Danilo Ženko nas je v Dialogu odkrito nasmejal. Potrdil je, da ga včasih ob poslušanju kvazi dobrih glasbenih izvajalcev, bolijo ušesa. Zaupal nam je tudi zgodbo dolgoletnega prijateljstva z Zoranom Predinom in sprejel izzive, ki so mu jih za Dialog pripravljeni celo njegovi sorodniki.
Premiera: 06.11.2017
Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja je na sporedu vsak ponedeljek 20.00 na BK TV.
Včeraj so na Smolniku v Rušah izdelali adventne venčke. Članice PGD Smolnik so delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Zbrali so se prijatelji, sosedje, družine in posamezniki.
Les, ciprese, mah, orehi, šipek, cimetove palčke in še bi lahko naštevali. Ko so tako rekoč osnovnim sestavinam dodali kreativnost in ročne spretnosti, so nastajale prave, domače umetnine. Tako sogasilke in gasilki združili več namenov v enem dnevu: ustvarjanje za vso družino, pripravljanje prazničnega vzdušja in – nenazadnje – tudi zbiranje sredstev, ki jih potrebujejo.
dav
Pripravili so material, ponudili prostor, članice so poskrbele tudi za domače pecivo in čaj. Bolj kot vse, je bila pomembna dobra volja.
Maribor se bo 24. novembra, s prižigom luči spremenil v čarobno mesto. Smreka in okraski so že nared, prav tako pa se tudi mariborske ulice in trgi pripravljajo na decembrsko vzdušje.
Bliža se december in praznično vzdušje se počasi že bliža. Delavci že nameščajo razsvetljavo, prav tako pa so že postavili znamenito smreko v krožišču na Glavnem trgu.
Prižig praznične okrasitve prihodnji petek
Prižig praznične okrasitve bo v petek, 24. novembra, s pričetkom ob 17. uri, v paviljonu v Mestnem parku. Božične smreke pa bodo stale na petih lokacijah. Tako bodo krasile Trg svobode, Glavni trg, Trg revolucije, na Pohorski ulici in letos tudi na novi lokaciji pred Hišo Stare trte na Lentu.
V mestu pa prirejajo tudi pestro dogajanje v okviru Čarobnega decembra. V veselem decembru se bodo zvrstile številni koncerti in zabave na prostem, Miklavževanja in božično-novoletni sejem ter številne druge prireditve na mariborskih praznično obarvanih vilinskih trgih, ulicah in dvoriščih.
V Mariboru bo med decembrskimi prazniki ponovno zaživelo Vilinsko mesto. Med novostmi je sklop svetlobnih prostorskih instalacij Ana Lumina, s katerimi želijo oživiti sicer “mrtve” kotičke v središču mesta. Gre za festival svetlobe, druženja in ustvarjanja, ki bo med 24. novembrom in 29. decembrom prinesel več kot 90 različnih dogodkov.
Program Vilinskega mesta že vrsto let dopolnjuje praznični program v organizaciji Zavoda za turizem Maribor Pohorje, ki ga prireja Narodni dom Maribor v sodelovanju z Zavodom Mars in Društvom Hiša!, v spremljevalnem programu pa se s posameznimi dogodki pridružujejo tudi druge lokalne organizacije.
Na današnji novinarski konferenci so organizatoji in snovalci programa opisali vizijo mesta. “Imamo mesto, ki smo ga ustvarili iz nič, mesto, ki smo ga ustvarili iz dobre volje, in mesto, ki bi lahko bilo tudi kak drug dan oziroma drug mesec. Pred petimi leti, ko smo se združili, smo se odločili, da naredimo mesto, ki je prijetno, ki je polno dogodkov, ki nudi kakovostne dogodke in kjer se ljudje lahko družijo, brez blišča in trušča,” je dejal glavni koordinator Marko Brumen iz Narodnega doma Maribor.
Osrednje prizorišče je Vetrinjski dvor, program pa osredotočen na družine in otroke.
Dogajanje bo odprla Ana Lumina 24. novembra ob 18. uri pred Muzejem narodne osvoboditve Maribor. Gre za naslednico uličnega dogajanja Ana Plamenita. Ognjene predstave so zamenjale svetlobne instalacije. Po besedah Maje Pegan iz Društva Hiša! želijo s tem popestriti praznično okrasitev mesta, ki je sicer v zadnjih letih deležna številnih kritik. S pomočjo slovenskih ustvarjalcev, tudi študentov arhitekture, so izdelali postavitve na petih mariborskih trgih.
V Vetrinjskem dvoru, ki ga za ta čas preimenujejo v Vilinski dvor, bo program sprva tekel ob petkih, sobotah in nedeljah, med prazniki pa vsak dan. Na odru na dvorišču ali v dvorani bodo koncerti, plesni dogodki, otroške predstave in drugi dogodki, nekoliko intimnejše in narave kot koncerti na Trgu Leona Štuklja.
Med letošnjimi novostmi so razstave in igralnice, kjer se bodo lahko otroci in starši sproščeno družili, prav tako bodo med drugim priredili ustvarjalne delavnice, pravljične večere, filmske projekcije, koledovanje in pravljični sprehod po mestu. Na Slomškovem in Rotovškem trgu bodo nekaj dni gostili festival uličnega gledališča Ana Mraz. “V decembrskem vrvežu želimo družinam in vsem ostalim obiskovalcem nuditi zavetje ob sproščenem druženju in ob kvalitetnem ter ustvarjalnem kulturnem programu,” je še dodal Brumen.
Mladi Mariborčan Urban Kos, je pred kratkim izdal enajst avtorskih pesmi, ki jih je od začetka do konca posnel sam. Napisal je vse, od kitarskih rifov, do bobnanja, basovskih elementov in na koncu še vokal. Piko na i je pristavil Blaž Trobas na trobenti, ki je sodeloval v pesmih Kot nekdaj, Mislaid in priredbi pesmi Faith. Podobno vlogo je imel Tin Sternad z vokalom na priredbi že omenjene pesmi Faith, ki ga sicer v originalu izvaja George Michael in v pesmi Vertical smile. Omeniti še moramo Urbanovo sestro Urško Kos, študentko grafičnega oblikovanja, saj je poskrbela za ilustracije, ki krasijo ozadje youtube posnetkov pesmi. Urška je prav tako posnela vokale za trenutno zadnjo izdano pesem Sex of phones.
Urban Kos – OAK, vir: Urban Kos
Kos, ki je pesmi izdal pod psevdonimom OAK, na prvo vprašanje: zakaj se je lotil projekta odgovarja, da v bistvu tega ne ve. Mešanica dolgočasenja, ljubezni do glasbe in kreativnost ga je pripeljala do izdelkov, ki jih je delil z nami. “Dobro dene občutek svobode, ko lahko celoten izdelek, od pisanja, izvajanja in snemanja, zgradim sam in se pri tem ne oziram na nikogar, razen na svoje misli“.
Dodaja še, da mu dobro dene občutek svobode, ko lahko celoten izdelek, od pisanja, izvajanja in snemanja, zgradi sam in se pri tem ne ozira na nikogar, razen na svoje misli.
Večina pesmi je naravnanih v alternativne vode, ki po Urbanovih besedah najbolje zvenijo v njegovem ušesu. Prisluhnemo lahko baladi, tipični pop pesmi, najdemo pesem v stilu nu-metala, v večini pa je predstavljen punk-rock in naletimo tudi na elemente ska-ja. Za konec pa je izdal še pesem Sex of phones, ki ruši vse ostale žanre in se z njo podal v popolnoma drugačne glasbene svetove.
Trenutno najbolj uspešna pesem nosi naslov Rajko, za katero je tudi posnel videospot in ima trenutno 1.397 ogledov (14.11.2017) na spletni platformi youtube. Videospot je posnet v sarkastičnem stilu tipičnih fantovskih bendov, ki jih najdemo na vsakem vogalu in skušajo prodreti na največjo sceno z generično glasbo in vsebino. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je pesem vseeno napisana vrhunsko in da gre za izdelek visoke kakovosti. Sploh če upoštevamo dejstvo, da je Kos posnel vse v svojem domačem studiu. Tukaj pa gre iskati prve vzporednice z legendarnimi Foo Fightersi, katerih zgodba se je začela na podoben način. Tako kot v Kosovem primeru, je tudi začetnik Foo Fightersov Dave Grohl, sam napisal prvi album te glasbene skupine in prav tako alternativnemu prizvoku celotnega albuma dodal eno pesem, ki je zvenela sarkastično (Big Me). Nato je Grohl poiskal prve člane skupine in začel zgodbo, ki še danes traja v soju velikih žarometov na največjih svetovnih odrih.
Utrinek iz snemanja videospota Rajko, vir: Urban Kos
Pesem Rajko skriva tudi zanimivo predzgodbo, ki se je začela precej nenavadno: z kitaro v roki in gledanjem rekreativnega dvoranskega nogometa. V razgreti tekmi in debati, ki je potekala med njo, je najbolj izstopal posameznik Rajko. Rajko je postal najbolj žareča figura na terenu in kot tak si je zaslužil svojo lastno navijaško pesem. Tako je nastal refren pesmi, ki gre danes tako lepo v uho. Dodaja še, da glede videospota ni imel nobenih posebnih smernic. “Poglavitno mi je bilo, da preživimo lep, zabaven in nasmejan dan, ter to tudi posnamemo“.
Ob koncu pa naj še dodamo, da na objavo čakata še dve pesmi, kar bo zaokrožilo trinajst glasbenih izdelkov Urbana Kosa.
Videospot pesmi Rajko:
Priredba pesmi Faith, ki jo v originalu izvaja George Michael:
Dragi mladi! Znova je na sporedu oddaja V svetu odraslih v kateri bomo tudi letos poskrbeli za pomembne informacije na poti študija, zaposlitve, vam predstavili aktivno preživljanja prostega časa v času študija in z vami iskali nove izzive. V prvi oddaji televizijske sezone 2017/2018 smo se dotaknili Študentskega martinovanja z dolgoletno tradicijo, ki ga pripravlja ŠOUM, pogledali kaj počno v Študentskem svetu stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru, izvedeli kaj ponuja projekt Delat grem!, ter “spoznali” Best Maribor.
Sicer pa nas spremljajte vsak ponedeljek ob 17.30 na BK TV.
V Rušah so včeraj praznovali Predmartinovo, ki so ga obeležili z glasbo, krstom vina, hrano ter odličnimi vini vinarjev iz cele Slovenije.
V Rušah so letos preredili nekoliko drugačen dogodek, saj so praznovali t.i. Predmartinovo. V športnem parku so se zbrali občani in krajani Ruš ter se prepustili glasbi in vinu. Program se je začel že zjutraj z brezplačnim kopanjem za starejše in s pohodom. Popoldan pa so na terasi bazena zaigrali Frajkinclarji.
V Limbušu so včeraj martinovali. Kot vsako leto, so tudi letos obiskovalci lahko preizkusili različna vina in domače dobrote ter se zabavali ob glasbi.
Na domačijah skozi kraj so se predstavili vinogradniki. Skozi prešo pa so”spustili” tudi jabolka. Obiskovalci so tako preizkusili jabolčni mošt.
Ruški dom kulture se je sinoči prelevil v 15. prizorišče festivala kantavtorstva KantFest. Ker gre za jubilejno številko, so se organizatorji tokrat odločili pripraviti izbor najboljšega iz dosedanjih izvedb. Predstavili so se dosedanji dobitniki zlatih kant, tudi člani žirij in nekatera najvidnejša slovenska kantavtorska imena.
Kot je povedal Peter Andrej, so na ta način želeli podčrtati 15-letni dosežek festivala, ki na ugledu pridobiva tudi zunaj slovenskih meja, hkrati pa pripraviti še neke vrste kantavtorski simpozij in se na njem dogovoriti, kako bodo stvari potekale naprej. “Doslej smo se festivalov lotevali z razpisi, kjer smo iskali nove kantavtorje, nova dela, skrbeli smo za produkcijo in postprodukcijo tistih, ki so bili pri nas nagrajeni, in jim s tem pomagali, da so si utrli pot na glasbeno sceno. Za naprej pa razmišljamo, da bi se stvari lotili bolj v smislu glasbenih delavnic in prestižnih koncertov,” je dodal vodja festivala.
Vsekakor so tudi v prihodnje obdržali sedanjo mobilno obliko festivala, saj ta po dogodku v Rušah že tradicionalno potuje po Sloveniji in izven njenih meja. Med drugim bo tudi tokrat na gostovanju v mariborskem klubu KGB in sicer že nocoj. Videti ga je bilo mogoče v slovenskem zamejstvu v Avstriji, že četrtič bo franšiza festivala letos potekala v Beogradu, letos pa tudi v Sarajevu.
Na dogodku sinoči so se predstavili Jani Kovačič, Adi Smolar, Ntoko, Andraž Polič, Afra Tesla & Dejan Berden, Toxsick & Matic Jeraj, Dani Bedrač & Simona Kropec, Marko Grobler, Viki Baba Brusli, Tadej Vesenjak, Leon Matek, Xenia Jus, Katarina Juvancic & Dejan Lapanja, Anže Palka in Jovica Ilić.
Tudi letos so nastopajoče izbrali na podlagi razpisa, a kot pravi Andrej, je bera kantavtorjev v Sloveniji omejena, zato so nekatere tokrat povabili neposredno ter festival obogatili še z nekaj najbolj uveljavljenimi. Tudi letos so podelili znamenite kante najboljšim, tokrat vsem snovalcem oz. članom žirije.
Rezultat 15. Kantfesta je, kot vselej doslej, tudi promocijska zgoščenka.
Prebližujejo se martinovanja. Eno teh prirejajo tudi študenti in študentke Študentske organizacije Maribor (ŠOUM).
Študentsko martinovanje sega v leto 1997. Izvedli so ga na Trgu svobode, dogodek pa so poimenovali “Mošt in gibanice, vsi študenti prave špice”. Zvečer je na Štuku sledil nastop skupine Veseli Martin s Copy Centrom. Gre za že 30 let dolgo tradicijo, ki jo bodo študentje znova obudili 13. in 14. novembra.
Največje študentsko Martinovanje prihaja ponovno na Štuk. “Spet bomo skupaj pričakali, da bo Martin iz mošta nar`dil vin`. Tokrat je Študentska organizacija Univerze v Mariboru pripravila razširjen program študentskega Martinovanja, kot ga poznate do zdaj, saj bomo praznovali kar dva dni,” pravijo v ŠOUM-u.
Na ta dan bodo pripeljali košček Haloz na Štuk. Njprej bodo izvedli predavanje na temo kulture pitja vina med študenti, predavanju pa bo sledila vodena degustacija.
Prebližujejo se martinovanja. Eno teh prirejajo tudi študenti in študentke Študentske organizacije Maribor (ŠOUM).
Študentsko martinovanje sega v leto 1997. Izvedli so ga na Trgu svobode, dogodek pa so poimenovali “Mošt in gibanice, vsi študenti prave špice”. Zvečer je na Štuku sledil nastop skupine Veseli Martin s Copy Centrom. Gre za že 30 let dolgo tradicijo, ki jo bodo študentje znova obudili 13. in 14. novembra.
Največje študentsko Martinovanje prihaja ponovno na Štuk. “Spet bomo skupaj pričakali, da bo Martin iz mošta nar`dil vin`. Tokrat je Študentska organizacija Univerze v Mariboru pripravila razširjen program študentskega Martinovanja, kot ga poznate do zdaj, saj bomo praznovali kar dva dni,” pravijo v ŠOUM-u.
Na ta dan bodo pripeljali košček Haloz na Štuk. Njprej bodo izvedli predavanje na temo kulture pitja vina med študenti, predavanju pa bo sledila vodena degustacija.
Jutri se bo v Rušah odvil že 15. mednarodni festival kantavtorstva KANTFEST International, ki bo ob 20.00, v Domu kulture Ruše.
Podrobnosti v videu:
Že tradicionalno so v kamnolomu na Glažuti priredili Čarovno noč.
Člani Športnega društva Glažuta so letos na noč čarovnic znova zabavali najmlajše. Ko se je spustil mrak se je kamnolon spremenil v pravo strašljivo prizorišče.
A tudi tokrat ni bil namen strašenja otrok in mladih. Kot leta doslej so tudi letos poskrbeli za zabavo, umetniško ustvarjanje in druženje s čarovnico Mici.
Dogajanje se je pričelo pri gasilskem domu na Smolniku kjer je potekala otroška delavnica izrezovanja buč v strašljive podobe. Grozljive buče bodo ob 17.30 razstavljene v kamnolomu na Glažuti, pol ure kasneje pa se začne zabavni program s čarovnico Mici, glasbo in ognjenim nastopom Mitje Donika.
“Dogodek je seveda namenjen otrokom in mladim, ki uživajo v pravljičnih trenutkih. Otroci so vsako leto bolj navdušeni, tudi starši ne ostanejo ravnodušni. To je čar te čarovniške noči in nekaj, na kar smo računali, ko smo začeli organizacijo,” je dejal Lovro Bačun iz ŠD Glažuta.
Nič kaj naivno o naivi so povedali, zapisali in pokazali na likovni razstavi v Hramu kulture Arnolda Tovornika. Posebej, nenaivno, so v ta namen prilagodili prostor, da so lahko obiskovalci bolje doživeli dela.
52. Festival Borštnikovo srečanje se je zaključilO s podelitvijo nagrad in Borštnikovega prstana, ki so ga podelili dolgoletni članici igralskega ansambla ljubljanske Drame Saši Pavček.
Saša Pavček, dobitnica Borštnikovega prstana
Na zaključni prireditvi v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki sta jo vodila igralca Ana Urbanc in Jurij Drevenšek, so podelili tudi nagrade za najboljšo predstavo, režijo, igralske in druge umetniške dosežke.
Nagrajence je med 11 predstavami minule sezone po izboru selektorice Petre Vidali izbrala strokovna žirija v sestavi finskega režiserja Mika Jaakkole, srbskega dramaturga Milana Mađareva in slovenskih dramaturgov Simone Semenič, Maje Šorli in Uroša Trefalta.
Nagrado je prejela najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je po presoji žirije Festivala Borštnikovo srečanje Nemoč v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Nagrado za najboljšo režijo pa prejel Žiga Divjak za uprizoritev Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.
Nagrado za najboljšo režijo je prejel Žiga Divjak za Človeka, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. “Slovensko mladinsko gledališče je velikokrat dokazalo, da sta kolektivno delo in načelo snovalnega gledališča integralna dela njegovega ustvarjanja,” so zapisali v obrazložitvi.
Nagrade za igro so prejeli še Ana Urbanc za svoji vlogi v uprizoritvah Tisti občutek padanja in Ljudožerci Drame SNG Maribor ter Maruša Majer in Gregor Zorc za svoji vlogi v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.
Žirija se je odločila, da podeli tudi posebno nagrado umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor. “Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot,” so zapisali v obrazložitvi.
Borštnikovo nagrado za kostumografijo je prejmel Alan Hranitelj za uprizoritev Leonce in Lena v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, nagrado za avtorsko glasbo pa Damir Avdić za Antigono v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Andrej Rozman Roza je dobil nagrado za prevod dela The Tiger Lillies za uprizoritev Peter Kušter v izvedbi SNG Nova Gorica.
Letos se je na festivalu zvrstilo nekaj več kot 60 dogodkov, poleg gledaliških predstav še produkcije študentov ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), filmski večeri, strokovna srečanja, pogovori, razstave in bralne uprizoritve.
Saša Pavček pa je tudi uradno prejela Borštnikov prstan. Gre za prestižno nagrado, katera ji veliko pomeni.
Letošnjo edicijo je po presenetljivem odstopu umetniške direktorice Alje Predan izpeljala vršilka dolžnosti umetniškega direktorja Ksenija Repina, z januarjem pa vodenje festivala za prihodnjih pet let prevzema aktualni direktor Javne agencije za knjigo RS Aleš Novak.
Včeraj so v Bistrici ob Dravi odprli razstavo likovnih del društva Sena, ki so nastale na likovni koloniji septembra.
Člani društva Sena v Bistrici ob Dravi so v septembru ponovno ustvarjali in končen rezultat so predstavili včeraj na otvoritvi razstave v gostilni Koper. Na likovnem srečanju so udeleženci lahko tudi spoznali najstarejšo tehniko slikanja z jajčno temparo, ki se je pojavila v 6. stoletju.
Mladinski kulturni center (MKC) Maribor preko programa Maribor skozi rožnata očala že drugo leto zapored izvaja projekt Filmski TransFormator. Vsak zadnji petek v mesecu se v Kulturnem inkubatorju (na Koroški cesti 18) ob 20h odvijajo projekcije filma. Osrednje teme predstavljajo LGBT+ vsebine. Tako rušijo tabuje, spodbujajo odkrito debato in tematiko predstavljajo širši javnosti.
“S Filmskim TransFormatorjem nadaljujemo, saj želimo LGBT+ osebam nuditi varen prostor, kjer se bodo počutile sprejete, hkrati pa želimo s projekcijami filmov to tematiko približati širši javnosti. Po projekciji bodo imeli obiskovalci možnost v sproščenem okolju kaj vprašati, se o tej temi pogovarjati ali pa le uživati v dobri družbi“, so zapisali organizatorji projekta. Lis, obiskovalka prve letošnje projekcije, ki je bila izvedena 29. septembra, je tako zbrala svoje vtise: “Zelo mi je všeč, kako organizatorji dogodka poskrbijo za sproščeno vzdušje, v katerem lažje govorimo o občutljivih temah LGBT+ skupnosti. Z duhovitostjo, prigrizki in primerno izbiro filma, osvetlijo probleme, ki prepogosto ostanejo skriti.”
Maškarada
Ta petek, 27. oktobra, bo na sporedu slovenski kultni film iz leta 1971: Maškarada, Boštjana Hladnika. Film, o katerem je Marcel Štefančič Jr. zapisal: “Je najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. Film, ki je bil pred svojim časom. In, ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes – v svobodi – ne bi mogla nastati.” Osrednja zgodba filma tokrat sicer ni povezana z LGBT+ vsebinami, ampak, ker so v filmu prizori, ki se dotikajo LGBT+ tem ter tako ponujajo izhodišča za morebitni pogovor po filmu, je ekipa Filmskega TransFormatorja, ob podpori Društva ŠKUC, film uvrstila v program Filmskega TransFormatorja.
Mladinski kulturni center (MKC) Maribor preko programa Maribor skozi rožnata očala že drugo leto zapored izvaja projekt Filmski TransFormator. Vsak zadnji petek v mesecu se v Kulturnem inkubatorju (na Koroški cesti 18) ob 20h odvijajo projekcije filma. Osrednje teme predstavljajo LGBT+ vsebine. Tako rušijo tabuje, spodbujajo odkrito debato in tematiko predstavljajo širši javnosti.
“S Filmskim TransFormatorjem nadaljujemo, saj želimo LGBT+ osebam nuditi varen prostor, kjer se bodo počutile sprejete, hkrati pa želimo s projekcijami filmov to tematiko približati širši javnosti. Po projekciji bodo imeli obiskovalci možnost v sproščenem okolju kaj vprašati, se o tej temi pogovarjati ali pa le uživati v dobri družbi“, so zapisali organizatorji projekta. Lis, obiskovalka prve letošnje projekcije, ki je bila izvedena 29. septembra, je tako zbrala svoje vtise: “Zelo mi je všeč, kako organizatorji dogodka poskrbijo za sproščeno vzdušje, v katerem lažje govorimo o občutljivih temah LGBT+ skupnosti. Z duhovitostjo, prigrizki in primerno izbiro filma, osvetlijo probleme, ki prepogosto ostanejo skriti.”
Maškarada
Ta petek, 27. oktobra, bo na sporedu slovenski kultni film iz leta 1971: Maškarada, Boštjana Hladnika. Film, o katerem je Marcel Štefančič Jr. zapisal: “Je najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. Film, ki je bil pred svojim časom. In, ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes – v svobodi – ne bi mogla nastati.” Osrednja zgodba filma tokrat sicer ni povezana z LGBT+ vsebinami, ampak, ker so v filmu prizori, ki se dotikajo LGBT+ tem ter tako ponujajo izhodišča za morebitni pogovor po filmu, je ekipa Filmskega TransFormatorja, ob podpori Društva ŠKUC, film uvrstila v program Filmskega TransFormatorja.
Danes in jutri v Hramu kulture v Selnici ob Dravi prirejajo Revijo pihalnih orkestrov, s pričetkom ob 18. uri.
Slika je simbolična
Danes, 25. oktobra, se prične revija pihalnih orkestrov, kjer bodo nastopili: Godba veteranov Štajerske pri KUD Pošta Maribor, PGD Pihalna godba Lovrenc na Pohorju ter PO POŠTA Maribor.
V četrtek 26. oktobra, pa se bodo predstavili godbeniki in godbenice: PO Občine Šentilj – Paloma, KD PO Svoboda Maribor in Godba Ruše.
Dogodek bo povezovala Katja Žolgar, strokovno pa bo nastopajoče spremljal Simon Robinson. Organizator prireditve je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območnih izpostav Maribor, Pesnica in Ruše.
Sinoči so jesen pozdravili v Selnici ob Dravi. Priredili so tradicionalni, že 6. koncert.
Predstavili so se KUD Arnold Tovornik – MePZ Marjeta pod vodstvom Barbare Lešnik, mešani pevski zbor Hum na Sutli ter KUD Sv. Ana z Anito in Damijano. Skupaj so obiskovalcem pričarali lep večere poln glasbe in smeha.
Včeraj in danes “praznuje” v Rušah “kmetič”. Sinoči so se prireditvi “Ko kemtič praznuje” poklonili v Domu kulture Bistrica ob Dravi, danes pa so tuje folklorne skupine zaplesale še v parku pred Občino.
Vir: Facebook stran CEZAM Ruše
Danes so zaplesali hrvaška folklorna skupina Kud Bizovac in pa domača Folklorna skupina Bistrica ob Dravi V mednarodnem projektu bodo sodelovali, sinoči pa so se jim pridružili še goste iz Avstrije Die Lustigen Seirer.
V ponedeljek bo v Mariboru potekal tretji Pubec, Salon štajerskih mladih vin. Z njim želijo povečali prepoznavnost ponudbe lokalnih vinarjev ter štajerskih vin in kulinarike nasploh.
Pubeci se bodo zbrali v ponedeljek, 23. oktobra, ob 17ih v salonu Porsche na Ptujski cesti v Mariboru. Letošnja vinska letina je bojda izredno aromatična, na Salonu pa jo bodo kombinirali tudi s pristno, štajersko kulinariko.
Včeraj se je pričel 52. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Slednjega je zaznamovala razstava Hommage à Tomaž Pandur v Mestni parku, avtorja Aljoše Rebolja.
Foto: M. Pigac
Odprtje 52. Borštnikovega srečanja je zaznamovala razstava v Mestnem pa
rku v organizaciji PANDUR.THEATERS v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Festivalom Borštnikovo srečanje.
Razstava je poklon Pandurju, njegovemu delo ter njegovi edinstveni estetiki, ki se odraža na vsaki fotografiji. Na fotografijah so ujeti trenutki, neponovljive in minljive podobe, ki jih je v svojih predstavah razkrival Pandur, v fotografsko oko pa jih je ujel Aljoša Rebolj. Fotografije predstavljajo surovost, življenje in razkrivajo polje neznanega. Livia Pandur pa je k temu dodala: “V gledališče ustvarjamo nove svetove in jih naseljujemo.”
Aljoša Rebolj;
Foto: M. Pigac
Aljoša Rebolj, avtor fotografij in tudi drugače, poleg Livie Pandur, najtesnejši Pandurjev sopotnik, sogovornik in spremljevalec. “Ko sem včeraj postavljal razstavo, ki ponuja neko novo perspektivo in vpogled v moje delo v zadnjem desetletju, sem se zavedal, ne tistih 1000 fotografij, ki sem jih zamrznil v času, ampak življenjskega privilegija s kom sem to soustvarjal,” je ob otvoritvi povedal Rebolj.
Zbrane v Mestnem parku je nagovoril tudi župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, ki je kot zadnji govorec otvoril in povabil na razstavo, kot tudi uradno otvoril 52. festival Borštnikovo srečanje. Razstava v Mestnem parku bo na ogled vse do konca festivala, 29. oktobra.
Andrej Fištravec, župan MO Maribor;
Foto: M. Pigac
“Na promenadi mariborskega Mestnega parka smo odprli razstavo v poklon Tomažu Pandurju, za katerega so veliko prezgodaj ugasnile gledališke luči. In tudi v letu, ki je za nami, so nas zapustili mnogi, premnogi. Med drugim igralec Gašper Tič, prejemnica Borštnikovega prstana Iva Zupančič ter Olga Jančar, dolgoletna sodelavka festivala. A življenje gre svojo pot naprej,” je v SNG Maribor dejala v.d. umetniškega direktorja Ksenija Repina.
Foto: M. Pigac
V SNG Maribor pa je vrata festivalu odprl minister za kulturo Anton Peršak, ki je dejal, da Borštnikovo srečanje po dramatičnem letu nadaljuje po ustaljeni poti in je vedno bolj cenjeno tudi v razvijajoči se digitalni dobi. “To je tudi tista kvaliteta, ki jo nosi Festival Borštnikovo srečanje, zato uživajte v njem,” je dejal.
Prva gledališka predstava je bila mednarodna produkcija Naše nasilje in vaše nasilje Oliverja Frljića, ki je slovensko premiero doživela oktobra lani v Slovenskem mladinskem gledališču in Evropejcem zastavlja neprijetna vprašanja v zvezi v begunsko krizo in trenutnimi razmerji sil v svetu.
Minulo sredo so podelili nagrade nadpovrečno aktivnim Mariborčanom in Mariborčankam na prazniku Mestne občine Maribor. Naziv častnega občana je prejel Vitja Rode, podelili pa so tudi zlati in srebrni grb mesta ter mestni pečat.
Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v sodelovanju z Varnostnim sosvetom Mestne občine Maribor danes v Narodnem domu v Mariboru organizira že 15. strokovni posvet Mladi in kriminal.
Letošnja osrednja tema posveta so nove psihoaktivne oz. t.i. “pametne” droge med mladimi. Spregovorili so o otrocih in mladostnikih, ki s svojim rizičnim obnašanjem ogrožajo svoje zdravje in življenje ter so žrtve ali storilci protipravnih oziroma kaznivih dejanj.
Z izmenjavo izkušenj in mnenj o aktualni problematiki na tem področju bodo prispevali k večji prepoznavi in razumevanju tovrstne problematike, s katero se soočajo strokovni delavci. Do sedaj se je udeležbo na posvetu potrdilo rekordnih več kot 200 udeležencev.
Ob pričetku posveta so zbrane nagovorili Zdravko Luketič, podžupan Mestne občine Maribor, Danijel Lorbek, direktor Policijske uprave Maribor in Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve Republike Slovenije.
Zdenka Križanič, dolgoletna kulturna in humanitarna delavka je zlati grb mesta Maribor prejela za pedagoško delo in izjemen prispevek na kulturnem, človekoljubnem in humanitarnem področju.
Doživet in zanimiv pogovor Zdenke smo lahko doživeli tudi v oddaji Dialog na BK TV.
Zdenko Križanič je voditeljica Špela Žerjal gostila v oddaji Dialog decembra 2016.
Konstruktivno in družbeno-kritično o Mariboru, kulturi, učiteljskem poklicu in poslanstvu, dobrodelnosti in še čem.
Sejem poroke bo po nekajletni pavzi to soboto znova zaživel v Mariboru v Hotelu Habakuk.
Vir: Agencija MIMA
Nova ekipa odličnih organizatorjev je v jesenskem času v sodelovanju s Termami Maribor in hotelom Habakuk pripravila enodnevni dogodek SEJEM POROKE.
Odvijal se bo v soboto, 14.oktobra od 10. do 20.ure. Vrhunec sejemskega dogajanja bo modna revija, ki se bo odvijala ob 18.uri in na kateri se bodo predstavile poročne obleke priznanih blagovnih znamk. Na modni reviji bo kot gostja nastopila tudi 1. spremljevalka Miss Slovenije Lana Krajnc v družbi finalistk izbora Miss Slovenije 2017.
Pred leti je sejem že privabil številne pare in gostil odlične ponudnike poročnih storitev.
V ponedeljek, 16. oktobra, ob 18. uri bo v Veliki dvorani SNG Maribor potekal dobrodelni koncert namenjen finančni pomoči ob selitvi brezdomcev v novo zavetišče na Šentiljski cesti.
V oddaji Report na BK TV je Špela Pokeržnik gostila direktorico Centra za socialno delo Maribor Marjano Bravc in in vodjo Zavetišča za brezdomce Maribor Violeto Košenina … Zanimiv pogovor o problematiki brezdomstva in o dobrodelnem koncertu si oglejte v videu.
Odzivnost in udeležba na koncertu bo priložnost za spremembo odnosa in dvig ravni dojemanja posameznika ter širjenje sporočila o pomenu solidarnosti, razvijanju in ohranitvi senzibilnosti občanov MO Maribor do socialno ranljive skupine prebivalcev.
Vstopnice so na voljo na spletni v sistemu Eventima.
Cena vstopnice je 10 €.
Otroci in dijaki lahko kupijo vstopnico za 3 €.
Sredstva se bodo zbirala tudi na podračun CSD Maribor 01100-6030304084,
s sklicem 00 3700 -763202. (donacije za Zavetišče za brezdomce Maribor).
Pred 100-letnico osvoboditve Maribora, ki jo obeležujemo naslednje leto, letos mineva že 30 let spomenika generala Rudolfa Maistra.
Vir: MO Maribor
Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor je danes obeležilo 30-letnico postavitve kipa generala Rudolfa Maistra, ki stoji na Maistrovem trgu v Mariboru.
V luči stoletnice Maistrove ubranitve severne meje pri Mariboru in prevzema vojaške oblasti v Mariboru 23. 11. 1918, kar je tudi mariborski spominski dan, je MO Maribor že pristopila k pripravi številnih projektov za t.i. »Maistrovo leto«. Program, ki ga MO Maribor pripravlja skupaj s Slovensko vojsko, Muzejem NO, OŠ borcev za severno mejo in Društvom generala Rudolfa Maistra Maribor, bo obsegal številne dogodke čez celo leto, ki bodo svoj vrhunec dosegli z državno proslavo v soorganizaciji Ministrstva za kulturo in MO Maribor novembra 2018 v SNG Maribor.
Župan MO Maribor Andrej Fištravec je pred dnevi podpisal tudi tripartitni dogovor o podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra med Zvezo društev »General Maister«, Občino Kamnik in Mestno občino Maribor, tako smo se namreč dogovorili o skupnem podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra.
Mariborski kip generala Rudolf Maistra je avtorsko delo Vlaste Zorko, letošnje dobitnice Glazerjeve nagrade MO Maribor za življenjsko delo.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– 31. svečana trgatev Stare trte
– Odprli prvo električno polnilnico v Hočah
– Dobrodošlica mariborskim brucem – Bolnikom mariborske pediatrije podarili punčke iz cunj
– Otvorili prenovljeno partizansko bolnišnico Tevakin
– Na svetovno prvenstvo v Maribor prihaja več kot 800 sabljačev
