Ko so pred natanko desetimi leti predstavili idejni projekt prenove osrednje Mariborske knjižnice, je kazalo, da se bo Maribor končno pridružil mestom s sodobno mestno knjižnico. A je vse do danes ostalo le pri skicah na papirju. Zamenjali so se župani, vlade in ministri za kulturo, pomagal ni niti naziv Evropska prestolnica kulture (EPK).

Mariborska knjižnica danes

Idejni projekt za izgradnjo nove osrednje enote knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu je izdelal biro Atelier arhitekti, ki je bil izbran na natečaju maja 2008. Javno so ga predstavili decembra 2010 in ocenili na 24 milijonov evrov.

Po prvih načrtih bi morala knjižnica dobiti nove prostore leta 2012, ko je Maribor nosil naziv EPK, a se je zapletalo od vsega začetka, med drugim zaradi postopka na upravnem sodišču, ki ga je sprožil eden od stanovalcev v bližini. Glavna težava je bilo zaprtje finančne konstrukcije, saj občina kljub obljubam o državnem sofinanciranju ni zmogla zbrati denarja za ta projekt.

Prejšnji župan Andrej Fištravec je poskušal rešiti zagato s selitvijo knjižnice na drugo lokacijo, a tudi te namere niso bile uresničljive. Med drugim zato, ker niso imele podpore države. Takrat vladajoča SMC je vztrajala pri ohranitvi knjižnice na Rotovškem trgu, v kar je prepričana tudi ekipa sedanjega župana Saše Arsenoviča.

Slednji se je lotil zadeve z “racionalizacijo” projekta, s čimer želi doseči nižjo ceno njegove uresničitve. Med drugim naj bi se odpovedali eni od dveh predvidenih kletnih etaž, obenem pa knjižnici dodali nove vsebine, kot sta art kino in mestna galerija.

“Takoj, ko smo nastopili položaj, smo aktivno pristopili k analizi projekta in ugotovili, da bi se ga smiselno dalo racionalizirati. Takoj smo začeli pogovore s projektanti in našli kar nekaj rešitev,” je za STA povedal podžupan za področje arhitekture in prostora Gregor Reichenberg.

Medtem ko je bila sprva predvidena rekonstrukcija obstoječih objektov, naj bi po novem dve stavbi porušili in na tem mestu zgradili novi. Projektu so dodali Rotovško klet, kjer naj bi bil kino, izključili pa so stavbo sedanje Pionirske knjižnice, ki jo nameravajo prodati ali dati kakšnemu drugemu namenu, mladinsko in otroško literaturo pa preseliti v novo zgrajene prostore. Po novem naj bi omogočili dostop do knjižnice še z Gosposke in Lekarniške ulice, ostaja pa osrednji knjižnični prostor na območju pod današnjim Rotovškim trgom.

Spremembe po trditvah podžupana ne bodo ogrozile osnovnih funkcij knjižnice. “Naše osnovno izhodišče je, da ne sme iti to na račun njihovih strokovnih služb. Smo se pa vprašali, ali sta recimo knjigoveznica in arhiv programa, ki nujno sodita v središče mesta. S pogleda uporabnika pa se nič ne sme spremeniti,” je dejal.

Zaradi sprememb projekta bo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, a podžupan verjame, da bi lahko bili vsi postopki izvedeni v prihodnjem letu. Na kritike, da se s tem znova zamika uresničitev projekta in povzročajo dodatni stroški, Reichenberg odgovarja, da je to edini način, da sploh lahko pride do izgradnje. “Ne moreš zmagati na loteriji, če ne kupiš srečke. Preprosto je treba nekaj narediti, da se lahko premaknemo naprej. V spremembo projektne dokumentacije smo vložili 700.000 evrov, da bi pridobili pet milijonov evrov,” je dejal.

O novi vrednosti projekta še ne želi govoriti, ocenjuje pa, da bi se lahko spustili do 12 milijonov evrov. “Končna številka bo pridobljena šele s ponudbami izvajalcev,” je dejal podžupan.

Minister za kulturo Zoran Poznič je ob julijskem obisku v Mariboru obljubil pomoč države, a ni znano, v kolikšni meri. “Dokler ne bodo pripravljene vse strokovne podlage za realizacijo projekta, v proračunu ministrstva za kulturo ne moremo načrtovati sredstev,” pravijo na ministrstvu.

Tega se zavedajo tudi na občini. “Na nas je, da po prejetju projektne dokumentacije pripravimo projektno nalogo z zaprto finančno konstrukcijo in šele potem se bomo lahko pogajali,” je dejala podžupanja za področje kulture Alenka Iskra. Poudarila je, da zdaj delajo na projektu drugi ljudje kot v prejšnjih letih, zato verjame v uspeh zastavljenega načrta. “V preteklosti smo izpadli zelo neresno. Zagotovljenih je bilo več kot deset milijonov evrov, a tega nismo izkoristili. Če bi bilo takrat drugače, se nam zdaj ne bi bilo treba ukvarjati s tem,” je opozorila.

Po njenih besedah bodo poskušali poiskati tudi druge finančne vire za knjižnico, predvsem v programskem smislu, saj se zavedajo, da samo obnova stavbe ni dovolj, treba je zagotoviti tudi njeno vzdržno obratovanje in poslovanje. V ta namen so ustanovili delovno skupino, ki naj bi dorekla vsebine, ki bi jih lahko vključili v knjižnico.

Nova županska ekipa si namreč želi, da to ne bi bila le knjižnica, ampak večgeneracijski kulturno-izobraževalni center. “Danes ne govorimo, če bo knjižnica, ampak se pogovarjamo, kaj bo v knjižnici. Mislim, da je to velik korak naprej,” je dejala Iskra.

Direktorica knjižnice Dragica Turjak še ne more podrobneje komentirati zadeve. “Poznam ideje vodstva občine, vendar pa dialoga o tem še ni bilo, ne z nami, ne z drugimi morebitnimi deležniki. Pred kratkim je bila imenovana delovna skupina, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji, vendar trenutno ni še nobenih konkretnih rešitev, niti ne vemo, kako poteka delo arhitektov, ki naj bi revidirali stare projekte prenove Rotovškega trga in Mariborske knjižnice,” je povedala za STA.

O tem, kdaj bi lahko na Rotovškem trgu zabrneli stroji, še ni mogoče govoriti. “Teoretično bi lahko bilo v letu 2021 gradbišče,” je dejal Reichenberg. V času gradnje bodo morali knjižnico preseliti, nadomestno lokacijo še iščejo. Mestna hiša Rotovž medtem ostaja v stari podobi, saj še vedno ni vključena v projekt in s tem tudi ne v obnovo.

Pred desetimi leti je bila predstavljena tudi idejna rešitev za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki prav tako še ni uresničena. Kako bo nova občinska oblast ravnala v tem primeru, še ni znano. “So določene rešitve na vidiku, a o tem še ne bi govorili,” je dejal Reichenberg. “Zaenkrat lahko rečemo, da se bomo potrudili, da bodo delovni pogoji v danih prostorih ustrezni, tako za izvajanje razstav kot za delo zaposlenih. Težko pa je pričakovati, da bomo lahko kar naenkrat rešili desetletja trajajoče probleme,” je dodala Iskra.
Vir: STA

S prihodom prvega od treh dobrih mož – Miklavža, ki goduje 6. decembra, se bo začel čas decembrskega obdarovanja in veselega razpoloženja. Po številnih krajih se bodo na predvečer njegovega godu zvrstili Miklavževi sprevodi, ko bo lik sv. Miklavža prišel med otroke in jim razdelil sladkarije, parklji pa bodo strašili poredne otroke.

Svet je bil v času okoli zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša, po predkrščanskem izročilu odprt vsemu dobremu in slabemu. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in jo s čarom spremeniti. V tem obdobju leta je tudi god sv. Miklavža, ko se pod šegami s krščansko vsebino skrivajo starejše plasti. Krščanstvu ni uspelo popolnoma prekriti predkrščanskih navad, ki so se delno ohranile ob nekaterih dnevih krščanskega koledarja v času od vseh svetih, 1. novembra, pa do pusta.

Otroci verjamejo, da jih v noči na 6. december obdaruje sv. Miklavž

Otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jim bo sv. Miklavž ponoči v njih pustil pomaranče, suho sadje in sladkarije. Vlogo svetnika običajno prevzamejo starši, tako da so nastavljene posodice zjutraj res polne.

Za predvečer godu sv. Miklavža so značilni tudi Miklavževi obhodi. Najstarejše poročilo o Miklavževem obhodu na Slovenskem je iz leta 1839, ki je bilo objavljeno v ljubljanskem nemškem časopisu Carniolia.

Po izročilu našemljenec v vlogi sv. Miklavža, ponekod imenovanega tudi škof, po domovih obdaruje otroke, ko so odmolili. Kot njegovi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih.

Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in mlada dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami. Kot hudiči in izvrševalci kazni so po opozorilih etnologov nadomestili predkrščanske našemljene zimske obhodnike v vlogi rajnikov in drugih demonov. Ponekod so z različnimi imeni nastopili tudi sami, brez lika sv. Miklavža, denimo pri Slovencih na avstrijskem Koroškem.

Divji zimski obhodi našemljencev, ki so imeli svoje korenine v predkrščanski tradiciji, so bili za Cerkev prvih stoletij trd oreh, opozarjajo etnologi. Le s težavo ji je namreč uspelo prekriti trdno zasidrane navade.

Miklavževe javne nastope znova oživili v 90. letih

Miklavževi nastopi z obdarovanjem, ki so v Sloveniji postali javna prireditev med svetovnima vojnama, so po 2. svetovni vojni zamrli. Vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca je na javnih mestih namreč nadomestil dedek Mraz. Po družbenopolitičnih spremembah v 90. letih 20. stoletja pa so Miklavževe javne nastope obudili. V sodobnem času si v večjih mestih ni mogoče predstavljati veselega decembra brez njihovega nastopa. Ponekod so tedaj obudili tudi Miklavževe semnje. Po poročilih iz 19. stoletja so jih takrat razumeli kot začetek priprav na božične praznike. V Evropi imajo Miklavževi sejmi sicer dolgo tradicijo.

Tako bodo tudi letos na predvečer godu sv. Miklavža organizirani številni sprevodi. V prestolnici se bo denimo ob 17. uri z vzpenjačo spustil po okrašenem grajskem griču, nato pa pot nadaljeval proti Magistratu in Prešernovemu trgu, kjer bo obdaroval otroke. Obiskovalci pa se lahko od danes pa vse do petka ustavijo pri kateri od stojnic Miklavževega sejma na Prešernovem trgu in kupijo dobrote iz testa, lecta, sadje in druga darila, primerna za obdarovanje ob tej priložnosti, so sporočili iz Turizma Ljubljana.

Praznični sejem so že odprli tudi v Mariboru, Miklavža pa bo v četrtek ob 17. uri moč srečati na Grajskem trgu. Tudi tam se pridni otroci lahko nadejajo obdaritve. Podobno bo tudi drugje po državi.

Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in učinkovit zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev.
Vir: STA

Čeprav bomo prvo adventno svečko prižgali to nedeljo, se je Tyrševa ulica v Mariboru v pravo adventno pravljico spremenila že teden prej. Adventna skrivnost, dogodek, ki ga je ob 10. obletnici pripravila umetnica v cvetličarstvu Valerija Grubelnik, je očaral slehernega obiskovalca. 

FOTO: bralec B.G.

Ob deseti obletnici Cvetličarne Grubelnik je lastnica in mojstrica cvetličarstva Valerija Grubelnik na Tyrševi ulici priredila pravo adventno pravljico, ki je očarala obiskovalce. Praznovanje pa je v sodelovanju Lions kluba Maribor Zarja začinila tudi z dobrodelno dražbo venčkov, aranžmajev in šopkov. Izkupiček je šel slovenskemu društvu Hospic, za otroke projekta Levjesrčni, ki so ostali brez enega ali obeh staršev.

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november leta 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Ob prazniku je minule dni potekalo več prireditev, osrednja proslava je bila v petek zvečer v Murski Soboti.

General Rudolf Maister (1874-1934) sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.

Veličina dejanja generala Rudolfa Maistra je v tem, da se je zavedal, kako pomembna je odločnost ob nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Maister ni bil samo vojak, bil je vizionar, je na sredini slovesnosti na Ravnah na Koroškem poudarila slavnostna govornica, predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, ki bo zbrane nagovorila tudi danes zvečer na slovesnosti v Kamniku, v Maistrovem rojstnem mestu.

Maistrova dejanja leta 1918 so po njenih besedah dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj jugoslovanske Slovenije in danes samostojne slovenske države, ki bi jih morala slovenska država praznovati kot praznuje največja dejanja iz narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni.

Lučka Lazarev Šerbec je na Ravnah, kjer so se posebej spomnili tudi Maistrove “desne roka” v bojih za severno mejo, Franja Malgaja, med drugim spomnila še, da so bili Maister in borci za severno mejo po drugi svetovni vojni lep čas skoraj pozabljeni in do neke mere izbrisani iz zgodovinskega spomina. Po osamosvojitvi Slovenije pa so jim bile dokončno priznane vse zgodovinske zasluge.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Vsako leto v času praznika poteka več prireditev, na katerih se spomnijo še, da je bil Maister, s pesniškim imenom Vojanov, tudi umetnik in bibliofil.

Osrednja slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik DZ Dejan Židan, je bila v petek zvečer v Murski Soboti, slovesnosti pa se nadaljujejo tudi danes. Tako je v predsedniški palači v Ljubljani dan odprtih vrat, pred palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

V Mariboru bo ob 11. uri pred nekdanjo vojašnico v Melju prireditev Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor ter Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor, na kateri bodo odkrili spominsko ploščo.

Tudi v Kamniku bodo popoldne pri spomeniku Rudolfa Maistra – Vojanova na Trgu talcev ob 100. obletnici bojev za severno mejo slovesno odkrili spominsko obeležje Maistrovim borcem na Kamniškem, nato pa bodo praznik obeležil še s slovesnostjo v Domu kulture. V Maistrovi rojstni hiši v Kamniku imajo danes obiskovalci prost vstop.
Vir: STA

V Vodolah, na Posestvu Sončni raj, so danes, v poskusno uporabo obiskovalcem predali prvo Fontano vin na Štajerskem. S tem izpolnjuejo obljubo, ki so jo dali na novinarski predstavitvi konec septembra, da bo prvo vino na fontani moč poskusiti pred letošnjim Martinovim.

Prva Fontana vin v Mariboru bo uradno otvoritev dočakala spomladi, predvidoma v mesecu aprilu. To soboto, 2. novembra ob desetih, pa jo bodo simbolično otvorili in na pokušino postavili vseh 6 vrhunskih vin lokalnih pridelovalcev. S tem se začenja testno obdobje fontane, ki bo trajalo predvidoma do 17. novembra, odvisno od vremena. Na Fontani bodo svoje vino točili: Turistična kmetija Protner, Turistična kmetija Emil, Turistična kmetija Bračko Rebernik, Vina Joannes, Ekološka kmetija Valentan ter Vinarstvo in vinotoč Mak.

Že od napovedi otvoritve je bilo tudi moč kupiti njihove čipirana kozarce unikatne serije No. 000, ki so v prodaji v posebni embalaži in v omejeni količini. Uporabnikom ponujajo popolnoma lastno izbiro željenih vrst vina oziroma druge pijače. Kozarec bodo aktivirali s prvim polnjenjem in nato imeli na voljo še pet polnitev po lastnih željah. “V soboto bodo lahko vsi lastniki kozarcev unikatne serije No. 000, prvi poskusili vina s fontane. Kozarci prve serije bodo na prodaj tudi na sami fontani, dokler jih ne bo zmanjkalo, saj je bilo število v prvi seriji omejeno. Vabljeni torej, da nas v soboto obiščete in skupaj z nami sodelujete pri testnem zagonu Fontane vin,” pravi Bogdan Mak, lastnik Posestva Sončni raj.

Cena prvih serijskih kozarcev znaša 10 EUR, kupci pa ob nakupu prejmejo še darilo, brezplačen spust na zipline progi Čebelji let. Fontana vin je sicer novost v turistični ponudbi tega dela naše države. Celostno dodelana ponudba bo obiskovalcem ponujala osem pip, iz katerih se bo točilo šest kakovostnih vin lokalnih ponudnikov, ter dva brezalkoholna napitka.

Z nocojšnjo podelitvijo nagrad se bo v Mariboru po 14 dneh sklenil 54. Festival Borštnikovo srečanje. Osrednjo nagrado, Borštnikov prstan za življenjsko delo, letos prejme dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča Marinka Štern.

Poleg prstana, ki ga vsako leto izmenično podeljujejo igralcu ali igralki za življenjsko delo, bodo podelili še nagrade najboljšim izdelkom pretekle gledališke sezone. V tekmovalni program je selektor Matjaž Zupančič uvrstil 12 predstav, med njimi najboljše pa bo izbrala strokovna žirija, ki jo sestavljajo Uršula Cetinski, Andreja Kopač, Dora R. Podolski, Aldo Milohnić in Giorgio Ursini Uršič.

Sklepno slovesnost, ki bo potekala v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, bo povezovala igralka Sara Dirnbek, za glasbo bo poskrbela zasedba Bakalina Velika, režiser dogodka je Krešimir Dolenčić.

Osrednji slovenski gledališki festival, ki nosi ime po utemeljitelju sodobnega slovenskega poklicnega gledališča Ignaciju Borštniku (1858 – 1919), se je začel 14. oktobra s programskima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče, vrhunec otvoritvenega večera štiri dni kasneje pa je bila predstava Poroka izraelskega umetniškega ansambla Gecko.

Skupno je bilo na festivalu več kot 40 gledaliških uprizoritev iz Slovenije in tujine, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov doslej. Mednarodni program so zaključili v soboto s praktičnim seminarjem in predstavo Overload/Preobremenitev italijanskega umetniškega ansambla Sotterraneo, ki preizkuša raznovrstne uprizoritvene forme v razmahu med frontalnimi in prostorskimi praksami, ki obravnavajo nasprotja in temne plati sedanjega časa.

Na različnih dogodkih, konferencah in posvetih so gostili več kot sto tujih gostov, večinoma festivalskih kritikov, novinarjev, gledaliških strokovnjakov, selektorjev in umetniških direktorjev.
Vir: STA

Igralka Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor Nataša Matjašec Rošker je najboljša igralka 34. Gavellinih večerov, ki so jih s podelitvijo nagrad sklenili v sredo zvečer v Zagrebu. Za najboljšo predstavo so razglasili igro Petrijin venec, ki jo je izvedlo beograjsko gledališče Atelje 212 v režiji Bobana Skerlića.

V konkurenci letošnjih Gavellinih večerov, ki so potekali od 11. oktobra, je bilo deset predstav gledaliških hiš iz Maribora, Ljubljane, Splita, Beograda, Sarajeva, Varaždina in Zagreba. Za zaključek festivala so ob podelitvi nagrad zunaj konkurence izvedli muzikal Marshalla Brickmana, Ricka Elicea in Andrewa Lippeja Addamsovi v režiji Aleksandarja Popovskega in v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.

Somrak bogov Foto: Damjan Švarc

Nataša Matjašec Rošker je navdušila tričlansko strokovno žirijo na čelu z znano hrvaško gledališko igralko Biserko Ipšo z vlogo Sophie von Essenbeck v predstavi Somrak bogov. Gre za predstavo, ki je narejena po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija in Nicole Badalucca v režiji Daliborja Matanića, so objavili na spletni strani festivala. Žirija je presodila, da igralka mariborskega teatra svoj lik “igra z vzvišeno avtoriteto brezkompromisne igralske veščine”.

Nagrado je tako žirija podelila “virtuozni kreaciji lika demonske manipulatorke, ki grozovito plete mrežo spletk in umorov, zgrajeni na mešanici diabolične erotike, ledene seksualnosti in strastnega pohlepa”. “S koncentracijo, ki ves čas priteguje pozornost, avtoritarno prisotna na odru je hkrati obsceno amoralna in spektakularno nadvladujoča, vse do svojega končnega padca, ko se nenadoma zruši v skoraj katatonično stanje v izredni gledališki demonstraciji popolnega moralnega in človeškega propada,” še piše v utemeljitvi nagrade Nataši Matjašec Rošker, ki so jo posredovali iz SNG Maribor.

Najboljši igralec festivala je Emir Hadžihafizbegović, ki je uprizoril Mahmuta Zolja v predstavi Se spomniš, Dolly Bell? sarajevskega Komornega teatra 55 v režiji Kokana Mladenovića. Gre za predstavo, ki je bolj znana kot film Emirja Kusturice, za katerega scenarij sopodpisuje Abdulah Sidran, ki je pripravil tudi besedilo za gledališče.

Nagrado za najboljšo režijo so podelili Bobu Jelčiću za avtorski projekt na podlagi znane drame Antona Pavloviča Čehova Tri sestre, ki ga je izvedlo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba.

V konkurenci za nagrade je bila tudi predstava Baal Slovenskega mladinskega gledališča, s katero so odprli letošnji festival. Avtorsko besedilo za predstavo je Andrej Rozman – Roza napisal po motivih istoimenskega dela Bertolta Brechta, režijo podpisuje Vito Taufer.

Letošnji Gavellini večeri so zbrali repertoarne vrhove, ki so se v prejšnji gledališki sezoni izpostavili s svojo odličnostjo in razburljivostjo. To so predstave, ki jih vodijo navdih in veščina njihovih ustvarjalcev, ki živo komunicirajo z občinstvom ter raziskujejo možnosti in dosege današnjega dramskega teatra, ne glede na to, ali gre za prireditve klasičnih dram, sodobne igre ali za predelave celovečercev v gledališke predstave, so še zapisali ob zaključku letošnjih Gavellinih večerov.
Vir: STA

S slovesnostjo se je včeraj v dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor je 54. Festival Borštnikovo srečanje tudi uradno odprl svoja vrata. “Pred nami je deset dni gledaliških doživetij, vznemirljivo potovanje po pokrajinah gledališke lepote in radostno praznovanje gledališke ustvarjalnosti,” je dejal umetniški direktor Aleš Novak.

FOTO: S. Rajh

Ponovil je, da ta osrednji slovenski gledališki festival skladno s svojim poslanstvom v letošnji izvedbi poudarja kompleksnost in širino gledališke ustvarjalnosti, ponuja širok razpon estetik, s tem pa želi spodbujati raznolikost in povezanost slovenskega gledališkega prostora in izraza.

V tekmovalnem programu bo na ogled 12 predstav po izboru selektorja Matjaža Zupančiča, poleg tega pa še obsežen izbor predstav slovenskih in tujih producentov v spremljevalnem programu.

“Osrednja programska sklopa omogočata sorazmerno celovit vpogled v aktualno stanje slovenske gledališke ustvarjalnosti. V zadnjem obdobju vse pomembnejši mednarodni značaj festivala pa želimo izkoristiti tudi kot platformo za promocijo in uveljavitev slovenskega gledališča pri tujih selektorjih, umetniških direktorjih, kritikih in novinarjih,” je v uvodnem govoru dejal Novak.

FOTO: S. Rajh

Zbrane sta nagovorila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in minister za kulturo Zoran Poznič, ki je izpostavil povezovalno vlogo festivala. “Borštnikovo srečanje postaja platforma, odprta za vse, tako institucionalno kot izven institucionalno, deluje mednarodno, širi kulturni prostor. To je neprecenljive vrednosti in to, kar si kot družba želimo v 21. stoletju,” je dejal.

Festival sofinancirata občina in ministrstvo v enakem deležu in letos sta oba povečala svoj prispevek. Minister je dejal, da takšne projekte z veseljem podpirajo, še posebej pa ga veseli, da so organizatorji dejavni tudi na pridobivanju sredstev na razpisih drugih ministrstev. “To omogoča Borštnikovemu srečanju, da sam po sebi postaja nekakšna institucija, ki združuje. To se nam zdi izrednega pomena in je nekak obet in smerokaz razvoja te sfere na celotnem področju uprizoritvenih umetnosti za naprej. To je prava pot v 21. stoletje. Takšne kreativne, vizionarske projekte moramo in bomo vedno podpirali,” je dejal.

FOTO: S. Rajh

Po govorih je v Veliki dvorani SNG Maribor sledila predstava Poroka ansambla Gecko pod umetniškim vodstvom Amita Lahava, ki jo je omogočil British Council.

“Predstava, ki izhaja iz raznolikosti podob, odlično tematizira vsakdanjo resničnost. Raznolikost je tudi eno temeljnih poslanstev British Councila, ki si prizadeva za intenzivne kulturne odnose med različnimi narodi, regijami in državami, hkrati pa je za nas to največji kulturni dogodek tega leta,” je dejal direktor British Councila v Sloveniji Dragan Barbutovski.

Do gostovanja prihaja v sodelovanju z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. “Kultura in ustvarjalnost sta vedno bolj pomemben del odnosa med Slovenijo in Združenim kraljestvom. V tem pogledu nameravamo v sodelovanju z British Councilom še naprej graditi bilateralne odnose na tem področju,” je dejala veleposlanica Sophie Honey.

Festival se bo zaključil 27. oktobra, ko bo tudi slovesna podelitev nagrad. Tekmovalne predstave bo ocenjevala strokovna komisija v sestavi Uršula Cetinski, Andreja Kopač, Dora R. Podolski, Aldo Milohnić in Giorgio Ursini Uršič.

Poleg gledaliških predstav ima festival tudi obsežen strokovni program, vodene sprehode po mestu, praznovanje dneva gledaliških ustvarjalcev, v prejšnjih dneh pa sta se že odvila lani uvedena nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče. Festival letos med drugim dopolnjujejo še mednarodni kritiški simpozij ter regionalno srečanje Mednarodnega gledališkega inštituta.
Vir: Lokalec.si

Festival Borštnikovo srečanje bo z današnjim slovesnim odprtjem dobil poln zagon. Po nocojšnji gostujoči predstavi iz tujine Poroka umetniškega ansambla Gecko se bodo v prihodnjih dneh zvrstile predstave v tekmovalnem in spremljevalnem programu, konec prihodnjega tedna pa bo festival zaključila podelitev nagrad.

Festival se je sicer začel v ponedeljek s programskima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče, ki so ju uvedli lani. Z današnjim slovesnim odprtjem se bo nadaljeval v formatu kot vrsto let poprej.

Podrobnosti v videu:

V Vetrinjskem dvoru bodo danes najprej odprli razstavo Portreti s fotografijami prejemnikov in prejemnic Borštnikovega prstana, ki jih je v zadnjih dveh letih posnel fotograf Primož Korošec. Sledil bo ogled razstave o scenografiji na Slovenskem do leta 1991, ki jo je pripravil Slovenski gledališki inštitut SLOGI v sodelovanju z Narodno galerijo in Umetnostno galerijo Maribor.

Prireditev z govori ob odprtju festivala bo ob 20. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor s predstavo Poroka ansambla Gecko pod umetniškim vodstvom izraelskega vsestranskega ustvarjalca Amita Lahava. Do gostovanja, ki sodi med vrhunce letošnje festivalske edicije, prihaja s podporo British Council Ljubljana. Predstava prikazuje distopični svet, v katerem je posameznik poročen z državo, in uporablja 12 jezikov, kar pomeni, da nikdar nihče v dvorani ne razume vsega izrečenega.
Vir: STA

V Mariboru so s slovesnostjo obeležili osrednji občinski praznik, ki ga praznujejo 20. oktobra v spomin na dan, ko je bilo mesto leta 1164 prvič omenjeno v pisni listini. V Narodnem domu je zbrane nagovoril župan Saša Arsenovič, ob tem pa so podelili tudi priznanja in nagrade. Častni občan je postal primarij Erih Tetičkovič.

Novi častni občan Mestne občine Maribor je strokovno in karierno pot začel leta 1968, ko je končal študij medicine v Zagrebu in se zaposlil na Oddelku za nevrološke bolezni v mariborski bolnišnici, kjer je ostal do upokojitve leta 2011. Večino svojega znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela je Tetičkovič namenil možgansko-žilnim boleznim, o čemer priča domača in tuja strokovna literatura ter učbeniki in znanstvene monografije.

Posvetil se je predvsem nevrološkemu ultrazvoku in leta 1999 začel kot prvi v Sloveniji razvijati sodobno tridimenzionalno ultrasonografijo v nevrologiji. Dve leti pozneje je izdal drugo znanstveno monografijo na to temo, od takrat pa je mariborski nevrološki oddelek učni center za to področje.

Na ministrstvu za zdravje je bil več let član razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo, pet let tudi njegov predsednik. Razvil in vzpostavil je enote za možgansko kap in s tem projektom precej prispeval k osveščanju ter preprečevanju hujših posledic in smrti zaradi nepravočasnega ukrepanja ob prvih znakih te hude bolezni našega časa.

Med drugim se je zapisal tudi med ustanovitelje Društva za zdravljenje srca in ožilja za Maribor in Podravje, ki je na njegovo pobudo leta 2005 ustanovilo Fundacijo Janka Držečnika. Ta vsako študijsko leto zagotavlja štipendijo enemu ali dvema študentoma mariborske medicinske fakultete, na njenem čelu pa je prav Tetičkovič.

Sicer pa je novi častni občan Maribora tudi dolgoletni član in podpornik Društva za zaščito in varstvo živali Maribor. Leta 2009 je prejel zlato plaketo društva, za dolgoletno tvorno delo in dokončno rešitev zavetišča, leta 2012 pa je postal tudi častni član društva. Zadnjih osem let je tudi predsednik strokovnega sveta za zaščito živali pri kmetijskem ministrstvu.

Listino mesta Maribor so na prireditvi po odločitvi občinske komisije za priznanja in nagrade ob 50-letnici delovanja za strokovno, organizacijsko ter človekoljubno delo podelili Medobčinskemu društvu delovnih invalidov Maribor.

Zlati grb je ob 90-letnem življenjskem jubileju prejel Marjan Bačko za dolgoletno delo na področju kulture, posebej za dosežke v gledališkem izražanju ter za osebni prispevek njegovega družbenega dela k razvoju mesta.
Vir: STA