene avtorje ni tako enostavno.« Leto kasneje, po dolgem ustvarjalnem procesu, skozi katerega se je napotila skupaj z mentorjem Andrejem Makucem, je pred bralcu zbirka z naslovom Drseči svet, za katero avtorica priznava, da je zelo intimna. V pesmih na dogodke in prizore iz vsakdanjega življenja navezuje pomembna življenjska vprašanja, s katerimi se sama in njeni vrstniki srečujejo na začetku odraslosti. Pesnica se sprašuje, kaj je v življenju najbolj pomembno, kako dojemaš svoje telo, svoje življenjske vloge, kot so otrok, starš, partner …, kakšna je tvoja vloga v svetu …
V preizpraševanju bivanjskih tem avtorica vzpostavlja neizprosen ritem nanizanih pesmi, hkrati pa »bralcu ne omogoča prebrati zbirke na dah, ampak ga sili v oddihe, ki so pravzaprav premisleki ob teh izpovedno-pripovednih pesniških enotah,« zapiše Andrej Makuc.
O avtorici
Nina Medved, rojena leta 1989 v Mariboru, je pesnica, kulturna producentka, urednica, prevajalka, performerka in fotografinja, ki jo širša javnost pozna predvsem po tako imenovanih slamih, posebnih pesniških nastopih v živo, in je tudi prva državna prvakinja v slam poeziji. Končala je študij primerjalne književnosti in francoščine. Poezijo objavlja v vidnih slovenskih literarnih revijah, pa tudi v Franciji, Srbiji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Rusiji, Kanadi in na Hrvaškem. Kot zmagovalki Festivala mlade literature Urška leta 2019 je organizator festivala, JSKD, v svoji zbirki Prvenke izdal njen pesniški prvenec Drseči svet.
Mestna občina Maribor je skupaj s partnerji in podporniki Partnerstva za Pohorje predstavila Strategijo razvoja Pohorja. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 28 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Njena vrednost bo tolikšna, kolikor bo v prihodnosti zastavljenih ciljev in predvsem uresničenih projektov.
Vir: FB Visit Pohorje
Zaveza Partnerstva za Pohorje je bila, da bodo začeli usklajevati cilje in projekte, s pomočjo katerih bo Pohorje postalo zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Pomemben korak k temu je bil narejen s pripravo »Strategije razvoja Pohorja«, ki prvič celovito združuje vsa področja, ki v tem trenutku predstavljajo izziv na Pohorju. V njej so bili analizirani ključni problemi in potrebe, s pomočjo katerih so bili določeni ukrepi za njihov razvoj ter jih finančno ovrednotili.
Predsednik Partnerstva za Pohorje, župan MO Maribor Saša Arsenovič je v nagovoru strategije uvodoma zapisal: “Kar delamo, je zgodovinsko” in dodal: “Že v preteklosti so v občinah okoli Pohorja čutili enako močno željo, da se z vseh strani, z vrha in obronkov, povežemo na tem našem skupnem hribu. A mi smo prvi, ki to željo uresničujemo.” Na novinarski konferenci je župana MO Maribor nadomeščal podžupan Samo Peter Medved, ki je dejal, da je bilo v preteklosti že več poskusov povezovanja med sosednjimi občinami, vendar nikdar v smislu partnerstva vseh občin, ki mejijo na Pohorje. Občin in pridruženih deležnikov v partnerstvu je kar 28. Slednje vsekakor nakazuje na zgodovinski dogodek, saj je bila prvič ustvarjena tudi skupna razvojna strategija na področjih zaščite narave, turizma, gospodarstva, infrastrukture in kvalitete bivanja.
Počivalšek: Pohorje ima vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma
Miselni premik v obravnavi Pohorja kot razvojne priložnosti za širšo regijo pozdravlja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki poudarja, “da ima Pohorje vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma: butično, petzvezdično in trajnostno.” S pripravo strategije je bil narejen pomemben strateški korak glede soglasja o želeni prihodnosti razvoja Pohorja in prednostnih naložbah. “Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” pojasnjuje Uroš Rozman, vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije.
Podžupan MOM Samo Peter Medved in direktor MRA Uroš Rozman na predstavitvi Strategije razvoja Pohorja. Vir: MOM
O možnostih podpore pri ključnih projektih s strani države minister Zdravko Počivalšek poudarja: “Želim si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti za to, da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju ter razvoju turizma, v večji meri prišla sem, v te kraje na Pohorju” in dodaja: “Spodbujati bo treba mlade in jim ponuditi možnosti, da bodo svoje ambicije razvijali doma, spodbujati in nagrajevati bo treba poslovne spodbude in nenazadnje Pohorje je treba mrežiti, se pravi vzpostaviti infrastrukturo, ki ga bo povezala s svetom. Povezovanje in sodelovanje 19 občin, skupaj 28 partnerjev je revolucionarno in Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov.”
Kako zelo pomembno bo, da bo Pohorje dobilo podporo tako s strani občin kot države, se zaveda in dodaja tudi Rozman: “Pomoč države pričakujemo pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvijo Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra ter drugih finančnih spodbud v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Predvsem pa si želimo, da bi bilo Pohorje v novi finančni perspektivi deležno večjega deleža evropskih sredstev, kot do sedaj. Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju.”
O nujnosti ureditve ključne infrastrukture (cestne, žičniške, kolesarske, …) na Pohorju se strinja tudi eden izmed treh največjih turističnih ponudnikov na Pohorju in ustanovni partner Partnerstva za Pohorje, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in dodaja: “Gospodarski subjekti si v prvi meri želimo, da se dobro povežemo in navzven delujemo enotno, ob tem pa imamo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju.”
Kot so sporočili iz Narodnega doma Maribor zaradi epidemije začasno zapirajo svoja vrata.
Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor je takoj za Cankarjevim domom drugi največji tovrstni center v državi.
“Zaradi razglasitve epidemije in začasne prepovedi vseh javnih prireditev moramo žal že na začetku naše skrbno pripravljene in vrhunskih umetniških doživetij polne sezone 2020/2021 ponovno zapreti vrata naših avditorijev. Ni lahko, a vemo, da to delamo zato, da bomo in boste ostali zdravi,” sporočajo iz Narodnega doma Maribor.
Ne boste pa ostali sami, obljubljajo svojim obiskovalcem in dodajajo: “Z vami se bomo družili na naših socialnih omrežjih, kjer bo vrvelo od dobre glasbe in dobre volje. Ne zamudite serije BIS s posnetki izbranih koncertov klasične glasbe. Čakajo vas vrhunski domači in tuji orkestri, dirigenti in solisti.”
Aktivni bodo na družbenih omrežjih
Pripravili so tudi novo serijo Prvovrstni, kjer bo beseda namenjena obiskovalcem, ob tem pa bodo seveda tako na Facebooku kot Instagramu vseskozi tudi sproti obveščali o novih terminih prireditev in predstav.
Vse potrebne informacije o odpovedanih predstavah in novih terminih najdete na njihovi spletni strani. Njihova informacijska pisarna je odprta le še do petka, 23. 10., od 10. do 13. ure, nato vam bodo na voljo po elektronski pošti vstopnice@nd-mb.si in na telefonski številkah 031 479 000 in 040 744 122 vsak delovni dan med 10. in 13. uro
Mestna občina Maribor (MOM) je v okviru javnega poziva za pomoč samozaposlenim kulturnim ustvarjalcem, ki so utrpeli veliko škodo zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, razdelila enkratne štipendije 33 posameznikom. Zadovoljni so tudi z odzivom na razpis za obnovo fasad v središču mesta.
Predmet javnega poziva, ki so ga na občini objavili sredi septembra, so bile enkratne delovne štipendije za mariborske samozaposlene kulturne ustvarjalce na različnih področjih umetniškega ustvarjanja s ciljem ohranjanja in razvijanja njihovih ustvarjalnih potencialov. Kulturni sektor je namreč eden najbolj prizadetih zaradi letošnje epidemije novega koronavirusa.
Štipendije razdelili v nekaj dneh
Vloge so obravnavali po vrstnem redu njihove oddaje in že po nekaj dneh so razdelili vseh 33 štipendij v enkratni višini 1500 evrov. “Kot smo pričakovali, je bil odziv kulturnikov izredno velik, tako da smo zaradi porabe vseh razpisanih sredstev poziv zaprli 1. oktobra. Ob tem, da smo dodelili 33 štipendij, je bilo še 15 samostojnih ustvarjalcev in ustvarjalk v kulturi uvrščenih na rezervno listo,” so za STA povedali na občini.
Na tamkajšnjem uradu za kulturo in mladino že proučujejo možnosti, kako bi lahko zagotovili dodatna sredstva, s katerimi bi lahko dodelili še več delovnih štipendij. Dosedanja sredstva so zagotovili na proračunskih postavkah urada za kulturo in mladino, kjer zaradi ukrepov v povezavi s pandemijo sredstva niso bila porabljena, ter službe za delovanje mestnega sveta, saj so se mestni svetniki odpovedali izplačilu sejnin za seje, ki bi morale biti v času posebnih ukrepov.
Zadovoljni z odzivom
“Posameznikom smo pomagali s 1500 evri, kar je po mojem vedenju unikum v Sloveniji,” je za STA povedal župan Saša Arsenovič.
Zadovoljen je tudi z odzivom na razpis za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine, ki so ga na občini objavili spomladi. Nanj so prejeli 27 vlog za skupno 26 stavb.
Razpoložljiva sredstva so razdelili za obnovo 12 stavb, ki se zdaj že izvajajo. Te stavbe se nahajajo na Aškerčevi, Koroški, Maistrovi, Poštni, Orožnovi, Prešernovi, Slovenski ulici ter Ulici heroja Tomšiča. Vsi upravičenci bodo obnavljali fasade, na dveh objektih pa bodo obnovili tudi strehe.
Občina sofinancira do polovice stroškov obnove na stavbo. Vsa dela morajo biti končana do sredine novembra letos. “Obljubljam, da bomo ta projekt peljali naprej tudi v prihodnjih proračunskih letih. Sredstva bodo na voljo za tiste najbolj izpostavljene fasade oziroma najpomembnejše hiše v mestu,” je pojasnil Arsenovič, ob tem pa zavrnil namigovanja, da so v to vključene tudi nepremičnine v njegovi zasebni lasti. “Fasade županovih nepremičnin so že urejene, zato se ne bom prijavljal na te razpise,” je poudaril.
Delovna akcija
K lepši podobi mesta prispeva tudi nova podoba nedavno zgrajenega podhoda na Ljubljanski cesti pri UKC Maribor, kot smo že poročali. Prejšnji konec tedna so tam izvedli ustvarjalno delovno akcijo stenskih poslikav in nastali grafiti umetnikov iz Slovenije in tujine sestavljajo novo razstavišče na prostem, ki so ga poimenovali Ob štreki. Prek njega namreč tečejo železniški tiri.
FOTO: V novem podvozu na Ljubljanski ulici uredili stenske poslikave. Več v članku. Mestna občina Maribor
“Z razstavo, ki se odvija znotraj projekta Izboljšajmo Maribor, si na MOM prizadevamo za spodbujanje razvoja kulture grafitiranja v našem mestu, kot smo napovedali že spomladi ob soočanju s sovražnimi in neprimernimi grafiti,” so sporočili z občine.
VIR:STA
Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije, sprejetih ukrepov in priporočil Vlade RS ter na predlog kolegija direktorjev slovenskih gledališč so organizatorji Borštnikovega srečanja v soglasju z Ministrstvom za kulturo in Mestno občino Maribor sprejeli zahtevno odločitev, da ne izvedejo osrednjega dela 55. festivala Borštnikovo srečanje s tekmovalnim programom.
Zato letošnjo festivalsko edicijo zaključujejo danes, v petek, 16. 10. 2020, s podelitvijo Borštnikovega prstana Petru Boštjančiču in predstavo Plameneča voda v izvedbi baleta HNK Ivana pl. Zajca z Reke.
Zahtevne okoliščine
»Festival je bil dobro pripravljen na izvedbo v teh zahtevnih okoliščinah, ohranjali smo visoko stopnjo prilagodljivosti in imeli pripravljenih več scenarijev. Zaradi skokovitega porasta okužb, ki so zašle tudi v umetniške ansamble in ekipe, so se začele vrstiti odpovedi predstav v jedrnem delu programa, tudi v tekmovalnem izboru. Pomemben del slovenskih gledališč z današnjim dnevom ustavlja svoje javno delovanje in pričakujemo lahko, da se bo to v prihodnjih dneh zgodilo tudi v Podravski statistični regiji. Nadaljevanje izvajanja programa v takih okoliščinah bi bilo povezano s številnimi tveganji, hkrati pa bi zaradi odpovedi nekaterih predstav porajalo tudi dileme o verodostojnosti letošnjih festivalskih nagrad. Kljub naši zavezanosti in odločnim prizadevanjem za izvedbo festivala v zahtevnih okoliščinah, smo bili primorani sprejeti resnično težko odločitev in izvedbo tekmovalnega dela festivala preložiti na prihodnje leto. Delimo skupno usodo slovenskih gledališč in skupaj bomo počakali, da epidemija izgubi svojo paralitično moč. Želimo si, da bi ta prekinitev trajala le kratko in da bo učinkovita, sedaj je treba poskrbeti za najranljivejše,” je ob tem povedal Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje.
Nocoj podelitev Borštnikovega prstana
Nocojšnja prireditev ob 20. uri v Veliki dvorani SNG Maribor bo torej zadnji dogodek letošnjega 55. festivala Borštnikovo srečanje, zato bodo na prireditvi slovesno podelili tudi Borštnikov prstan, ki ga letos prejme Peter Boštjančič.
V okviru Dnevov Arnolda Tovornika bi morala danes zvečer biti na odru Hrama kulture v Selnici ob Dravi predstava Lare Jankovič Poredna Vivi. Ta je zaradi bolezni odpovedana, Organizatorji bodo sporočili nadomestni termin.
Odpovedana predstava Lare Jankovič v Selnici na Dnevih Arnolda Tovornika
V Selnici ob Dravi se počasi iztekajo Dnevi Arnolda Tovornika. Žal so morali današnjo večerno predstavo, ki bi se morala začeti ob 19. uri, odpovedati zaradi bolezni. Laro Jankovič bodo lahko gledalci videli kasneje, ko bodo organizatorji sporočili nov termin.
V petek so se v Hramu kulture v Selnici ob Dravi uspešno pričeli peti Dnevi Arnolda Tovornika.
Po otvoritvi razstave in predstavitvi knjige o Arnoldu Tovorniku je, po uradni otvoritvi, oder zasedel Ranko Babič, s komedijo Kriza srednjih let. V soboto so obiskovalci Hrama uživali v vrhunski stand up predstavi Tadeja Toša, v nedeljo pa jih je navduševal Bojan Emeršič z Erotiko. Vse tri predstave so bile razprodane, Toš in Babič pa bosta doživela še ponovitev v četrtek in v nedeljo.
FOTO: Marko Pigac
V skladu s pravili NIJZ
Danes se bodo na odru Hrama kulture predstavil še Teatar Gavran iz Zagreba s komedijo Pivo. Jutri sledi novost letošnjih dnevov, Večer skečev v domači produkciji, v sredo pa končno tudi ženska predstavnica komedije Lara Jankovič s Poredno Vivi. Celotno dogajanje poteka v skladu s pravili in zahtevami NIJZ, organizatorji pa so zelo zadovoljni z odzivom in celotnim potekom dogodkov.
V Viteški dvorani mariborskega gradu so podelili letošnje Glazerjeve nagrade. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo za leto 2020 sta prejela lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl. Ob tem je Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad Mestne občine Maribor podelil tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh oziroma treh letih; prejeli so jih fotograf Miran Mišo Hochstätter, filmski režiser Matjaž Ivanišin ter literarni urednik in založnik Orlando Uršič.
Breda in Tine Varl,dobitnika Glazerjeve nagrade za življenjsko delo 2020, in mariborski župan Saša Arsenovič. FOTO: MOM
Te nagrade Mestne občine Maribor za vrhunske dosežke na področju kulture tradicionalno podeljujejo sicer marca, vendar je letos zaradi epidemioloških razmer drugače. “Ker smo želeli za letošnje nagrajence vseeno prirediti svečano podelitev, smo jo izvedli v obliki kratkega dogodka z omejenim številom udeležencev. Ob prisotnosti članov Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad je nagrade in listine podelil župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič,” so sporočili z Mestne občine Maribor.
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Vsako leto se lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo ter največ tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju ali za večletno delo pri posredovanju kulturnih vrednot in spodbujanju kulturnega življenja v mariborski občini. Na razpis za Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine v letu 2020, ki je bil objavljen 16. oktobra 2019 in odprt do 16. decembra 2019, je prispelo 21 predlogov s štirinajstimi predlaganimi kandidati; po sedem kandidatov za Glazerjevo listino in za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Strokovne komisije so opravile izbor ter Odboru za podelitev Glazerjevih nagrad posredovale v odločanje več predlogov. Nagrajence je odbor izbral na seji 28. februarja 2020.
Breda in Tine Varl – lutkovna ustvarjalca
Breda in Tine Varl sta zaznamovala razvoj lutkovne umetnosti v Mariboru, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. S svojim umetniškim delovanjem – Tine Varl kot režiser in umetniški vodja gledališča, Breda Varl kot oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka ter umetniška vodja gledališča – sta ves čas svojega ustvarjanja oblikovala in razvijala podobo lutkovnega področja. Vsak zase in kot umetniški dvojec sta vtisnila neizbrisen pečat zlasti Lutkovnemu gledališču Maribor.
Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je Peter Boštjančič, so danes v Mariboru sporočili organizatorji 55. Festivala Borštnikovo srečanje.
To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo dolgoletni član igralskega ansambla Drame SNG Maribor, še prej pa SLG Celje prejel ob zaključku festivala 25. oktobra.
“Čeprav je Boštjančič že kot mlad igralec učinkovito združeval telesno in govorno plat vloge in je v tem pogledu zagotovo predhodnik današnjih fizičnih igralcev, je zanj vir gledališča drama, torej tekst, dialog, odnosi med dramskimi liki. A nikdar drama kot suhoparna literatura, temveč kot živi zapis življenja, kot pogoj za živost gledališča, lika, igre, na katero se odziva tudi gledalec. Zato Boštjančič na odru vedno ustvari tudi fizično prepoznaven lik, z nezgrešljivo, zanj specifično držo, ki na sebi nosi enako intenzivno dramsko napetost kot besedilo samo,” je v utemeljitvi nagrade zapisal Blaž Lukan.
Peter Boštjančič je doživel igralski debi na odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor leta 1976, 17 let je bil zaposlen v SLG Celje, leta 1997 pa se je redno zaposlil v Drami SNG Maribor.
Prstan mu bodo izročili na zaključni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje, ki ga bo Maribor gostil od 12. do 25. oktobra. Takrat bodo podelili tudi druge festivalske nagrade, za katere se letos potegujejo ustvarjalci desetih uprizoritev po izboru selektorja Roka Bozovičarja.
Po besedah umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka bo bogat tudi spremljevalni program, v katerem so uprizoritve tako slovenskih kot tujih producentov. Otvoritvena predstava Soul Chain koreografinje Sharon Eyal je na sporedu v petek, 16. oktobra, v Veliki dvorani SNG Maribor. Festivalski program sicer začne teči že v ponedeljek s sklopom Mlado gledališče.
VIR: STA
Včeraj se je v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici odvilo novo poglavje Domoznanskih pomenkov. Tokratno edicijo so posvetili Arnoldu Tovorniku kot uvod v Dneve Arnolda Tovornika, ki bodo od danes naprej prinesli na oder hrama nekaj odličnih komedij in stand-upov. Domoznanski pomenki nastajajo v organizaciji Mariborske knjižnice, tokrat pa so o gledališkem ustvarjanju v Selnici, o Arnoldu Tovorniku, njegovih starših in njegovem ustvarjanju na odru spregovorili Vili Rezman, ki je vodil pogovor, zgodovinarka Liljana Urlep in dramski igralec Rado Pavalec. V razstavišču pa si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo, posvečeno temu igralcu.
Tovornik je bil Selničan, kot pravi Vili Rezman, res da prvih šest let življenja, a zagotovo se je Tovornik dotaknil Selnice, Selnica pa njega, tako da je ta kraj bil pomemben del njegovega življenja in kasneje tudi ustvarjanja.
O njegovi družini, predvsem prednikih pa je spregovorila zgodovinarka oziroma arhivarka Liljana Urlep. Družino je vzela pod drobnogled, “ker naši predniki, pa če se tega zavedamo ali ne, neizmerno vplivajo na nas,” je poudarila in dodala: “Mi smo to, kar so bili naši predniki.” Zaupala pa nam je nekaj zanimivosti o njegovi družini.
Na pomenkih pa je bil tudi dramski igralec Rado Pavalec, ki je kot mlad igralec sodeloval tudi z Arnoldom Tovornikom, čigar vnema in igra pa je na nek način takrat vplivala na vrsto mladih igralcev. Povedal je, da je bilo s Tovornikom dejansko čudovito igrati.
Domoznanske pomenke je že peto leto po vrsti pripravila Mariborska knjižnica. Nina Hriberšek Vuk, ki v knjižnici koordinira domoznansko dejavnost in je regijska urednica portala Kamra, je izpostavila, da pri domoznanskih pomenkih predstavljajo lokalno okolje, ki ga pokrivajo z mrežo knjižničnih enot. S tem predstavljajo košček zgodovine, znamenite osebe s tega okolja.
V naslednjih dneh pa vabilo v Hram kulture Arnolda Tovornika na dneve smeha še vedno velja. V razstavišču pa si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo fotografij Arnolda Tovornika.
V četrtek, 8. oktobra, se začenja jubilejni 10. Mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, največji tovrstni festival v Evropi. V Mariboru se bo odvil med 8. in 11 . oktobrom, skrčena različica pa med 6. in 8. novembrom v Lodžu na Poljskem. Osrednje mariborsko prizorišče bo Vetrinjski dvor, dogajalo pa se bo tudi v GT22 in Lutkovnem gledališču Maribor.
Predstavitev letošnjega festivala Stoptrik3. Foto: Andrej Firm
StopTrik se osredotoča na skupnost ustvarjalcev in gledalcev, katerim festival ponuja priložnost za ustvarjalne interakcije. »Na začetku smo govorili “to je niša niše”, vendar si nikoli ne bi mogli predstavljati, kako resnična bi takšna izjava lahko bila na predvečer 10. obletnice. Zaradi pandemije Covid-19 so druženja v živo postala margina kulturne produkcije. Že mesece se nismo videli,« pravijo organizatorke. Četudi je pandemija ohromila življenje in kulturno produkcijo, pa so organizatorke odločene, da festival izvedejo v živo. Splet ne more nadomestiti neposredne umetniške izkušnje. Festivali, pa naj so filmski, glasbeni, umetniški ali skupnostni, predstavljajo prostore človeške interakcije, navdiha, participacije, pogosto pa tudi intenzivnega političnega razmisleka. Ekipa festivala stremi k ustvarjanju prostora za diskusijo, medgeneracijskega in medkulturnega dialoga ter k približevanju filmske umetnosti občinstvu. K temu pripomore tudi dostopnost dogodkov: vse festivalske filmske projekcije so brezplačne.
Vsi dogodki bodo organizirani v skladu z aktualnimi ukrepi in priporočili za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom. O morebitnih spremembah programa bodo organizatorke ažurno obveščale po vseh komunikacijskih kanalih. Tematska zasnova jubilejne festivalske edicije Letošnji program je zasnovan po navdihu intelektualnega in umetniškega eksperimenta umetnika Theodoreja Usheva. V Manifestu A-Z (Animacija kot orožje) je Ushev imenoval najbolj nevarne družbene grožnje oz. anti-vrednote in drzno (morda tudi naivno) trdil, da jih lahko umetnost animacije premaga. V posebnem retrospektivnem programu so izbrani filmi, s katerimi poskušajo organizatorice festivala ponazoriti vsako anti-vrednoto, ki jo je omenil Ushev, z eno stop animacijo ali eksperimentalnim animiranim filmom.
Predstavitev letošnjega festivala Stoptrik3. Foto: Andrej Firm
Filmske projekcije
Osrednji program festivala je tekmovalni filmski program. Kot vsako leto, bo festival tudi letos predstavil štiri tekmovalne sklope: tri sklope mednarodnega tekmovanja, v katerem bodo
tekmovale sodobne produkcije, narejene v tradicionalni tehniki stop animacije, in sklop Borderlands, v katerem se bodo pomerili eksperimentalnimi in hibridnimi filmi, ki se poleg stop animacije poslužujejo še drugih tehnik. Glavno nagrado tekmovalnih sklopov bo z glasovanjem tudi tokrat izbralo občinstvo. Poleg tekmovalnih se bosta na festivalu odvila še dva sklopa filmskih projekcij: v sklopu Panorama bodo prikazani filmi, ki se niso uvrstili v tekmovalni program, a predstavljajo izstopajoča avtorska dela, v Retrospektivi I in II pa bomo videli filme, med katerimi vsak nagovarja eno imed anti-vrednot, ki jih najdemo v Ushevem manifestu. Med projekcijami bo v studiu Vetrinjskega dvora organizirano kreativno varstvo, kjer bodo otroci (od 6. leta starosti) na ustvarjalnih delavnicah spoznavali osnove animacije.
Strokovni program
Na festivalu se bo odvilo več predavanj, pogovorov, okroglih miz. V sklopu Projektor sta organizirani dve predavanji, katerih tema je kinematografija prihodnosti: (Ne-) organizirana
filmska pokrajina: Stanje in prognoze (Martina Gumzi, dramaturginja in filmska producentka) ter predavanje Prihodnost kinematografije in Baza slovenskih filmov (Lev Predan Kowarski,
direktor fotografije, in Jasna Pintarič, literarna komparativistka). Na pogovoru Film v Mariboru: (de)centralizacija slovenskega filma bodo sodelavci konzorcija Film v Mariboru govorili o Mariboru kot filmskem mestu, ki pa se ves čas bori za zagotavljanje osnovnih pogojev produkcije in prikazovanja. Na okrogli mizi Festival kot orožje: družbeni in politični potencial bo pogovor tekel o vlogi festivalov v času podnebne krize, naraščajočega fašizma in nacionalizmov. V sklopu TrikShowa 2020 se bo občinstvo skozi pogovor z avtoricami in avtorji seznanilo z zakulisjem nastajanja animiranega filma, festival pa organizira tudi poglobljen pogovor z mentorico Workshot delavnice stop animacije; z večkrat nagrajeno režiserko animacij in producentko Špelo Čadež.
Mladinski in otroški program
Festival StopTrik vsako leto tesno sodeluje s partnerskimi festivali po vsem svetu. Letos se bodo na mariborskih srednjih šolah predstavili festivali PAF (Češka), Insomnia (Rusija), in
Linoleum (Ukrajina), ki bodo ponudili nagrajene in posamične selekcije odličnih del v želji, da umetnost animacije približajo mladim. Tokratna festivalska edicija gosti tudi filmsko-vzgojni program za mlade Ostrenje pogleda, ki skozi stik s filmom in pogovore pri udeležencih spodbuja kritično mišljenje in mlade vodi skozi proces nastajanja in pisanja filmske kritike. Izobraževalni proces bo vodila dr. Maja Krajnc, odgovorna urednica revije KINO!. Za otroke so pripravili tudi delavnico animacije z Anko Kočevar, v Lutkovnem gledališču Maribor pa se bo odvrtel izbor projekcij kratkih animiranih filmov slovenskega avtorja Kolje Sakside in kuratorjev iz Hrvaške, Rusije in Poljske.
Spremljevalni program
Festival bosta letos pospremili dve razstavi, 10 let festivala StopTrik in Fotogank. Na prvi bodo razstavljeni plakati, festivalski napovedniki in stop animacije iz delavnic preteklih desetih let, na drugi pa bo predstavljeno delo skupine šestih fotografij in fotografov, ki so svoja in dela drugih avtorjev v času karantene na ogled ponudili preko projekcij z domačega balkona na
pročelje sosednjih stavb. Razstavi bosta na ogled celoten čas festivala. V Black Boxu GT22 bodo na sporedu projekcije kratkih animiranih filmov Sashe Svirskega. Sasha je slikar in eden najbolj fascinantnih sodobnih umetnikov evropske animacije. Program se bo predvajal nenehno in bo za majhno občinstvo na voljo tekom celotnega festivala.
Glasba
Ker vsak dober festival najde tudi čas za zabavo, organizatorke tudi letos napovedujejo glasbeno-družabne dogodke. Odgovorne in na primerni razdalji, pa vendar. Po uradni otvoritvi festivala se obeta avdio-vizualna naveza dveh obetavnih kreativcev urbane alternativne scene Gabi98 & Kasko Karambol AV, dan kasneje pa se bo v Mariboru premierno predstavil domač trio Etceteral. S simbiozo sintetizatorja, akustičnih instrumentov in animacije ustvarijo audio-vizualni hologram, navdih pa črpajo iz Kraut-Rocka ter Afro-Futurizma in raziskujejo razsežnosti repetativne poliritmične glasbe in digitalne podobe. Med festivalom se bo odvil tudi Dvoboj kuratorjev v animiranih glasbenih videoposnetkih. Posnetke bosta izbirala Daniel Šuljić in Slava Lukarov, programska direktorja festivala Animafest Zagreb in festivala Supertoon.
Celoten program je na voljo na spletni strani www.stoptrik.com.
Tadej Toš, Lara Jankovič, Bojan Emeršič, Ranko Babič in Teatar Gavran so imena letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika, ki bodo od 8. do 18. oktobra potekali v Selnici ob Dravi. Ob tem pa še Ljudska umetnost z Večerom skečev ter otvoritev razstave in predstavitev knjige o Arnoldu Tovorniku. Za vse predstave bodo veljale spomladi kupljene vstopnice, vsi dogodki pa bodo potekali po smernicah in priporočilih NIJZ.
Danes so predstavili organizacijo in program letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika, ki se pravzaprav začnejo že v četrtek, 8. oktobra, z Domoznanskimi pomenki, ki so jih tokrat posvetili Arnoldu Tovorniku, od petka naprej pa bo poskrbljeno za smeh z monokomedijami in skeči v osrednjem programu, ki mu bo ob boku tudi spremljevalni program. Kako so letos poskrbeli za organizacijo v izrednih razmerah, je izpostavil Miha Kranjčević, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika.
Med letošnjimi novostmi je Večer skečev, ki v torek, 13. oktobra, ob 19. uri. Nastopili bodo člani dramske sekcije KUD Vitomarci, gledališka skupina Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, člani igralske zasedbe Kimperk teatra iz Ojstrice, igralci iz Smolnika, ter domačini, člani dramske sekcije KD Pavza.Ta večer je predstavila njegova producentka Polonca Perkuš
Že dan pred uradnim prvim dnevom Arnolda Tovornika pa bodo v Knjižnici Selnica ob Dravi Domoznanski pomenek o igralcu Arnoldu Tovorniku. V četrtek, 8. oktobra ob 18h, bodo namreč v knjižnici o velikemu igralcu, o gledališču ter o doživljanju profesionalne in amaterske gledališke igre spregovorili Vilijem Rezman, Rado Pavalec in Liljana Urlep. Rezman je uredil tudi knjižico o Arnoldu Tovorniku.
Program:
Osrednje dogajanje
Uradni začetek v petek, 9. oktobra, ob 19. uri, z monokomedijo Ranka Babiča
9. oktobra se bodo z uradno otvoritvijo, nagovorom županje in monokomedijo Ranka Babiča, pričeli tradicionalni Dnevi Arnolda Tovornika, peti zapored. Monokomedija Kriza srednjih let je nova avtobiografska komedija, v kateri bo Ranko z občinstvom zaupno delil izkušnje o tem, kako se sooča s krizo srednjih let, ki prej ali slej doleti vsakega moškega. Dodatna predstava Ranka Babiča bo v nedeljo, 18. oktobra ob 19. uri.
Sobota, 10. oktober, ob 19h, ponuja nastop Tadeja Toša
Sobota bo v znamenju Tadeja Toša in njegovega svojevrstnega, a odličnega smisla za humor, ki je običajno sprejet odprtih rok. Oster in pisan kot mavrica, v glavnem pa nekje med romantično ironičnim in nesramno ciničnim; naslonjen na primitivnost in vulgarnost človeške biti. Dodatna predstava Tadeja Toša bo v četrtek, 15. oktobra ob 19. uri.
Nedelja, 11. oktober, z Bojanom Emeršičem in njegovo Erotiko
Tretji večer letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika, nedeljo 11. oktobra, bodo gledalci preživeli ob komediji Erotika igralca Bojana Emeršiča. Človek z veliko modrostjo, zaupanja vreden in z milijon izkušnjami, jih bo delil z vami. Ker veste … erotika ni le seks – erotika je življenje, je hrana, je zavreta strast, so zapisali v najavi.
Ponedeljek, 12. oktober, z gosti iz Zagreba
V ponedeljek, 12. oktobra, ob 19.uri, v Hramu kulture gostijo Teatar Gavran iz Zagreba s komedijo Pivo. Pivo je neobičajna komedija, ki govori o očetu in sinu in njunem odnosu v obdobju šestdeset let. Avtor Miro Gavran je s polno humorja in topline prikazal sodobno prepoznane karakterje, ki nas vodijo skozi situacije, ki smo jih mnogi od nas preživeli s starši ali našimi otroki.
Torek, 13. oktober, z zanimivim Večerom skečev
V torek, 13. oktobra, pa bo Večer skečev, na katerem želijo, da se obiskovalci iz srca nasmejijo napakam javnega življenja. Nastopili bodo člani dramske sekcije KUD Vitomarci, gledališka skupina Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, člani igralske zasedbe Kimperk teatra iz Ojstrice, igralci iz Smolnika, ter domačini, člani dramske sekcije KD Pavza.
Sreda, 14. oktober, z Laro Jankovič in Poredno Vivi
Sredin večer Dnevov Arnolda Tovornika, 14. oktobra, bodo obiskovalci preživeli z Laro Jankovič v komediji Poredna Vivi. Vivian je prostitutka, ki se je za svoj poklic odločila iz praktičnih razlogov. Lahko bi postala kar koli drugega, vendar delo najrajši opravlja leže in od doma, je zapisano v najavi.
Poskrbljeno za varnost in zdravje
Organizatorji so pridobili dovoljenje NIJZ za izvajanje prireditve v zaprtem prostoru, kar pomeni da morajo spoštovati vse zastavljene ukrepe in upoštevati priporočila. Vsi dogodki bodo tako potekali po smernicah in priporočilih NIJZ – Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sedežni red na vstopnicah iz marca zaradi zagotavljanja varnostne razdalje ne bo veljal. Ob vstopu v Hram Kulture Arnolda Tovornika je obvezna uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok.
Spremljevalni program
Na predvečer Dnevov komedije bodo Domoznanski pomenki
V četrtek, 8. oktobra ob 18. uri, bodo v Knjižnici Selnica ob Dravi, Domoznanski pomenki: Pogovor o igralcu Arnoldu Tovorniku, o gledališču ter o doživljanju profesionalne in amaterske gledališke igre s sogovorniki Vilijem Rezmanom, Radom Pavalecom in Liljano Urlep.
Otvoritev razstave “Arnold Tovornik v Selnici ob Dravi”
V petek, 9. oktobra ob 17. uri, bo v Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja, otvoritev razstave “Arnold Tovornik v Selnici ob Dravi”. Skozi avtorski pogled na produkcijo njegovih vlog so nastale grafične podobe, temelječe na digitalni matrici in visoko resolucijskem ink jet tisku. Tovornik je postavljen v selniško okolje obdan s prižnico selniške cerkve, Viltuškega gradu, hrama kulture, občinske stavbe, jabolčnega nasada, praznika jabolk, petkovškove kmečke sobe.
Predstavitev knjige z naslovom podobe Selniške kulture: Arnold Tovornik
V petek, ob 17.30, je pogovor o selniški kulturni zgodovini in igralcu Arnoldu Tovorniku, o gledališču ter o doživljanju profesionalne in amaterske gledališke igre s sogovorniki Vilijem Rezmanom, Petrom Ternovškom in dr. Gregorjem Antoličičem.
Novosti letošnjega dogodka
Poleg Večera skečev in mednarodnega gledališča, je novost tudi gledališki seminar. Ta se bo odvijal v soboto, 10. in v nedeljo, 11. oktobra. Prvi dan je namenjen ljubiteljskim gledališkim igralcem, tako začetnikom kot tistim, ki bi radi svoje znanje dopolnili, ter vsem, ki se srečujejo z javnim nastopanjem. Vodila ga bo Aleksandra Blagojević, mag. dramaturgije in gledališke režije. Drugi dan, pa se bodo posvetili improvizacijskemu gledališču. Seminar bodo vodili člani KUD Banda Ferdamana.
Včeraj so v Selnici ob Dravi svečano otvorili in na novo poimenovali veliko dvorano v Hramu Kulture Arnolda Tovornika po pokojni doktorici, krajanki in dolgoletni obiskovalki Zinki Zorko.
Zinka Zorko, rojena 1963, je bila slovenska jezikoslovka in akademikinja. Diplomirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in književnosti, tam je lta 1986 doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice o Duha na Ostrem vrhu.
Sprva je poučevala na srednjih šolah na Ravnah na Koroškem. Kasneje je delala na PeF v Mariboru. V letih 1986−1996 je predavala tudi na ljubljanski Filozofski Fakulteti.
Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem s Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju narečja v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom.
Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini.
Hram kulture v Selnici ob Dravi nosi ime igralca Arnolda Tovornika. V zgradbi pa se nahaja še likovni salon po imenu grafika Arnolda Šušmelja. Sedaj pa veliko dvorano krasi ime Zinke Zorko.
Predstava Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor je bila razglašena za najboljšo predstavo na letošnjem 53. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF) v Zagrebu, so sporočili organizatorji. Mariborski lutkarji so ob sredinem zaključku festivala prejeli glavno nagrado Milan Čečuk za najboljšo festivalsko predstavo v celoti.
FOTO: Boštjan Lah
Posebni nagradi sta končali v rokah članov tega gledališča Mihe Bezeljaka za natančno in razigrano animacijo ter Mattea Spiazzija za likovnost v predstavi Ostržek, so v sredo zvečer še objavili organizatorji PIF.
Po mnenju strokovne in otroške žirije je absolutna zmagovalka festivala predstava Flekavac mestnega lutkovnega gledališča Reka. Reški lutkarji so dobili nagrade tudi za režijo, besedilo predstave, glasbo, scenografijo in oblikovanje.
Nagrado za predstavo z najbolj humanim sporočilom pa so podelili Arielu Doronu za izraelsko-nemško predstavo Plastični junaki.
Letošnji PIF je potekal na več lokacij v Zagrebu med 18. in 24. septembrom v skladu s priporočili epidemiologov glede covida-19. Predstavila so se gledališča iz Bolgarije, BiH, Češke, Hrvaške, Italije, Izraela, Nemčije, Poljske, Slovenije in Srbije.
Kljub vsem okoliščinam, vključno s polpraznimi dvoranami, so si nastopajoči prizadevali, da bi v njihovih predstavah prevladovali srčnost in entuziazem. “Ob raznovrstnih estetikah in intrigantnih idejah so se lutkarji spopadli tudi z resnimi družbeno-političnimi temami, ki so jih obdelali na kritičen in duhovit način. Predstave so kazale trdno enotnost in radost (so)igre, animatorji pa so znova pokazali, da lutka resnično ima dušo,” je še zapisala žirija.
VIR: STA
Mestna občina Maribor bo prihodnji teden, v sredo, 23. septembra 2020, objavila javni poziv za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene kulturne delavce, ki jih bo v letu 2020 financirala Mestna občina Maribor.
Predmet javnega poziva so enkratne delovne štipendije za mariborske samozaposlene kulturne ustvarjalce na različnih področjih umetniškega ustvarjanja in so namenjene ohranjanju in razvijanju ustvarjalnih potencialov umetnic/umetnikov. “Naš namen je, da pomagamo samozaposlenim kulturnim ustvarjalcem v naši občini, saj imajo v času ukrepov omejevanja javnih kulturnih prireditev zaradi preprečevanja širjenja okužbe covid-19 bistveno manj ali pa sploh nobenih možnosti javnega nastopanja in delovanja, s tem pa tudi možnosti ustvarjanja prihodkov,” so zapisali na Mestni občini Maribor.
Javni poziv bo odprt od objave poziva do porabe sredstev (do objave zaključka poziva na spletni strani Mestne občine Maribor – www.maribor.si), vendar najdlje do 2. novembra 2020. Poziv z razpisno dokumentacijo bo od dneva objave poziva do izteka prijavnega roka objavljen na spletni strani Mestne občine Maribor/Javni razpisi/Javni razpisi – kultura in mladina.
Z Zborovsko fantazijo v izvedbi Simfoničnega orkestra, zbora in solistov SNG Maribor se nocoj začenja Festival Maribor, ki je po navedbah organizatorjev uglašen z jubilejnim letom Ludwiga van Beethovna in s časom, ki ga živimo.
FOTO: Festival Maribor/Facebook
“Praznovali bomo, tako kot zmeraj, v najboljši družbi,” napoveduje Barbara Švrljuga Hergovich iz Narodnega doma Maribor.
Festival bo med drugim gostil norveško violinistko Vilde Frang ter švedskega skladatelja Andersa Linda z interaktivno razstavo Črte in Orkestrom mobilnih telefonov. V Maribor se vrača nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki bo nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Letonje, družbo pa mu bo delal tudi britanski glasbenik Lawrence Power.
Odprtje festivala z Zborovsko fantazijo
Odprtje festivala bo pripadlo Simfoničnemu orkestru in zboru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod vodstvom avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja, ki bo s pianistom Nejcem Kampletom in solisti Rebeko Lokar, Valentino Čuden, Ireno Petkovo in drugimi izvedel Zborovsko fantazijo.
To Beethovnovo delo je bilo po besedah vodje programa festivala Barbare Švrljuga Hergovich večji del zgodovine zanemarjeno v senci znamenite Devete simfonije, “morda tudi zato, ker povezuje na videz nerazdružljive glasbene oblike v fantazijsko delo, v katerem se odraža tok skladateljevih mogočnih misli”. “Kljub temu pa ima to delo svoj lastni čar in z vsemi glasbenimi sredstvi, ki jih je ponujal tisti čas, opeva srečo v ljubezni do umetnosti,” je prepričana.
Festival bo zaključil avstrijski duo Bartolomey Bittmann s koncertom Pesmi brez besed z groovom, ki združuje klasično glasbo z jazzom, rockom in popom.
Poseben poudarek festivala, ki ga nakazujejo že plakati z Beethovnom z mobilnim telefonom v roki, bo na digitalizaciji komunikacij, ki vse bolj postaja tudi eden načinov dostopanja do umetnosti in kulture. V času karantene zaradi novega koronavirusa in prepovedi prirejanja kulturnih prireditev je odprla celo vrsto vprašanj, ki odsevajo tudi v programu letošnjega Festivala Maribor.
VIR: STA
Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor se je odpravila na gostovanje v italijanski Čedad, kjer bodo nocoj na festivalu Mittelfest 2020 izvedli dramo Brezmadežna/Immaculata po romanu Colma Tóibína Marijin testament. Uprizoritev, v kateri nastopa Nataša Matjašec Rošker, je na sporedu v Teatru Ristori.
Drama SNG Maribor Brezmadežna. Foto: Aljoša Rebolj
Festival Mittelfest 2020, ki so ga organizatorji letos premaknili v pozno poletje, v Čedadu poteka od 5. do 13. septembra. Vsebinsko ga je zastavil umetniški vodja Haris Pašović z nosilno idejo, kakšno vlogo naj ima v današnjem koronačasu empatija, kako jo dojemamo, kako jo vrednotimo, kako jo lahko umetniško izrazimo. Odgovore iščejo in ponujajo s pomočjo gledaliških, glasbenih in plesnih uprizoritev.
Z romanom Marijin testament (2012) je eden najuglednejših sodobnih irskih pisateljev Colm Tóibín humaniziral Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas. »Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,« je za gledališki list zapisala Livija Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev, ki je oblikovana v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektor Janez Bostič, avtorja glasbe Boris Benko in Primož Hladnik (Silence), sodelavci pri uprizoritvi Branko Jordan, Tibor Hrs Pandur, Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini. Oblikovalka svetlobe je Vesna Kolarec, fotograf Aljoša Rebolj.
Brezmadežna/Immaculata je po uspešni premieri septembra 2016 gostovala po Sloveniji in tujini, med drugim v Madridu v Španiji in v Guadalajari v Mehiki ter bila uvrščena v tekmovalni spored Festivala Borštnikovo srečanje.
V Mariboru bo Brezmadežna/Immaculata na sporedu 18. in 19. septembra 2020.
Danes ob 18. uri je Mestna četrt Center simbolično prevzela prenovljeni Glavni trg s Koroško cesto v uporabo občank in občanov iz soseske, pri tem pa so poskrbeli, da je kot ulični glasbenik nastopil odličen saksofonist in profesor glasbe Oto Vrhovnik.
S tem so napovedali začetek projekta “Zvok moje četrti”, ki ga bodo to jesen s pouličnimi nastopi soustvarjali številni glasbeniki in avtorji, ob umetniškem vodenju Ustanove Fundacija Sonda in organizacijski podpori Mestne četrti Center. “S solidarnostjo in vzajemnostjo v središču te akcije, želimo podpreti ter dvigniti kvaliteto, organiziranost in opaznost poulične glasbe v našem mestu, zlasti v njegovem historičnem jedru,” je zapisal Sašo Drobnak, predsednik Mestne četrti Center.
Pobudnica za glasbeni sprehod oziroma za ulično glasbo Ota Vrhovnika, ki je danes zabaval sprehajalce, je Karmen Teržan Kopecky, ki je sicer stanovalka Koroške ceste. Ta cesta je po dolgih letih prizadevanj in dogovorov tako kot Glavni trg doživela prenovo, za katero je Teržan Kopeckyjeva dejala, da je res bila dolgo pričakovana. Povedala nam je, da je ob prenovi vesela tudi tega, da so na trgu in cesti namesto vozil ljudje in glasba.
Danes, v soboto, 5. septembra 2020, ob 11. uri ima Umetnostna galerija Maribor vodstvo po razstavi 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM. Temu bo ob 13. uri sledilo še drugo vodstvo.
Umetnostna galerija Maribor. Vir: Maribor-Pohorje.si
Z obiskom razstave bodo obiskovalci doživeli atraktivni preplet ikoničnih del avtoric in avtorjev iz Zbirke UGM, ki sega od Ivane Kobilce do dvojca son:DA. Z otvoritvenimi vodstvi bodo zaradi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje nadomestili večjo otvoritev, so sporočili iz UGM.
Število udeležencev na posameznem vodstvu je omejeno na 30 oseb. Udeležba je brezplačna. Obvezna je predhodna prijava na elektronski naslov: blagajna@ugm.si (pripišite želeni termin udeležbe).
Zbirka Umetnostne galerije Maribor, osrednje ustanove za umetnost 20. in 21. stoletja v regiji, pripada mestu in ljudem, ki živijo v njem. V letu, ko v Mariboru praznujemo 100 let organizirane likovne dejavnosti, vse Mariborčanke in Mariborčane iz UGM pozivajo, da z obiskom razstave potrdite pomen Zbirke UGM. Pripadnost zbirki lahko vsak obiskovalec izkaže tako, da svojo prisotnost zabeleži z obarvanjem enega izmed 10.000 obrisov na velikem plakatu v preddverju galerije.
Danes, v soboto, 29. avgusta 2020, ob 11. uri ima Umetnostna galerija Maribor vodstvo po razstavi 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM. Temu bo ob 13. uri sledilo še drugo vodstvo.
Umetnostna galerija Maribor. Vir: Maribor-Pohorje.si
Z obiskom razstave bodo obiskovalci doživeli atraktivni preplet ikoničnih del avtoric in avtorjev iz Zbirke UGM, ki sega od Ivane Kobilce do dvojca son:DA. Z otvoritvenimi vodstvi bodo zaradi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje nadomestili večjo otvoritev, so sporočili iz UGM.
Število udeležencev na posameznem vodstvu je omejeno na 30 oseb. Udeležba je brezplačna. Obvezna je predhodna prijava na elektronski naslov: blagajna@ugm.si (pripišite želeni termin udeležbe).
Zbirka Umetnostne galerije Maribor, osrednje ustanove za umetnost 20. in 21. stoletja v regiji, pripada mestu in ljudem, ki živijo v njem. V letu, ko v Mariboru praznujemo 100 let organizirane likovne dejavnosti, vse Mariborčanke in Mariborčane iz UGM pozivajo, da z obiskom razstave potrdite pomen Zbirke UGM. Pripadnost zbirki lahko vsak obiskovalec izkaže tako, da svojo prisotnost zabeleži z obarvanjem enega izmed 10.000 obrisov na velikem plakatu v preddverju galerije.
Pred kratkim se je zaključila likovna kolonija Duplek Art, ki je letos potekala pod posebnimi pogoji. Za našo ekipo pa je njen vodja Rajko Ferk pripravil prav posebno razstavo. Poglejmo, kakšna je bila dobrodošlica.
Slovenske splošne knjižnice so se prilagodile razmeram, ki jih je povzročil koronavirus.
Vir: Pixabay
Izposojeno gradivo mora ob vrnitvi v karanteni odležati tri dni ali pa ga očistijo in dajo v 24-urno karanteno. Čitalnice ostajajo zaprte, a ponekod periodični tisk izposojajo na dom. Ob upoštevanju omejitev NIJZ knjižnice ponujajo tudi druge storitve.
Kot je za STA pojasnila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, knjižnice v tridnevno karanteno dajo tisto gradivo, ki je manj iskano, pri bolj iskanem se odločajo za čiščenje in 24-urno karanteno, nato gradivo vrnejo na police. Čitalnice so zaprte in tako bo verjetno še nekaj časa. Revije in časopise v manjših knjižnicah izposojajo tudi na dom, ob vrnitvi pa sledi podoben postopek kot pri knjižničnem gradivu.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trenutno po njenih besedah ne pripravlja novih navodil, a tudi sami ne pritiskajo nanj, bodo pa aktivnejši konec avgusta, saj se bodo s septembrom v knjižnice vrnili šolarji.
Ob tem je poudarila, da je uporaba splošnih knjižnic ne glede na posebne razmere, ki jih je povzročil novi koronavirus, optimalna v primerjavi z drugimi področji kulture. Na podlagi podatkov nekaterih knjižnic je obisk – največkrat zaradi izposoje ali vračila gradiva – v knjižnicah v mesecih maj, junij in julij primerljiv z lanskim obiskom v tem obdobju. Je pa nekoliko nižja izposoja gradiva in znaša od okoli 60 do 75 odstotkov lanske izposoje, kar gre predvsem na račun maja, ko so uporabniki gradivo predvsem vračali.
Splošne knjižnice so po zaprtju v sklopu ukrepov za zaustavitev širjenja novega koronavirusa ponovno vrata odprle 4. maja. Tako kot vse druge dejavnosti in področja so se po besedah Vesne Horžen v maju, juniju in juliju srečale s pokoronsko drugačnostjo svojega delovanja ter vedenja in potreb svojih uporabnikov. Ti so najprej izrazili veselje ob ponovnem odprtju, potem pa je zaradi različnih omejitev, ki jih knjižnice upoštevajo po navodilih NIJZ, začetno navdušenje nekoliko usahnilo.
Kot je še povedala, knjižnice ob upoštevanju omejitev NIJZ kljub temu ponujajo veliko domiselnih storitev, ki spodbujajo branje: bralne značke za otroke in odrasle, bralne sezname in bralna presenečenja, nekatere, ki imajo to možnost, organizirajo prireditve na prostem, kvize in razstave, virtualne literarne dogodke, srečanja bralnih klubov, poleg tega z gradivom oskrbujejo kopališča in druge turistične točke.
Še vedno je v veljavi tudi ukrep, ki zaradi možnega prenosa novega koronavirusa prepoveduje ponudbo časopisov in revij po gostinskih, frizerskih in drugih lokalih. Kot je pojasnil vladni govornik za covid-19 Jelko Kacin, ga lahko prekliče vlada, ki pa je trenutno na počitnicah.
VIR: STA
Natanko teden dni nas še loči od festivala Letni oder Ruše 2020. Tradicionalni festival se bo tudi letos dogajal na edinstvenem prizorišču kamnitega amfiteatra, Letnega gledališča Pod Goroj. Dogajanje bo tokrat, zaradi nestabilne situacije z aktualnim virusom, strnjeno v dneh med 13. in 16. avgustom.
Vir: Letni oder Ruše
Že enaindvajsetič bodo namreč organizatorji, Javni zavod Center za mlade Ruše – CEZAM, skupaj s številnimi prostovoljci, kljub času, ki prireditvam ni preveč naklonjen, izvedli tradicionalni festival Letni oder Ruše. Tega bodo z dvema petkoma podaljšali še v dogajanje po festivalu.
“Navkljub temnim oblakom in negotovi situaciji. želimo s pohorsko trmo dokazati, da se da! To nam govorijo tudi vse lepe zgodbe, ki smo jim doslej bili priča in jih je navdihnilo enkratno in znamenito prizorišče letnega gledališča sredi gozda. Zdi se, da prav zdaj take zgodbe potrebujemo bolj kot kdaj prej. Take zgodbe, ki jih organizatorji skupaj ustvarjamo z gledališčniki, glasbeniki, pravljičarkami, prostovoljci in gostinci. Zgodbe, ki navkljub karantenam in izolaciji omogočajo pretok kulturne energije. Pri tem nas greje SONCE V SRCU. Želimo ga deliti z vami!“, so odločni organizatorji.
Organizatorji so uspeli pridobiti dovoljenje NIJZ in bodo dosledno spoštovali vse zahtevane varnostne ukrepe ter tako poskrbeli za varnost in zdravje obiskovalcev.
Osrednje dogajanje festivala
Osrednje dogajanje bo tudi letos na odru v kamnitem amfiteatru, kjer bodo gostili glasbenike, igralce in stand up komike. Kot pravi v.d. direktorice Lucija Smolnik so se, tudi zaradi omejitve obiska, usmerili v akustične izvedbe koncertov in bo zato festival bolj romantičen Dogajanje na glavnem odru bodo v četrtek, 13. avgusta, z akustičnim koncertom otvorili člani zasedbe Mi2. Koncert, ki je hkrati tudi otvoritev 18. Kantfesta, bo ob 21. uri. Že ob 18. uri tega dne, pa bo mlajšo publiko, na prizorišču v Športnem parku Ruše, zabaval Challe Salle. V petek, 14. avgusta bo glavno prizorišče gostilo komedijo Vinka Möderndorferja Grenlandija, v priredbi in režiji Toneta Partljiča in izvedbi Kulturnega Društva Pekre – Limbuš. V soboto, 15. avgusta ob 21h obiskovalce čaka večer okusnih zvokov z Okustičnimi in Neisho. Dogajanje festivala in glavnega odra, pa bo v nedeljo, 16. avgusta ob 20. uri, zaključil Tadej Toš z aktualnim stand up nastopom.
Več informacij lahko najdete na povezavi.
Umetnostna galerija Maribor drevi v UGM Studiu na Trgu Leona Štuklja odpira večmedijsko instalacijo 45. ura avtorja Borisa Beje.
FOTO: Boris Beja
Umetnik je tako kot v večini prejšnjih tudi v tem projektu izhajal iz osebne izkušnje in soočanja z lastnim vsakdanom, ki jih skozi umetnost prevaja v širša soočanja z družbenimi, kulturnimi ali političnimi fenomeni.
Kot sporočajo iz UGM, je bilo izhodišče tokratnega projekta avtorjevo rekreativno obiskovanje baletnih ur za začetnike. S primarnimi vajami ob drogu v vadnici z ogledali je dve leti spoznaval osnove baletnega jezika in korake za premagovanje mej telesnih zmogljivosti ob budnem očesu lastnega nadzora in samokritike. Zadnjo, torej 45. uro, je nato obeležil na video zapis.
Po besedah kustosinje Simone Vidmar se ob tem pri tej instalaciji odpirata zanimivi premišljanji o gibanju in performativnosti, ki ju avtor s svojo gibalno sliko uspe nagovoriti. Prva je odnos modernega človeka do gibanja, druga pa je vezana na transformiranje umetnosti od druge polovice 20. stoletja dalje k enotni tendenci performativnosti umetnostih dejanj, kjer je meja med umetnostjo in življenjem zabrisana.
Danes 34-letni Boris Beja je leta 2009 diplomiral iz grafične tehnike na ljubljanski fakulteti za naravoslovje, nato pa študij nadaljeval na tamkajšnji akademiji za likovno umetnost, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, leta 2012 tudi študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo in nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe sklada za razvoj kadrov.
Umetnik v svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran nagovor in družbeno kritiko, ki razgaljajo simptome sodobne družbe. Med leti 2014 in 2017 je bil pomočnik umetniškega vodje v Galeriji Škuc, od takrat pa je strokovni sodelavec pri pripravi kulturnih programov v Pionirskem domu.
V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO, ki velja za osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike v Sloveniji.
VIR: STA
Vsako leto se v mesecu avgustu odvijejo dogodki v čudovitem ambientu Letnega odra v Rušah in na ostalih lokacijah, sporočajo organizatorji in dodajajo, da tudi letos ne bo nič drugače, saj smo se kljub omejitvam odločili, da dogodek izvedejo in sledijo dolgoletni tradiciji.
Na družbenem omrežju so še zapisali, da ker je varnost in zdravje vseh vas in nas na prvem mestu, so se tudi zavezali, da bodo dosledno spoštovali vse obveznosti in navodila, ki jim jih narekuje NIJZ: “Zato vas prosimo za razumevanje in sodelovanje, da bomo skupaj lahko doživeli Letni oder Ruše 2020.”
Množičnega pohoda na Pohorje, kjer bi si ogledali sončni vzhod 21. junija kot prireditev „Ti samo pridi” , žal v taki izvedbi, kot je bil prejšnja leta, letos ne bo. A organizatorji so namesto množičnega pohoda in prireditve pripravili nagradno igro, s katero spodbujajo ljudi, da se vseeno gibajo v naravi, družijo s prijatelji in na družbenih omrežjih objavijo fotografije tega druženja. Ponovno pa so povezali več občin, ki imajo skupno Pohorje.
Več nagradni igri in letošnjemu ogledu sončnega vzhoda 21. junija pa v videoposnetku:
