Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Javni zavod Center za mlade Ruše CEZAM začne v nedeljo, 20. oktobra 2019,  nov otroški gledališki abonma Lučka 2019/2020. V Domu kulture Ruše bodo namreč v nedeljo ob 11. uri uprizorili gledališko-lutkovno predstavo Pepelka Družinskega gledališča Kolenc.

Otroški gledališki abonma Lučka 2019/2020 zajema šest predstav. Enkrat na mesec si bodo lahko otroci od tretjega leta starosti ogledali lutkovne in gledališke predstave. Cena abonmaja za enega otroka je 25 evrov, cena vstopnice za posamezno predstavo pa šest evrov. En spremljevalec otroka ima prost vstop. Abonma za drugega otroka je 15 evrov, za tretjega in vse naslednje pa 10 evrov. Ugodnosti veljajo za otroke iz istega gospodinjstva.

Program Otroškega gledališkega abonmaja Lučka 2019/2020:

nedelja, 20. 10. 2019, ob 11:00, Pepelka, gledališko-lutkovna predstava, Družinsko gledališče Kolenc
nedelja, 17. 11. 2019, ob 11:00, Butalci, lutkovna predstava (Gledališče Makarenko)
nedelja, 15. 12. 2019, ob 11:00, Orkester dobrega moža in obisk Dedka Mraza, gledališka predstava (Zavod Enostavno Prijatelji)
nedelja, 19. 1. 2020, ob 11:00, Pik Pak, gledališka predstava (Gledališče KUKUC)
nedelja, 16. 2. 2020, ob 11:00, Gremo na vlak, muzikal (Gledališče Unikat)
nedelja, 15. 3. 2020, ob 11:00, Kekec in Pehta, gledališka predstava (Družinsko gledališče Kolenc)

Abonma in vstopnice lahko obiskovalci kupijo v Športnem parku Ruše na recepciji bazena in v Domu kulture Ruše – eno uro pred predstavo.

Z mednarodno konferenco o razvoju občinstev v gledališču se bo danes v prostorih Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor začel 54. Festival Borštnikovo srečanje. Doslej najobsežnejši program tega osrednjega gledališkega festivala v Sloveniji med drugim prinaša v dveh tednih 42 gledaliških uprizoritev iz Slovenije in tujine.

saša pavček, borštnikovo (3)V skladu z lani uvedeno programsko razširitvijo se bosta pred petkovim slovesnim odprtjem festivala odvrtela sklopa Mlado in Študentsko gledališče. Prvi vzpostavlja prostor za kulturno-umetnostno vzgojo na področju uprizoritvenih praks, drugi pa je zasnovan kot mednarodna študentska platforma. Letos se študentom in mentorjem slovenske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) pridružujejo kolegi z Akademije dramskih umetnosti iz Zagreba in Akademije za igro Ruskega gledališkega inštituta v Moskvi.

“Oba programska sklopa sta bila že lani zasnovana kot trajna festivalska vsebina, ki jo želimo razvijati in nadaljevati tudi v prihodnje. Vsak od omenjenih programskih sklopov ponuja slovenske in tuje gledališke predstave in predstavlja neko skupno festivalsko platformo za razvoj novih občinstev, kar smatramo kot eno naših temeljnih poslanstev,” je povedal umetniški direktor festivala Aleš Novak.

Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Te bodo začele teči v soboto, podelitev nagrad pa bo zadnji dan festivala, 27. oktobra.

Skupno bo v dveh festivalskih tednih na ogled 42 gledaliških predstav, od tega 12 v tekmovalnem in 19 v spremljevalnem programu, od tega bo sedem tujih. Festival med drugim prinaša še pogovore po predstavah, mednarodni kritiški simpozij, regionalno srečanje Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), okroglo mizo o gledaliških ustvarjalcih, koncerte, vodene sprehode po mestu in praznovanje dneva gledaliških ustvarjalcev.
Vir: STA

V Kulturnem domu Vurberk so podelili nagrade za najbolj urejene domove na področju krajev, ki sodijo v vurberško župnijo: Vurberk, Gomila, Grajenščak in Krčevina pri Vurberku. Podelili so kar 36 priznanj, zlatih, srebrnih in bronastih “kosmatincev”.

Nagrade so dobile ime po roži kosmatinec, ki raste na pobočju Grmade. Akcija je stekla pred tremi leti na pobudo članice Turističnega društva (TD) Vurberk Violete Vogrinec. Vodja projekta je Nataša Žižek iz istega društva. Dejala je, da je po treh letih akcije viden trud mnogih udeležencev, ki vsako leto boljše urejajo svoje domove in njihovo okolico, zasadijo tudi nove rože, grmovnice in drevesa ter vzorno skrbijo za rastlinje. Zato ne preseneča, da so letos podelili kar 11 zlatih kosmatincev, 16 srebrnih kosmatincev in 9 bronastih kosmatincev.

Podelili so 11 zlatih, 16 srebrnih in 9 bronastih priznanj.

Podelili so 11 zlatih, 16 srebrnih in 9 bronastih priznanj.

Predsednik TD Vurberk Ivan Žižek je poudaril, da je z urejenostjo domov domačinov urejen tudi njihov kraj in s tem dobivajo zaokroženo celoto, ki se širi v več občin. Nagrade so na odru podelili župani treh občin, Občine Duplek Mitja Horvat, Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in Občine Destrnik Franc Pukšič, saj področje Vurberške župnije spada v vse tri občine.

Festival mlade literature Urška je drevi z osrednjo prireditvijo v Slovenj Gradcu dosegel svoj vrhunec. Na slovesnosti so izmed šestih finalistov za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved iz Maribora. Prejela je naziv uršljanka 2019, javni sklad za kulturne dejavnosti pa ji bo za nagrado natisnil knjigo.

Vri: Facebook Nina Medved

Vri: Facebook Nina Medved

Nina Medved (1989) je pesnica, performerka, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka, ki je končala študij primerjalne književnosti in francoščine. Poezijo objavlja v slovenskih literarnih revijah, predstavila pa jo je tudi že v tujini. Nina Medved svoje pesmi razvija tudi v pesniške performanse, je prva slovenska prvakinja v slam poeziji (2016) ter vodja pesniškega društva Slam zverine, so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je organizator Festivala mlade literature Urška.

Letos se je na natečaj za sodelovanje na festivalu prijavilo 92 avtorjev do 30. leta starosti iz vse Slovenije. Prvo sito so bili regijski izbori, ki so dali 16 najboljših literarnih del, izmed katerih je glavni selektor festivala, pisatelj, profesor, režiser, urednik in mentor Andrej Makuc izbral šest finalistov. Poleg Medvedove so to bili še Tadeja Logar iz Ilirske Bistrice, Natalija Milovanović in Ines Žabkar iz Ljubljane, Aljoša Toplak iz Markovcev in Julija Vrtar iz Kranja.

Finalisti so danes dopoldne v sklopu zaključnega dela festivala sodelovali na literarnih matinejah na več lokacijah po Slovenj Gradcu, v soboto pa jih čaka še literarna delavnica, ki jo bo v Knjižnici Ksaverja Meška vodil selektor Makuc.

Na drevišnji osrednji prireditvi festivala je bila premierno predstavljena tudi zmagovalka letošnjega natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2019. S pesmijo z naslovom Veš, mali, nismo več ljudje, si je feferon prislužila avtorica Polona Campolungi Pegan. Za Festival Urška jo je uglasbila in aranžirala skupina Suha južina.

Prihodnji četrtek, 17. oktobra, bo v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani potekala še Urška po Urški s predstavitvijo vseh finalistov ter branje poezije Nine Kremžar, lanske prejemnice naziva uršljanka.
Vir: STA

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern, so danes sporočili organizatorji 54. Festivala Borštnikovo srečanje. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejela ob zaključku festivala, ki ga bo Maribor gostil od 14. do 27. oktobra.

Gledališka in filmska igralka Marinka Štern, rojena 19. maja 1947 na Jezerskem, je leta 1975 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in se zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, ki mu je ostala zvesta vse do upokojitve. Občasno je ustvarjala tudi v drugih slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, nastopila je tudi v televizijskih in radijskih produkcijah.

Marinka Štern, igralka in dobitnica Borštnikovega prstana 2019.

Marinka Štern, igralka in dobitnica Borštnikovega prstana 2019.

Borštnikov prstan šteje za največje priznanje svojega dela. “Vesela, srečna sem, drugega trenutno ne znam povedati,” je dejala v prvi izjavi za medije ob današnji razglasitvi njenega imena.

Po navedbah strokovne komisije za podelitev Borštnikovega prstana jo odlikujejo igralska predanost, vrhunskost in unikatnost. “Je suverena igralka, ki je vedno pripravljena iz neznanega narediti znano, povezati nepovezljivo, predvsem pa z natančno igralsko prezenco začarati in včasih kar uročiti gledalke in gledalce,” piše v utemeljitvi.

“Gledališču pripada do popolnosti. Kdor jo pozna, ve, da ne bo zamudila nobene gledališke vaje, da svoje delo postavlja pred vse. Kadar ima pred seboj vlogo, se je loti odločno in študiozno, poišče vzporednice v resničnem življenju. Za enigmatičen monolog z minimalnimi avtorjevimi napotki, kot ga je mojstrsko ustvarila v Achternbuschevi Susn, študira paciente v psihiatrični kliniki ali zapornice v zaporu in zmodelira svojo vlogo kot kiparka svojo skulpturo, do zadnjih podrobnosti,” je še izpostavila komisija.

Marinka Štern je med drugim nastopila v vlogi Arkadine v Utvi režiserja Tomija Janežiča, Budilke v Snu zelenjavne noči Svetlane Makarovič in Dušana Jovanovića ter Pie v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija. Za igro v Jaslicah v režiji Vinka Möderndorferja je po podatkih portala Sigledal prejela leta 1981 Borštnikovo diplomo, leta 1993 si je s kolegicami v kvartetu štirih Susn delila Borštnikovo nagrado za posebne dosežke, leta 2006 pa je dobila Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Inse Breydenbach v predstavi Ena in druga. “Dobra vloga hitro nastane, če je dober tekst. Ker tam že v osnovi vse funkcionira,” je dejala.

Med novejšimi so njene vloge v predstavah Lalala Mateja Filipčiča in Jane Pavlič, Portreti Vita Tauferja in Kje sem ostala Nine Šorak in Urše Adamič. Prav slednjo izpostavlja kot eno svojih najljubših vlog, saj se ukvarja z družbeno aktualnim problemom demenco.

V zadnjem času je predvsem znan obraz s televizijskih ekranov, saj nastopa v nadaljevankah Usodno vino in Reka ljubezni. To jo veseli, ker lahko ljudi še vedno nasmeji. “Ko se srečam s kom na cesti, ki to gleda, se vsi smejejo. In to se mi zdi dobro,” je dejala.

Prstan si bo nadela 27. oktobra na zaključni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje. Ta se bo začel v ponedeljek z mednarodno konferenco o razvoju novih občinstev Prečiti meje, s katero letos nadgrajujejo lani uvedena nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče.

Skupno bo v 14 dneh po napovedih umetniškega direktorja Aleša Novaka na ogled 42 gledaliških uprizoritev, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov doslej. To je omogočilo povišanje finančnih prilivov, tako od obeh ustanoviteljev, ministrstva za kulturo in Mestne občine Maribor, kot iz drugih virov, s čimer znaša letošnji proračun festivala okoli milijon evrov.

Pridobili so tudi nova prizorišča, saj želijo pritegniti čim več občinstva. “Naša želja je, da bi mesto v teh dveh tednih živelo z našim festivalom,” je na današnji novinarski konferenci povedal Novak.

Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji selektor tekmovalnega programa Matjaž Zupančič se je odločil za 12 naslovov. Še deset predstav bo v spremljevalnem programu, od tega sedem tujih.

Iz tujine je med drugim predstava ob slavnostnem odprtju festivala, ki bo 18. oktobra. To je Poroka britanskega kolektiva Gecko Amita Lahava. Takrat bodo tudi odprli razstavo Portreti Primoža Korošca s fotografijami prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana.
Vir: STA

Minulo soboto je, v organizaciji Zveze društev kurentov in Ptujske kleti, potekala četrta Kurentova trgatev. Lokacija letošnjega dogodka je potekala na hribu pod Vurberškim gradom iz katerega se je razprostiral čudovit pogled na dravsko polje. Iz nabranega grozdja bo pridelana žlahtna kapljica Kurentovo vino, poimenovana Mistik.

Zveza društev kurentov združuje 21 društev s preko 900 člani, kar pomeni, da je v zvezo vključena glavnina posameznikov, ki ohranjajo kurentovo obredje. Tokrat je “kurente” oziroma gospode, ki kurenta nosijo v srcu in duši, združil dogodek Kurentove trgatve. Zbrali so se pred Kulturim domom na Vurberku, kjer so jih pozdravili Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov, dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo gozdrastvo in prehrano RS in Nuška Gajšek, županja MOP, ki je med drugim dejala: “Vedno znova ponesemo dober glas Ptuja, kurenta in vina tudi v svet in postavljamo Ptuj in Slovenijo na zemljevid vinskih turističnih destinacij – s skrivnostno preteklostjo in izjemnimi zgodbami.«

IMG_6891

Po okrepčitvi s kislo juho so se podali med vinske trse in skrbno obrali najlepše grozdne jagode iz katerih bodo izkušeni vinarji v Ptujski vinski kleti pridelali Kurentovo vino – Mistik z letnico 2019. “Tudi letošnji Mistik bomo pridelali s srčno natančnostjo, strastjo in drznim kletarjenjem.”, pravi Maksimiljan Kadivec, enolog Ptujske vinske kleti.

IMG_6881

 










Z opereto Johanna Straussa ml. Netopir pod taktirko Simona Robinsona in v režiji Stanislava Moše, se na oder Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, po triletnem premoru, vrača tenorist Tim Ribič.

Tim Ribič. Vir: FB Opera Balet SNG Maribor

Tim Ribič. Vir: FB Opera Balet SNG Maribor

Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta v petek, 4. oktobra 2019, v Veliki dvorani premierno uprizorila opereto Johanna Straussa ml. Netopir pod taktirko Simona Robinsona in v režiji Stanislava Moše. Na premieri bodo nastopili Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt, Nika Gorič, Luka Brajnik, Tim Ribič, Jaki Jurgec, Dušan Topolovec, Dada Kladenik, Mojca Potrč, Bojan Hinteregger in Vojko Belšak.

Tim Ribič v vlogi Alfreda (opereta Netopir). Vir: SNG Maribor

Tim Ribič v vlogi Alfreda (opereta Netopir). Vir: SNG Maribor

Premiera bo posebna tudi zato ker se na domači oder vrača tenorist Tim Ribič, ki se je pod vlogo pri opereti Netopir podpisal v vlogi asistenta režije in vlogi Alfreda, ki jo je do sedaj odpel že več kot 50-krat. O občutkih pred premiero in vrnitvi na odrske deske SNG Maribor je Tim Ribič spregovoril pred našo kamero. Podrobnosti v videu:

Premiera Netopirja bo v petek, 4. oktobra, ob 19.30 v veliki dvorani SNG Maribor.

Festival Lent 2019 je na 64. kongresu IFEA v Williamsburgu v Združenih državah Amerike dobil dve zlati nagradi. Eno za plakat festivala, drugo pa za majico festivala.

Med 25. in 27. septembrom 2019 so v Williamsburgu v ZDA na 64. kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA (IFEA’s 64nd Annual Convention, Expo & Retreat) podelili nagrade Pinnacle za dogodke, ki so med vsemi prispelimi prijavami iz vsega sveta najbolj izstopali na področju promocije in ustvarjalnosti v festivalski industriji. Festival Lent 2019, ki ga že od vsega začetka organizira Narodni dom Maribor, je bil tudi tudi tokrat nagrajen. V dveh kategorijah je dobil najboljšo, zlato nagrado Pinnacle, in sicer v kategoriji festivalov s proračunom med med milijonom in tremi milijoni ameriških dolarjev je odnesel zlato nagrado za najboljši promocijski plakat in najboljšo festivalsko majico Festivala Lent 2019.

Plakat Festivala Lent 2019. Vir: Facebook Festival Lent 2019

Plakat Festivala Lent 2019. Vir: Facebook Festival Lent 2019

Na seznamu sodelujočih za nagrade združenja so bile organizacije iz številnih držav sveta, ki pripravljajo programsko zares raznovrstne prireditve. Tako so se za nagrade potegovali poleg festivalov iz ZDA tudi festivali iz Združenih arabskih emiratov, Južne Koreje, Avstralije, Kanade, Irske in Slovenije. Združenje IFEA s sedežem v Boiseju velja za najpomembnejšo organizacijo, ki povezuje in podpira strokovnjake s področja organizacije dogodkov in festivalov vsega sveta. Pod skupno streho delujejo tudi združenja, ki pokrivajo specifične države oziroma celine, kot so IFEA Africa, IFEA Asia, IFEA Australia, IFEA Europe, IFEA Latin America, IFEA Middle East (MENASA) in IFEA North America. Združenje IFEA tako velja za najbolj celovit vir idej, virov, informacij, izobraževalnih vsebin in mreženja za strokovnjake na področju festivalov in prireditev.

Za celostno podobo Festivala Lent 2019 je poskrbel Studio 8.

V Občini Selnica ob Dravi je že dolgoletna tradicija sadjarstvo, predvsem pridelava in predelava jabolk. Tudi v občinskem grbu je osrednji simbol jabolko. Praznik jabolk z izborom kraljice jabolk je tradicionalna, bienalna prireditev.

71393285_511908899643723_479199658812375040_n

Letos je po dveh letih kraljica jabolk predala krono novi kraljici, ki bo od sedaj dalje predstavljala občino Selnica ob Dravi po Sloveniji in drugod. Ob prazniku so priredili pester kulturni program ter tržnico, na kateri so se predstavili lokalni ponudniki. Kulturni program so popestrili učenci osnovne šole s recitacijami in pesmi, katere so napisali sami.

Dosedanja kraljica jabolk Tjaša Fašnik, je po dveh letih mandata, krono predala novi kraljici Evi Vrčko.
 

Na posestvu Sončni raj v Vodolah bodo čez dober mesec dni vzpostavili fontano vin, ki je tik ob Mariborski vinski cesti. Ponujala bo šest vzorcev vin lokalnih vinarjev in dva brezalkoholna domača napitka. Ob začetku del smelo obljubljajo, da bodo v mesecu dni že imeli testni zagon. Spomladi pa bo šlo zares.

Fontana vin v Mariboru oziroma v Vodolah bo prva tovrstna fontana v severovzhodnem delu Slovenije. Eno že imajo na Primorskem. Bogdan Mak, lastnik posestva Sončni raj, pravi, da so se že povezali tako s primorsko fontano vin kot tudi žalsko fontano piva, da pa vsekakor želijo “obiskovalcem ponuditi okolje, v katerem se prideluje vina v vsej svoji lepoti.”  Ideja o fontani vina se je rodila doma, pred letom in pol pa so intenzivno začeli preučevati možnost, od tega, ali je primerna lokacija, do krajinskih arhitektur. “Naša želja je, da začnemo s testnim obratovanjem v prvem tednu novembra in do martinovanja uredimo vse. Uradna otvoritev pa bi bila naslednjo pomlad, konec marca ali v začetku aprila,” pravi Mak in dodaja: “Ponudili bomo vina lokalnih pridelovalcev. Gre za šest lokalnih vinarjev, nismo se še popolnoma uskladili, ampak definitivno bo šest različnih vzorcev, to pomeni nekaj sladkih, nekaj suhih,  za vsakega nekaj.” Nagibajo se tudi k temu, da bi bilo vsaj eno vino rdeče. Dve pipi pa bosta namenjeni otrokom, tam bosta brezalkoholna napitka, to pomeni sirupi, sokovi iz lokalnega okolja.  “Gre za absolutno visoko kakovostna, vrhunska vina, ne za namizna, saj nočemo razvrednotiti vin. To nam je bila prva, največja uganka, kako bodo na to reagirali vinarji, ali smo trg, ki je na to pripravljen. Jaz verjamem, da smo v tem videli priložnost promocije lokalnega okolja s kakovostnimi vini,” je še razložil Mak. Na fontani vin bodo tako svoje vino točili: Turistična kmetija Protner, Turistična kmetija Bračko, Vina Joannes, Ekološka kmetija Valentan ter Vinarstvo in vinotoč Mak.

Fontana vin. Vir: Posestvo Sončni raj

Fontana vin. Vir: Posestvo Sončni raj

Vinska kraljica Ana Protner, ki prihaja iz vinogradniške kmetije, pa je na predstavitvi med drugim poudarila, da fontana vin ne bo v centru Maribora, ampak v Vodolah ob vinski cesti, kar jo še posebej veseli: “Meni se to zdi velika prednost, saj je treba turista peljati tudi iz samega centra mesta, da spozna celotno občino in vse kraje, ki spadajo zraven.” Dejala je, da je pomembno, da delujejo lokalno, da lokalne vinarje tudi predstavijo v domačem okolju.

Proces nudenja vina pa bo okrepljen tudi računalniško. Kozarci, v katerih bo ponujeno vino, bodo namreč čipirani. Aktivirali jih bodo s prvim polnjenjem, nato pa bodo imeli gostje na voljo še pet polnitev po lastnih željah. Kozarce bodo prodajali na posestvu Sončni raj pa tudi na nekaj turističnih točkah.

 

 

V Mariboxu se je predstavila ekipa ustvarjalcev slovenskega filma Košarkar naj bo 2 avtorja in scenarista Primoža Suhodolčana. Film je nadaljevanje uspešnice Košarkar naj bo, posnete po literarni podlagi Suhodolčana.

Predstavitev filma Košarkar naj bo 2 (4)

V glavnih vlogah nastopajo Klemen Kostrevc, David Brodnik, Gaja Filač in mnogi drugi. Zgodba govori o najstnikih, ki ob odraščanju iščejo sebe, ob tem pa spoznavajo, da je v življenju treba vztrajati kljub padcem. Suhodolčan je težave, vzpone in padce najstnikov  skupaj z ekipo dobro začinil z njegovim znanim humorjem.

Družinsko komedijo so danes prikazali pred več kot 300 učenci, ki so še pred ogledom filma pozdravili pisatelja in scenarista Primoža Suhodolčana, režiserja Borisa Bezića, ter osrednje like, ki se vračajo na filmska platna v novi zgodbi: poleg Rante (Klemen Kostrevc) tudi njegovega najboljšega prijatelja Smodlaka (Matija Brodnik) in njegovo dekle Metko (Gaja Filač). Pisatelj in scenarist Suhodolčan je povedal: »Pisanje knjig in priprava scenarija sta dve popolnoma različni »športni« aktivnosti, vendar pa je pisanje scenarijev in delo s takšno ekipo, kot so glavni junaki drugega dela Košarkar naj bo, olajšali pisanje scenarija.” V šali pa je dodal še, da upa na skorajšnje nadaljevanje filma po vzoru uspešnice Igra prestolov. In če je pri prvem delu bil v vlogi scenarista sam, je pri drugem delu, kot je sam rekel, sodelovala celotna ekipa. Tudi Gaja Filač je poudarila, da je priprava na snemanje bilo timsko delo, da se je ekipa dobro ujela in dobro spoznala med sabo, zato je bilo samo snemanje sproščeno. Klemen Kostrevc pa je dejal, da mu je vloga Rante bila pisana na kožo, da je sam osrednjemu liku zelo podoben, ne samo po zunanjosti, ampak tudi po obnašanju. Matija Brodnik, ki v filmu igra Smodlaka, pa je povedal, da se je zelo veselil nadaljevanja filma, še posebej pa novega snidenja s staro ekipo. Predvsem s Klemnom Kostrevcem (Ranta), saj ga je v vmesnem času končno dorasel po višini. Filačeva, ki je v filmu ponovno očarala srce glavnega igralca, pa je poudarila, da je vse, kar v resnici šteje, srce in ne le zunanja lepota. Tako Suhodolčan kot Filačeva pa sta posebej izpostavila, da ima družinska komedija več sporočil za gledalce, eno pomembnejših je, da mora človek vztrajati, ne glede na vzpone in padce, saj za vsakim dežjem posije sonce. Zbrane šolarje so še pred ogledom filma ogrele članice plesne šole Miki ter košarkarji Sokoli, ki so prav tako del filma.

Predstavitev filma Košarkar naj bo 2 (2)

Grad Vurberk v občini Duplek ima zanimivo zgodovino. Ne samo, da je tam živela veja plemstva Herberstein, doživel je celo bombardiranje, v katerem je bil precej uničen. Večkrat so ga poskušali tudi obnoviti. V dvorani Spodnji Duplek pa si je moč tudi ogledati razstavo o zgodovini tega gradu.
Več v videu:

Na Domoznanskih pomenkih v Kulturnem domu Hoče so tokrat povezali dva strokovnjaka, ki izhajata iz ene družinske veje. Glavna junaka pomenkov sta bila Janko Glazer, pesnik, literarni zgodovinar in bibliotekar, rojen v Rušah, ter Karol Glaser, rojen v Hočah, jezikoslovec, književni zgodovinar, indolog, prvi slovenski doktor sanskrta, prevajalec, profesor.

Domoznanski pomenki so sklop prireditev, ki jih prireja Mariborska knjižnica z namenom osvetlitve krajevne zgodovine in pomembnih posameznikov v lokalnih skupnostih. Letošnja tema je rodbina Glaser – Glazer, ki premore kar nekaj pomembnih posameznikov, med katerimi zagotovo izstopata literarni zgodovinar in jezikoslovec Karol Glaser, predstavnik njene hoške veje, in njegov ruški sorodnik, pesnik, literarni zgodovinar in bibliotekar Janko Glazer.

Janko Glazer je bil dolgoletni ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor – takrat imenovane Študijska knjižnica. Posvečal se je tudi uredništvu, delal je pri Novih obzorjih, in raziskovalnemu delu, pisal je prispevke za Slovenski bibliografski leksikon. Izdal je pet pesniških zbirk, njegove pesmi uvrščamo v slovensko moderno. Da je izredno pomemben za okolje, v katerem je živel in ustvarjal, še danes, priča, da so po njem imenovene nagrade, ki jih v Mariboru podeljujejo za posebne dosežke in življenjsko delo na področju umetnosti.

Karol Glaser se je po maturi vpisal na študij slavistike in klasične filologije na univerzo na Dunaj. Kot domači učitelj je najprej služboval pri družini grofa Brandisa, lastnika mariborskega gradu, in nato kot profesor poučeval na Ptuju, v Kranju, Leobnu, Celju, Widenauu, ki je današnja Vidnava na Češkem, Trstu in Ogrskem Brodu na Moravskem, kjer je bil ravnatelj zasebne židovske nižje gimnazije.

Stične točke obeh veljakov
Zagotovo imata tako Janko Glazer kot Karol Glaser več stičnih točk, zaradi katerih sta pomembna ne samo za svoja kraja, ampak tudi širšo okolico, ne nazadnje Slovenijo. Kljub temu, da sta bila sorodnika, se skoraj do konca življenja nista poznala, nam je povedal Vili Rezman, nekdanji župan Ruš, ki je med drugim tudi poznavalec Janka Glazerja in njegovega dela. A našel je nekaj vzporednic med njima, kar smo zabeležili v njegovi izjavi:

Na domoznanskih pomenkih je razlike in vzporednice med tema dvema pomembnima veljakoma iskal in našel tudi Mitja Čander. Karol Glaser je po njegovem človek Habsburške monarhije, ne nazadnje se je rodil nekaj let pred marčno revolucijo, tipični intelektualec, narodno zaveden. Za Janka Glazerja pa pravi, da je otrok nekih drugih časov, a prav tako narodno zaveden in eden odločilnih tvorcev za vzpostavitev kulturnih institucij v Mariboru. Kako ju je označil Čander, lahko prisluhnete v njegovi izjavi:

Sogovorniki na Domoznanskih pomenkih pa na dogodku niso izpostavili samo Glazerja in Glaserja, prebivalca Ruš in Hoč, ampak tudi skupno sodelovanje med občinama Ruše in Hoče-Slivnica. VIli Rezman je tako na pomenku izpostavil, da so Ruše in Hoče povezani že dva tisoč let. “Že tisti Rimljani, ki so se nekoč tukaj, v Hočah, ustavili, so po poti, ki je vodila mimo Pekrske gorce do Ruš in v Rušah preko Drave, obiskovali naše kraje.” je povedal Rezman. Tako je povedal:

Očitno pa pomembnosti Janka Glazerja in Karola Glaserja pa ne ceni sedanje ruško vodstvo, saj na dogodku ni bilo niti ruške županje Urške Repolusk niti njenih podžupanov, pa niti ne povezave med občinama, ki ju povezujeta ta dva veljaka in še veliko drugih stvari in sedanjosti. Ne nazadnje sta občini v neposredni bližini.

V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) bodo danes premierno uprizorili predstavo Ostržek, ki je vse od svojega nastanka v 19. stoletju vir navdiha za različne predelave. Tokrat se vrača k svojim koreninam. “Najprej je le kos lesa, ki pa se skozi predstavo razvija in pridobiva nove lastnosti,” je napovedal režiser Matteo Spiazzi.

FOTO: Bojan Lah

FOTO: Bojan Lah

Italijan Spiazzi je v mariborskem lutkovnem gledališču pred tremi leti uprizoril že Sen kresne noči. Velja za mojstra maske, a se je v uprizoritvi Ostržek osredotočil na gledališče predmetov. Te na odru animira, pa tudi izdeluje, igralec Miha Bezeljak.

Iz zgodbe o Ostržku, ki jo je leta 1870 napisal italijanski pisatelj Carlo Collodi, so po besedah režiserja odstranili moralne nauke iz 19. stoletja in ohranili le njeno bistvo. Zato to ne bo klasična upodobitev znane pravljice.

“Želim si, da bodo otroci in starši po ogledu te predstave šli domov z veliko vprašanji, ne odgovori. To je namreč bistvo gledališča – da spodbuja ljudi k preizpraševanju, razmišljanju,” je še povedal Spiazzi, ki je poklicno dejaven v različnih državah, od Belorusije in Estonije do Poljske in Avstrije.

Ostržek je po navedbah LGM metafora tega, kako tudi napake oblikujejo človeka. “Napake niso nujno nekaj slabega; pogosto so edini način, da življenje bolje razumemo in se spreminjamo… Prav z napako in s kosom lesa se začne naša predstava. Lutkarjev kovček z orodjem, stare lutke in tiste, ki so bile pravkar oblikovane, postanejo naš oder in naši liki. Zgodba nam v gledališkem jeziku razkriva povsem nove pomene,” napovedujejo.

Poleg lesenih predmetov bodo v predstavi uporabili tudi lutke znanega mariborskega oblikovalca lutk Antona Jezovška (1905-1992), ki so jih našli v zbirki LGM.

Kostumografka je Mojca Bernjak, lektorica Metka Damjan, lutke in scensko opremo sta pomagala oblikovati Primož Mihevc in Darka Erdelji. Mojster luči je Miljenko Knezoci.
Vir: STA

Danes se začenja v Mariboru dvotedenski festival fotografije pod okriljem Fotokluba Maribor. Fotografi bodo sodelovali na 26 prizoriščih, pripravili pa so tudi 30 različnih razstav. Ob tem bodo imeli še delavnice, po novem pa še projekcije filmov.

Vir: FB dogodek Festival fotografije Maribor 2019

Vir: FB dogodek Festival fotografije Maribor 2019

Med vsemi razstavami se lahko izpostavi razstavo Miša Hochstätterja v Art Kit Kibli. Avtor s serijo kolažev opozarja na industrijsko onesnaževanje. V Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor pa bo razstava o nezdravem odnosu do Zemlje, ki jo je pripravil avtor Bojan Golčar. V prostorih Epekaja razstavlja Sissa Micheli, v Fotogaleriji Stolp pa Damjan Kocjančič. Galerija K18 je rezervirana za Ano Kučan in njene fotografije iz parka pri dvorcu Versailles. V Fotografskem muzeju pa so fotografije, ki jih je naredil Imre Szabo na bojiščih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Razstavljajo pa še mnogi drugi avtorji. Umetniški vodja festivala je Vasja Nagy.

V okviru Festivala Stare trte se je danes prav ob Hiši Stare trte na Lentu odvil že 35. Splavarski krst.

Vsako leto krstiijo novega splavarja.

Vsako leto krstiijo novega splavarja.

Letos je postal krščenec Blaž Kostanjevec, ki je najprej moral dokazati svoje znanje za splavarja tako v teoriji kot v praksi. V šaljivem, vendar vseeno malo resnem in svečanem delu krsta, je uspešno opravil vse naloge, nato pa so ga njegovi izkušeni kolegi splavarji še krstili v Dravi, kot se za pravega splavarja spodobi.

Krščenec Blaž Kostanjevec je moral odgovoriti na več vprašanj.

In kateri del mu je bil bolj všeč, bolj zanimiv? “Tisti prvi del, čeprav sem bil pripravljen na to, da me bodo vrgli tudi v Dravo. Tako da malo strahu je bilo,” je povedal Blaž in še izpostavil: “Zdaj moram voziti splav, moram bit varen pa tudi previden, torej vozit splav, kot se spodobi.” In ostati suh, se je še pošalil.

Krst si je ogledalo mnogo ljudi.

Krst si je ogledalo mnogo ljudi.

Zlatko Jesenik, predsednik Turističnega društva Maribor, pa je izpostavil, da splavarji vse leto skrbijo za vožnje s splavom: “Ponosni smo, da to ohranjamo, predvsem pa, da imamo srečo, da pridobivamo mlad kader.” Turisti, ki se vozijo s splavom, so v kar 80 odstotkih iz tujine, največ iz sosednje Avstrije, je še povedal, vse več je tudi Poljakov ter nekaj britanskih skupin. Ne nazadanje se lahko na vožnje prijavijo kar preko spletne strani, kar jim je dobrodošlo.

Tokratna botra je bila direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windish.

Tokratna botra je bila direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windish.

Botra tokratnega krščenca je bila Doris Urbančič Windish, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje. Svojo vlogo botre je sprejela počaščeno: “Ker poznam zgodovino in pomen te vlogo, vem, da gre za častno vlogo, častno funkcijo. Je neke vrste podpora kulturni tradiciji, kar splavarski krst nedvomno je,” je povedala po krstu Urbančič-Windisheva in dodala: “Resnično si želim, da bi Turistično društvo Maribor, ki pelje to vlogo splavarskega krsta, izvajalo to še naprej tako uspešno, prav tako pa smo veseli, da je zdaj v sklopu Festivala Stare trte.”

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. 4. Mariborski mestni tek kljub slabemu vremenu privabil številne tekače
2. Mariborski mestni svetniki danes o podražitvi parkirnine in mestnem časopisu
3. Uporniku predali  100.000 centov
4. Ustoličenje literarne zavetnice v Sveti Trojici
5. Septembrska akcija AMZS „365 dni!“
6. V Pesnici tekmovali v kuhanju Pesniškega piskra
7. Na Mariborski koči obeležili 75. letnico požiga koče in 40 let obstoja KS Reka – Pohorje
8. V Vuzenici prikazali kmečke običaje in priredili malo ižino

V petek se začne v Mariboru Festival Stare trte. Letos bo v nekoliko drugačni obliki, saj ne bo trajal po nekaj dni v tednu dva meseca, ampak bo strnjen z vsakodnevnimi dogodki in prireditvami od 13. do 22. septembra.

Festival Stare trte bodo začeli v petek in soboto, 13. in 14. septembra, s pričetkom ob 9. uri na Grajskem trgu in Trgu svobode z Okusi Štajerske – predstavitvijo štajerske kulinarike na stojnicah. Nato pa se bo vsak dan odvilo več zanimivih dogodkov in prireditev, povezanih z mariborsko staro gospo, trto, ki kraljuje na obzidju Hiše Stare trte na Lentu že več kot 400 let. Vrhunec festivala in hkrati konec pa bo v nedeljo, 22. septembra, ob 11. uri, pred Hišo Stare trte, ko bo svečana trgatev Stare trte z glasbenim gostom Zoranom Predinom.

Več v videu:

Celotni program Festivala Stare trte pa si lahko ogledate na tej povezavi.

Danes se v Lutkovnem gledališču Maribor začenja 10. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, na katerem se bodo zvrstile najboljše lutkovne predstave zadnjih dveh let. Bienale bo trajal vse do sobote, 14. septembra, ko bodo podelili nagrade najboljšim.

Festival organizirata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor. Selekcijo je opravila Nika Leskovšek, ki je po ogledu 64 predstav v tekmovalni program uvrstila enajst predstav, v spremljevalni program pa še pet predstav. Predstave bo ocenjevala strokovna žirija: Kalle Nio, finski vizualni umetnik in režiser, Danijel Demšar, ilustrator, grafik, slikar in lutkar, ter Blaž Lukan, visokošolski učitelj za področje dramaturgije in scenske umetnosti na AGRFT Univerze v Ljubljani.

Sodelujoča predstava: Bela kamela. Vir: Lutkovno gledališče Maribor

Sodelujoča predstava: Bela kamela. Vir: Lutkovno gledališče Maribor

Danes zvečer bo na ogled predstava Džumbus, na kateri ob 20. uri pričakujejo tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča in župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča. Ob 18. uri pa bodo odprli razstavo Danijela Demšarja, pred tem pa prikazali dve predstavi iz tekmovalnega programa: ob 17. uri Škrt škrt kra čof! in ob 19. uri Besede iz hiše Karlstein.

Festival sicer predstavlja izbor iz produkcije slovenskega lutkovnega gledališča in je osrednji nacionalni festival z nalogo predstavitve slovenskega lutkovnega ustvarjanja širši domači in mednarodni strokovni javnosti. Ponuja izmenjava znanj in izkušenj ter prikazuje najzanimivejše vsebine in nagradi najboljše stvaritve. Med festivalom bodo imeli tudi strokovni posvet Prostori lutkovnega raziskovanja v sodelovanju v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, pripravili pogovore o predstavah, ki jih bodo vodili udeleženci kritiško-novinarskega seminarja in serijo podcastov.

Na bienalu bo tudi predstava Martin Krpan. Vir: Lutkovno gledališče Ljubljana

Na bienalu bo tudi predstava Martin Krpan. Vir: Lutkovno gledališče Ljubljana

Zaključil se bo v soboto, 14. septembra, z gostujočo predstavo The Green (Kalle Nio, Finska) in podelitvijo nagrad festivala ter podelitvijo Pengovovih listin in Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo prejmeta zakonca Varl.

Mladi mariborski umetnik Jaka, ki na družbenem omrežju YouTube objavlja na svojem kanalu Jack on the Box, skupaj s Kulturno-umetniškim društvom Marice Kerenčič Pesnica, pripravlja premiero filma o Pesnici. Film si lahko ogledate v soboto, 14. septembra 2019, ob 18. uri v večnamenskem kulturno-turističnem podjetniškem centru Pesnica.

Snemanje filma o Pesnici. Foto:  Jack on the Box

Snemanje filma o Pesnici. Foto: Jack on the Box

Jaka pravi, da je Pesnica kraj njegovega otroštva in nepozabnih spominov. In četudi se je njegova družina pred časom preselila v Maribor, je vse do konca obiskoval Osnovno šolo v Pesnici, ki jo je letos tudi zaključil. To pa mu je predstavljalo tudi slovo od Pesnice in prihod v Maribor. V filmu, ki ga je pripravil, predstavlja lepote kraja in zanimivosti o Pesnici. Premiera filma bo v okviru dogodka ob predstavitvi gledališkega abonmaja v Pesnici.

V petek zvečer se mariborski rock ni zgolj prebudil, ampak je doživel pravo vstajenje na odru Minoriti pod taktirko organizatorjev Mariborskega rock festivala BOOM. Na odru se je zvrstilo 18 skupin. Dogodek je bil odet tudi v dobrodelne barve, saj so izkupiček od prodanih vstopnic namenili Društvu UP-ornik.

David Vezjak, eden od soorganizatorjev in gonilna sila festivala, za katerega upajo, da bo postal stalnica, je povedal: »Vidi se, da je dosti ljudi prišlo, se pravi, da rock ni potonil toliko, kot smo se bali. Ampak, glede na publiko, ki uživa danes tukaj, moram reči, da je to to, kar smo pri hoteli … In da na plano potegnemo vse bende iz garaž in zaklonišč.« Želeli so imeti tri generacije na odru in so jih tudi dobili, za kar je bil vesel Tomaž Muršak iz skupine Pirhalter in hkrati soorganizator rockerskega festivala: »Že v našem bendu imamo dedka, tri očete in pet sinov. Že mi smo tri generacije. Če pa je kdo videl Čudežnike, pa .. ne vem, če ni med njimi že kak pradedek. Medgeneracijsko sodelovanje je tisto, kar nova kultura, ki prihaja za nami, kultura elektronske glasbe definitivno ne pozna. Ne vem za enega didžeja, ki bi igral z očetom.« Obenem je Muršak dejal tudi, da so dobili mnogo pozivov, naj poskrbijo, da rock ne bo ostal v pozabi: »Sedemdesetletni rockerji pozivajo, da naj rock ne zaspi, da ga naj ne damo. In mislim, da je za naš bend tudi danes čas, saj se je po dolgem času nekaj zgodilo. Ob takih legendah pa zvezdah, s katerimi danes igramo, smo počaščeni. Fajn nam je.«

Na odru so se razvrstili mladi in starejši glasbeniki.

Na odru so se razvrstili mladi in starejši glasbeniki.

Uporni rockerji za Društvo UP-ornik
Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, hkrati pa so izkupiček od prodanih vstopnic namenili mariborskemu humanitarnemu Društvu UP-ornik. Vodja tega društva Boris Krabonja je na samem festivalu poudaril: »To je samo en dokaz več, da smo uporniki vredni zaupanja, kajti če ti rockerji zaupajo, potem je to absolutno velika dodana vrednost. Namreč iz zgodovine vemo že, da so bili rockerji vedno trn v peti družbenim sistemom in vedno najbolj kritični,« je povedal Krabonja in dodal: »Zato sem počaščen in mi je v izjemno čast, da sem danes del te zgodbe, ki mogoče pomeni tudi korak naprej tudi za mesto Maribor.« Zbran denar bodo dali v sklad za elektriko in ogrevanje, saj so ugotovili, da bodo ob denarju, ki ga potrebujejo za plačilo rednih stroških ljudi, potrebovali še vsaj 21 tisoč evrov za poplačilo elektrike in ogrevanja čez zimo za družine in posameznike: »To je vedno bila rak rana tudi v preteklih letih in tudi vzrok za deložacijo upokojencev v Mariboru in širši okolici. Dejansko bo (zbran) denar šel v ta sklad. V bistvu sem skorajda prepričan, da bomo lahko redno plačevali te zadeve in se s tem izognili izvršbam in deložacijam.«

Skakafci so se ponovno združili prav zaradi festivala.

Skakafci so se ponovno združili prav zaradi festivala.

Ponovno se združili zaradi festivala
Med vsemi nastopajočimi so bili skupnega nastopa veseli tudi člani skupine Skakafci, ki je bila nekoč zelo znana in priljubljena. Njen pevec Marko Vezovišek je povedal, da so se zadnja leta zelo težko sestajali: »Mi smo se zelo težko dobivali, ker smo raztreseni po celi Evropi. Nazadnje smo leta 2008 igrali. A to je tako kot bicikl, vožnje ne pozabiš.« Ali je Maribor zdaj tudi rokersko mesto, ni mogel potrditi, saj so zanj »zlati časi tisti od takrat, vse ostalo leži na novih generacijah. Tega niti nočem primerjat 1:1, ker so zdaj časi drugi. Da ne rečem, da so dobri glasbi dosti manj naklonjeni. Včasih smo glasbo poslušali, zdaj pa gre za neko ozadje, ki ne sme motiti.«

Zadnjih 20 let je rock glasba v Mariboru počasi, a sigurno tonila v pozabo. Sploh domača. Na radiu si lahko slišal še samo peščico domačih rock bandov, saj jih je vztrajno zamenjevala glasba računalnikov. A rock glasba vseeno ni umrla. Preživela je nekje med debelimi zidovi zaklonišč, vlažnih kleti in pregretih garaž.

Na že 30. Poletnem lutkovnem festivalu, ki se je zaključil včeraj, so podelili dve žirafi, nagradi za najvišje število zlatih zvezdic. Dobili sta ga Naivno gledališče Liberec iz Češke za Backa, ki je padel z neba, in domače Lutkovno gledališče Maribor za predstavo Ščeper in Mba.

Priznani mednarodni lutkovni festival je festival z najdaljšo tradicijo. Pritegnil je skoraj deset tisoč obiskovalcev, v enem mesecu pa se je na njem zvrstilo več kot 40 dogodkov: 24 predstav iz desetih različnih držav, pet razstav, dve petdnevni delavnici, tri projekcije animiranih filmov, ob tem pa še nekaj sprehodov in ustvarjalnih delavnic. Predstave so prikazali gostojoči umetniki iz Grčije, Francije, Finske, Slovaške, Češke, Estonije, Izraela, Hrvaške in Avstrije ter Slovenije.

Z otvoritve 30. Poletnega lutkovnega pristana. LGM. Foto: Boštjan Lah

Z otvoritve 30. Poletnega lutkovnega pristana. LGM. Foto: Boštjan Lah

V zunanjem Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor so na ogled postavili tudi razstavo 36 zastav držav, ki so bile s predstavami zastopane v vseh letih, od kar je festival. Te zastave so izdelali otroci na počitniških delavnicah Zveze prijateljev mladine Maribor. Lutkovno gledališče Maribor pa je pripravilo še razstavo fotografskih utrinkov, statističnega pregleda zgodovine festivala, programskih listov in drugih zanimivosti prikazala pomembnost festivala, ki je do sedaj gostil kar 715 predstav.Celoten festival je ponovno nagovarjal gledalce vseh starosti, čeprav je bilo največ predstav namenjenih najmlajšim, povezan pa je bil z mnogimi kulturnimi ustanovami in drugimi organizacijami.

Razstava zastav in žirafa v avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Foto: Boštjan Lah

Razstava zastav in žirafa v avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Foto: Boštjan Lah

Festivalska premiera interaktivnega zvočnega sprehoda Potepini
Organizirali pa so tudi potep oziroma zvočni sprehod, ki so ga udeleženci obhodili po vnaprej začrtani poti, ob reki Dravi, opremljeni s slušalkami in aplikacijo na telefonu. Potepali so se otroci, družine, posamezniki, ki so prehajali med fiktivnimi in realnimi utrinki in podobami.

Potepini 30. Poletnega lutkovnega pristana. Foto: Boštjan Lah

Potepini 30. Poletnega lutkovnega pristana. Foto: Boštjan Lah

26. Jezernikove dneve v Lovrencu na Pohorju so zaključili s slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja občanom in občankam.

69874724_833463193715918_5300674016237846528_n

S kulturno družabnim programom na slavnostni seji občine Lovrenc na Pohorju so zaključili že 26. Jezernikove dneve. Ob tej priložnosti so podelili priznanja zaslužnim občanom in občankam. Podelili so dve priznanji župana ter tri priznanja občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju.

Prejemniki priznanja župana:

  • Pevsko društvo Rosika, za več letno uspešno delovanje na pevskem področju.
  • Branimir Osovniker, za promocijo kraja in požrtvovalno delo na področju planinstva ter gorništva.

Prejemniki priznanj občinskega sveta:

  • Jan Brezočnik, za vidne športne dosežke na področju karateja.
  • Lutkovno društvo Sovice za ustvarjanje na področju lutkovnega gledališča in aktivno delo z otroki.
  • Društvo za gibanje in zdravo življenje Habibah, za večletno promocijo orientalskega plesa.

Na literarnem dogodku v mariborski Kibli je minulo soboto potekal predizbor za slovensko državno prvenstvo v slamovski poeziji. Znana sta dva nova finalista, Mišel Ristov, glasbenik in član ptujskih Slamurajev in Nejc Klemenc, ki se bosta 21. septembra na četrtem državnem prvenstvu v slamovski poeziji, ki bo potekalo v Ljubljani v klubu KUD Channel Zero na Metelkovi, potegovala za naziv državnega prvaka. V soboto je bila podeljena tudi nagrada Kisla rima 2019 za najslabše oglaševalske rime.

Mariborski predizbor, na katerem se je za finale potegovalo 11 nastopajočih, je potekal v obliki treh tekmovalnih krogov, na katerih so nastopajoči in nastopajoče brez uporabe kostumov in rekvizitov predstavili svoje avtorske pesmi. Na odru so se zvrstili Klavdija Volf, Alen Harb, Domen Mlakar, Mišel Ristov, Nejc Klemenc, Neža Prah Seničar, Nina Medved, Petra Kokol, Tjaša Debelak, Tom Veber in Tomaž Lovrenko, kot uvodni pesnik je publiko segrel Rene Volker. Njihove nastope sta ocenjevala dva predstavnika iz občinstva ter vabljeni žirantje, dramski igralec Uroš Kaurin, pesnik in literarni kritik ter Vitez poezije 2019 Denis Škofič in ambasadorka branja ter mariborska kulturnica Zora A. Jurič. Večer je povezovala Mojca Frim iz Bande ferdamane.

FOTO: Matic Ačko

FOTO: Matic Ačko

Letošnja serija predizborov za slovensko državno prvenstvo v slam poeziji se je začela 8. junija 2019 s ptujskim predizborom v organizaciji zavoda Feniks-UM in mreže SiSlam. Sledil je ljubljanski predizbor, ki je potekal 20. junija 2019 v okviru dogodka Mi smo tu na Metelkovi v klubu KUD Channel Zero. Na omenjenih predizborih so se v finale uvrstile in uvrstili Matic Ačko, Metka Zadravec, Aljaž Šešo in Eva Kokalj. Mariborskemu predizboru sledi še kamniški predizbor, s čimer bomo dobili še zadnja dva iz osmerice finalistk in finalistov, ki se bodo pomerili na državnem prvenstvu. Slovenski zmagovalec ali zmagovalka državnega prvenstva se bo nato udeležil-a evropskega prvenstva v slam poeziji, ki bo potekalo med 19. in 22. marcem 2020 v Italiji v Milanu v organizaciji L. I. P. S. oz. organizacije Lega Italiana Poetry Slam. Še slabo leto in pol pa nas loči od decembra 2020, ko bo gostiteljica evropskega slamovskega prvenstva Slovenija.

Podelili tudi priznanje Kisla rima 2019

Skupina Slam zverine je ob tej priložnosti pripravila še podelitev priznanj Kisla rima 2019 predlagatelju ali predlagateljici najslabših verzov v kateremkoli oglaševalskem mediju. Izmed prispelih predlogov je Kislo rimo 2019 za najslabše verze prejelo podjetje Jub d. o. o. za verze v oglasu Srce, s katerimi oglašujejo barve Jupol. Predlog je na natečaj prijavil Marko Kolarič.

Podelitev Kisle rime 2019; FOTO: Matic Ačko

Podelitev Kisle rime 2019; FOTO: Matic Ačko

Dogodek so organizirali MKC Maribor – MKC Črka in pesniško društvo Slam zverine, ki so del neformalne mreže za razvoj in promocijo slam poezije SiSlam, v sodelovanju z Bando ferdamano in Kulturno-izobraževalnim društvom KID KIBLA ter s finančno podporo Mestne občine Maribor, Javne agencije za knjigo RS in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino.

 

V sklopu Festivala Letni oder Ruše, ki letos praznuje 20. obletnico, je včeraj nastopila Klapa Maslina iz Dalmacije, ki je prizorišče napolnila do zadnjega kotička. Štajerska publika je tako pokazala, da je kljub geografski oddaljenosti, z Jadranskim morjem in Dalmacijo, tesno povezana.

Klapa Maslina

Festival tako tudi letos nadaljuje svojo programsko tradicijo, ki vsa leta zajema komedije, urbano dogajanje in popularno glasbo različnih zvrsti, ki v zeleno oazo Letnega odra v Rušah, privabi tako mlado, kot staro publiko. Nič drugače ni bilo na koncertu Klape Maslina, ki je pod Pohorje prinesla Dalmacijo. Za dodatno pristnost občutka, da letošnji dopust na Hrvaški obali še kar traja, je poskrbel lokalni gostinec Vernik, ki je obiskovalcem ves čas nudil ocvrte sardele in girice, ki so z značilnim vonjem preslepile vsakega, ki se mu še danes kolca po letošnjem dopustu na Hrvaški obali. Tako lahko brez zadržkov trdimo, da je Dalmacija, vsaj za en večer, segala vse do Ruš. Da je temu res bilo tako, pritrjuje tudi naslednji video.

Minuli konec tedna se je začel jubilejni, 20. festival Letni oder Ruše. Na odru glavnega prizorišča – Letnega gledališča pod Goroj smo spremljali predstavo zasedbe Reporter Milan – Swingerji, sledil pa je tudi raperski večer, kjer sta nastopila Nipke in Emkej.

Podrobnosti v video prispevku:

Vlado Kreslin na glavnem prizorišču festivala Letni oder Ruše 2019 o Rušah, Rumlkuklu in življenjski zgodbi v Rušah.

Vlado Kreslin,  slovenski kantavtor in folk rock glasbenik, je sinoči navdušil na Letnem odru Ruše. Po nastopu nagrajencev 17. KantFesta International, je oder zavzel priljubljeni Prekmurec.

Najprej so nastopili nagrajenci Zlate, srebrne in bronaste kante, nagrajenec Vox popoli in dobitnica nagrade silence fiction.

Pred nastopom smo spregovorili s priljubljenim Vladotom Kreslinom. Obudili smo njegove spomine na Ruše, Rumlkukl, zaupal pa nam je tudi svojo življenjsko zgodbo, ki jo je doživel prav v tem mestu pod Pohorjem.

Več v videu: