Mariborska knjižnica v ponedeljek odpira vse enote po rednem delovnem času ter ponovno omogoča obiskovalcem prost dostop do knjižnih polic in samostojno izbiro gradiva. Še vedno sicer veljajo določene omejitve, a s sproščanjem ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa se tudi delo knjižnic vrača v ustaljene tirnice.

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je izrazila zadovoljstvo, da lahko uporabnikom ponovno omogočijo brskanje po knjižnih policah, saj je to ravno tisto, kar so ljudje v zadnjih dveh mesecih najbolj pogrešali. V vmesnem času so jim sicer bili knjižničarji na voljo prek telefona, pošte ali spleta, a to po njenih besedah ne more nadomestiti prostega sprehajanja med knjigami.

V zadnjem mesecu dni, ko imajo knjižnice ponovno odprta vrata, a le za sprejemanje naročil za gradivo in pultno izposojo, so bili bralci zelo zadržani. “Na začetku, ko smo bili zaprti, je bilo veliko pričakovanja in želje po ponovnem obratovanju knjižnic. A če potegnemo črto čez ta mesec dela, je bilo obiskovalcev precej manj kot v običajnem času. Nekatere je še strah, pričakujemo pa, da se bodo zdaj sprostili,” je Dragica Turjak danes povedala za STA.

Zaradi zaščite uporabnikov in zaposlenih bo način poslovanja knjižnice še zmeraj nekoliko prilagojen. Obiskovalci lahko vstopajo v knjižnico posamično oziroma v številu, ki ga dovoljuje velikost prostora. V vrsti morajo ohranjati razdaljo 1,5 metra, pred vstopom v knjižnico si morajo razkužiti roke, pravila glede nošenja zaščitne maske pa zaenkrat še niso jasna.

Pregledano gradivo, ki si ga ne izposodijo, morajo odložiti na določeno površino za odlaganje. Uporaba čitalnic kot prostora še ni mogoča, omogočena pa je izposoja čitalniškega gradiva. Še vedno tudi ni dovoljena uporaba igralnih kotičkov, pravljičnih sob in računalnikov za uporabnike.

Uporabniki lahko pred obiskom knjižnice še zmeraj naročijo gradivo po telefonu ali elektronski pošti ali si ga rezervirajo prek Cobiss+. Omogočen je tudi prejem naročenega gradiva po klasični pošti. Za izbiro branja priporočajo obisk portala slovenski splošnih knjižnic Dobreknjige.si ali rubrike Priporočamo na spletni strani Mariborske knjižnice.

Od 1. junija bodo ponovno obračunavali zamudnine, opomine in izterjavo gradiva, razen na bibliobusu. Ukinjena je možnost brezplačnega spletnega vpisa za dostop do e-virov.

Od 29. junija do 29. avgusta bodo enote knjižnice poslovale po poletnem odpiralnem času, ki bo objavljen na spletni strani knjižnice.

Ob soočanju z novim koronavirusom se je znova pokazalo, da osrednja enota Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu nujno potrebuje nove prostore. Sedanji so dotrajani in pretesni in ko so morali dajati vrnjene knjige v karanteno, so imeli na hodnikih naložene kupe knjig. “Najbrž je bilo že to odbijajoče,” je dejala sogovornica. “A tudi to smo uspešno prebrodili in od tega tedna dalje knjige že brišemo oziroma razkužujemo, ko se vračajo. Tako bomo nadaljevali tudi po 1. juniju,” je dodala.
Vir: STA

V Mariboru se je včeraj začelo predfestivalsko dogajanje, s katerim Mladinski kulturni center (MKC) Maribor v sodelovanju s številnimi partnerji tradicionalno obeleži svetovni dan knjige. To bo zaradi izrednih razmer prvič v virtualnem svetu. Dogodkov se bo mogoče udeležiti prek interneta na spletni strani festivala ter na Facebooku in Instagramu.

Kot je v nagovoru ob začetku predfestivalskega dogajanja spomnila direktorica MKC Maribor Marja Guček, so bili vsi tradicionalni festivali, ki sicer potekajo v aprilu ali maju, letos postavljeni pred velik izziv – ali festival prestaviti na kasnejše obdobje, ga v letu 2020 sploh ne izvesti ali najti pot za prilagoditev festivala v smeri, da bo varen za obiskovalce oz. gledalce, programsko pa še vedno dovolj bogat in zanimiv, da bo pritegnil v času, ko se je vse preselilo na splet.

“Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor že 23 let poteka v tednu, ko obeležimo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, se je odločil za kombinacijo dveh možnosti: v tednu, ko naj bi festival potekal, bomo izvedli sklop predfestivalskih dogodkov, ki jih lahko izvedemo s pomočjo sodobne tehnologije, festivalsko dogajanje, ki je vezano na sodelovanje s šolami ter na izvedbo na javnih površinah, pa prestavljamo na kasnejši čas,” je povedala direktorica MKC Maribor.

Festival bodo skupaj s številnimi partnerji izvedli predvidoma konec junija ali v začetku jeseni. Svetovni dan knjige pa bodo od danes do sobote obeležili s spletnim knjižnim sejmom, na katerem bodo sodelovale založbe, ki bi se sicer predstavile v tem času v živo na stojnicah na Grajskem trgu. Potekal bo na družabnih omrežjih in spletnih straneh založb in festivala. Založbe se bodo predstavile s preteklo in aktualno knjižno produkcijo, ob svetovnem dnevu knjige pa so pripravile tudi posebne popuste in akcije za bralce in kupce.

Predfestivalske spletne dogodke sestavlja tudi kar nekaj aktivnosti povezanih s pesnikom Andrejem Brvarjem, ki letos praznuje 75. rojstni dan in bo osrednji gost festivala. Pripravili so tudi literarno matinejo s pisateljem Andrejem E. Skubicem, večkratnim prejemnikom kresnika in dobitnikom večernice, s katerim se bo v spletni obliki v živo pogovarjala Dragica Haramija.

Kamišibajkarki Tanja Lužar in Metka Damjan iz Lutkovnega gledališča Maribor sta pripravili spletno video premiero dveh krajših kamišibaj nastopov za mlade, ogledati pa si bo mogoče tudi dve virtualni razstavi. Univerzitetna knjižnica Maribor je pripravila spletno razstavo v obliki dnevnih objav na omrežju Facebook z naslovom Pod črto, MKC Maribor pa v sodelovanju z založbo Beletrina, izvajalko projekta Nino Medved in Srednjo šolo za oblikovanje Maribor pripravlja razstavo na novo oblečenih izbranih knjig projekta Berideli.

Kot enega od vrhuncev pa organizatorji v soboto napovedujejo Virtualni pesniški turnir na Facebook profilu in YouTube kanalu Založbe Pivec, kjer bodo gledalci in gledalke izbrali zmagovalca oziroma zmagovalko spletnega občinstva. Pesniki in pesnice, ki so se uvrstili v finale, bodo nastopili z interpretacijo svojih pesmi na video posnetkih.
Vir: STA

Večerov Bob leta 2019, ki so ga zvečer podelili v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor, je tokrat pripadel mariborski zdravnici in humanitarki Ninni Kozorog za izjavo “Najpomembnejši vzornik je tisti človek, ki nas zvečer gleda iz ogledala, ko si speremo masko dneva.”.

Izbor Boba leta – po mnenju bralcev Večera in širše slovenske javnosti najboljše izjave, objavljene minulo leto v tem časniku – je v mariborskem gledališču Maribor potekal že 21. leto zapored.

Kot je ob prejemu nagrade povedala Kozorogova, smo žal postali družba, v kateri glavna vrednota ni toliko materialna vrednost, pač pa “lekabilnost, klikabilnost in všečki”. Zato je pravzaprav vesela, da je bila njena izjava izbrana za izjavo leta, ker to pomeni, da je vsaj še en del ljudi, ki menijo, da so lahko pravi vzorniki tudi na drugačen način z malimi dejanji.

“Zelo težko gledam vrstnike in mlajše od sebe, ki so že dve leti nazaj za svojega vzornika postavili nogometaša, ki je za svojo večerjo, nekaj pic in šampanjca, odštel 37.000 evrov. V svetu, v katerem je 759 milijonov ljudi izstradanih in tri milijarde ljudi, ki živijo pod pragom revščine. To je recimo vsak šesti Prekmurec ali vsak osmi Slovenec,” je še dejala prejemnica Boba.

Med nominiranci so bili še teolog Branko Cestnik z izjavo “Ljudje ne poklekajo več v cerkvi, poklekajo pa pred kislimi kumaricami z znižano ceno na spodnji polici trgovine.”, zgodovinar Igor Grdina, ki je dejal “To, da se Ljubljana za nič ne zmeni, je lahko tudi prednost, saj pomeni, da te tudi nihče ne ovira. Maribor je napredoval, kadar se Ljubljana ni zmenila zanj.“, pa tudi kolesar Primož Roglič z izjavo “Kaj ti bodo milijoni, itak boš moral isto početi. Ne glede nanje bom moral enako sesti na kolo, enako bom moker, če bo deževalo. Če gledaš s tega vidika, je denar na stranskem tiru, ko imaš dovolj, da lahko preživiš.”

Inženirka Emilija Stojmenova Duh je bila nominirana za izjavo “Tako za pametne vasi kot pametna mesta velja, da najprej potrebuješ pametne ljudi, ki pametno sodelujejo.“, politolog Marko Lovec pa za izjavo “Po Evropi miru povojne generacije, Evropi prostega trga in mobilnosti osemdesetih in devetdesetih let so si milenijci izbrali svojo Evropo. Njihovo sporočilo je preprosto: ne želimo se zadušiti v vaših odpadkih.”

Pisateljica Bronja Žakelj je dejala “Ko te je strah, je edina tolažba, ki ti jo lahko nekdo da, ta, da ta strah sprejme, da ga razume, da ga ne tlači nazaj vate. Vse druge floskule ne pomagajo.”, dramaturginja Ana Duša “Generacije, ki prihajajo, znajo in hočejo govoriti same zase. Iščejo vse kanale, kako biti slišane, in jezne so, če skušamo govoriti v njihovem imenu.”, glasbenik in filozof Boštjan Narat “Ne razlagajte mi, kaj vse me ogroža, in ne pridigajte mi o koncu civilizacije. Civilizacija sem jaz, dokler sem človek, in ne s tujim strahom okužena pokveka.”, publicist Marko Radmilovič pa je izjavil “Dejstvo je, da je lastništvo nepremičnine v gen Slovenca zapisano močneje, kot je zapisana ljubezen do Triglava, prepira in veseljačenja.”

Od leta 1999, odkar Večer pripravlja akcijo, je zmagovalne izjave podalo še 20 Slovencev, med njimi nekateri javnosti zelo znani iz sveta umetnosti, kot so Vlado Kreslin, Polde Bibič, Matjaž Javšnik ali Peter Boštjančič, pa tudi iz sveta politike in družbe, kot so Janez Janša, Franc Rode ali Ciril Ribičič. Zadnja leta so nagrade večinoma prejemali ljudje, ki sicer niso del javnega življenja, so pa opozarjali na vse večjo socialno stisko v Sloveniji.

Lani je nagrada pripadla pravnici Verici Trstenjak za izjavo: “Politikom sporočam: ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši. In politiki, ne govorite, da podpirate vračanje strokovnjakov iz tujine, ker jim vračanje preprečujete.”

Slovesne razglasitve Boba leta 2019 v mariborskem gledališču se je tudi letos udeležila vrsta znanih osebnosti, program pa je tretjič zapored vodil mariborski gledališki igralec Jurij Drevenšek.
Vir: STA

Časopisna hiša Večer bo drevi že 21. razglasila bob leta. Avtorja po mnenju bralcev Večera in širše slovenske javnosti najboljše izjave, ki je bila lani objavljena v omenjenem časniku, bodo nagradili s priznanjem na prireditvi, ki bo tudi letos potekala v Slovenskem narodnem gledališču Maribor z neposrednim prenosom Radioteleviziji Slovenija.

Med nominiranci za letošnjo nagrado so teolog Branko Cestnik, zgodovinar Igor Grdina, najboljši slovenski kolesar Primož Roglič, zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog, docentka na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Emilija Stojmenova Duh, politolog Marko Lovec, pisateljica Bronja Žakelj, dramaturginja Ana Duša, glasbenik in filozof Boštjan Narat ter publicist Marko Radmilovič.

Večerno prireditev bo ob glasbenih gostih že tretje leto zapored vodil mariborski igralec Jurij Drevenšek.

Od leta 1999, odkar Večer pripravlja akcijo Bob leta, je zmagovalne izjave podalo že 20 Slovencev, med njimi nekateri javnosti zelo znani iz sveta umetnosti, kot so Vlado Kreslin, Polde Bibič, Matjaž Javšnik in Peter Boštjančič, pa tudi iz sveta politike in družbe, kot so Janez Janša, Franc Rode in Ciril Ribičič.

Zadnja leta so nagrade večinoma prejemali ljudje, ki sicer niso del javnega življenja, so pa opozarjali na vse večjo socialno stisko v Sloveniji. Tako sta boba prejeli čistilka Jelka Bobonja iz Zasavja in učiteljica Bojana Potočnik iz Šentjurja.

Lani je nagrada pripadla pravnici Verici Trstenjak za izjavo: “Politikom sporočam: ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši. In politiki, ne govorite, da podpirate vračanje strokovnjakov iz tujine, ker jim vračanje preprečujete.”
Vir: STA

V novo leto so opolnoči vstopili tudi pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar. Ta 13 dni zaostaja za gregorijanskim, med drugim pa ga priznava Srbska pravoslavna cerkev. Prihod novega leta so pričakali na številnih zabavah, ki so med pripadniki pravoslavne veroizpovedi potekale tudi v Sloveniji.

V Srbiji so osrednje prireditve na pravoslavno novo leto, ki ga imenujejo tudi srbsko novo leto ali julijansko novo leto, potekale v Beogradu. Tam pred mestno ali narodno skupščino običajno pripravijo koncert, opolnoči pa pred cerkvijo sv. Save nebo razsvetli ognjemet. Praznovanja na mestnih trgih pripravijo tudi v nekaterih drugih večjih mestih.

Gostinci na pravoslavno novo leto gostom večinoma postrežejo s tradicionalnimi srbskimi jedmi, ki so denimo čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Poleg postrežejo šobsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči pridejo na mizo tradicionalne sarme.

Poleg Srbske pravoslavne cerkve so opolnoči v novo leto vstopili pravoslavni kristjani v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

V Rusiji večina pravoslavnih kristjanov novo leto preživlja z družino. Še več kot deset dni po pravoslavnem božiču, 7. januarju, sta v navadi prepevanje božičnih pesmi in vedeževanje. Prav tako tudi v Gruziji praznik navadno pričakajo v krogu družine in bližnjih. Po pisanju portala Georgia Starts Here je njihova značilna novoletna slaščica iz orehov in medu gozinaki.

Velik del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Nekatere pravoslavne cerkve pa so skozi zgodovino sprejele t. i. Milankovićev koledar, ki se ujema z gregorijanskim. Med njimi so grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše cerkve.

V Sloveniji se je po popisu prebivalstva iz leta 2002 za pripadnike pravoslavne veroizpovedi izreklo 2,3 odstotka oziroma približno 45.000 ljudi.
Vir: STA

V začetku tedna je pri vodstvih mariborskih kulturnih institucij precej završalo, saj je do njih priromalo priporočilo z Mestne občine Maribor, da naj bi bilo v letošnjem proračunu namenjeno precej manj denarja za kulturne dejavnosti. Med drugim naj bi bila oklestena sredstva za stare dejavnosti, pa tudi za povsem nove, kot na primer trafiko ob Starem mostu, ki so jo odprli pred slabima dvema mesecema. Z občine zdaj mirijo, da bodo sredstva zagotovljena v rebalansu, a direktorica Muzeja NOB, pod katerim okriljem deluje tudi Trafika, je vseeno zaskrbljena.

Do razlike med načrtovanimi letošnjimi sredstvi in lanskimi sredstvi za kulturne dejavnosti je prišlo v proračunu mariborske občine do razlike. Med drugim se je dalo iz priporočila razbrati, da bodo dobila manj sredstev, a podžupanja zdaj odgovarja zaskrbljenim tako.

Ob tem pa pravi, da je prišlo med vodstvom Muzeja NOB Maribor, pod katerim okriljem deluje obnovljena Trafika pri Starem mostu, ter Uradom za kulturo MO Maribor do šuma pri komunikaciji.

Malo bolj pomirjena je zdaj direktorica Muzeja NOB, a poudarja, da so bila prva izhodišča, ki so jih dobili, zaskrbljujoča in da bodo skrbi ostale, dokler ne bodo imeli potrjeno boljše izhodišče.

Skrbi ostajajo vse dokler, ne bodo dobili potrjeno, da bo občina res namenila dovolj sredstev za obstoječe dejavnosti. O sami Trafiki, ki je bila obnovljena s sponzorskimi sredstvi in jo je v poldrugem mesecu obiskalo več kot 1.300 obiskovalcev, pa pravi, da je izredno zanimiva točka za domače in tuje turiste.