V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Pretekli vikend je v Mariboru minil v znamenju zborovskega petja, tokrat ponovno intenzivneje moško zastopanega.
V tamkajšnji Dvorani Union je po štirih letih premora potekalo znamenito, že sedemnajsto Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših in se ga je letos udeležilo osem pevskih zasedb z evropske, azijske in ameriške celine, od tega šest mešanih in dva moška zbora.
Po tekmovalnem delu nastopov, ki je bil na sporedu v soboto, 22. aprila, in nedeljskem finalu, v katerega se je uvrstilo pet zasedb, je žirija v sestavi mednarodno priznanih zborovskih strokovnjakov med zbori iz Indonezije, Irske, Italije, Latvije, Portorika, Baskije – Španije, s Švedske in iz Slovenije razglasila prejemnika velike nagrade Gallus – Maribor.
Prislužil si jo je švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarski Varni. Tik za njimi se je uvrstil baskovski moški zbor Suhar z dirigentom Estebanom Urzelaijem.
Na Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor se lahko uvrstijo samo zbori izjemne kakovosti, ki so sposobni pripraviti raznolik in zahteven program – ta v vseh treh dneh obsega za kar okrog 45 minut čiste vokalne glasbe. Zbori sicer predstavijo od tri do štiri sporede: programsko zaokrožen spored, značilen za izvorno deželo (gre za netekmovalni nastop), spored iz zgodovinskih obdobij in prosti spored, pri čemer pet najboljših zborov izvede dodatnega še v finalu.
Vsi koncerti potekajo v za zborovske navdušence izredno priljubljeni Dvorani Union.
Ste vedeli, da so pri Založbi Pivec izdali knjigo, nato pa še koledar Štajerski árgo. Poleg tega pa tudi knjige avtorja Inšpektorja Vrenka?
Založba Pivec letos praznuje 20 let delovanja. Kako se je začelo, kaj delajo, kateri so njihovi avtorji in kako bodo praznovali, je povedala Milena Pivec.
V tokratni oddaji Report smo predstavili 20 let Založbe Pivec, delo ljubiteljskega slikarja Jožeta Kovača in Vigred v mariborski Mestni četrti Koroška vrata.
Gostili smo Mileno Pivec iz Založbe Pivec, ki nam je orisala začetke in razvoj priznane Založbe Pivec ter aktualne avtorje in njihova dela, ki so jih v zadnjih letih izdali. Med drugim tudi Štajerski Argo in Inšpektorja Vrenka. V studiu je bil gost ljubiteljski slikar Jože Kovač, ki je prinesel tudi nekaj svojih slik. Boris Sovič iz Mestne četrti Koroška vrata pa je predstavil aktivnosti, ki so jih v tej četrti pripravili za Vigred.
Legendarni pevec slovenske glasbe Alfi Nipič je danes nastopil v Lovrencu na Pohorju. Naši ekipi pa je pred nastopom zaupal marsikaj.
“Tam, kjer se Pohorje vidi …,” je začel peti legendarni pevec Alfi Nipič, ko je stopil pred našo kamero in mikrofon ter nato povedal, da si je želel tako začeti. Z veseljem je danes prišel v Lovrenc na Pohorje, saj je tu Pohorje, v katerega je zaljubljen. In da, ko ga kdo vpraša, od kod je doma, zapoje prav ta del pesmi: “Tam, kjer se Pohorje vidi …” Pravi, da je “nekaj najlepšega, kadar si ponosen na kraj, kjer živiš, in na tisto okolico, s katero si v stiku že od majhnih nog”.
Alfi Nipič je danes v Lovrencu na Pohorju imel čustven nastop.
Alfi je ganjen, ko izve, da njegovi nastopi ostanejo pri ljudeh v spominih kot lepi trenutki življenja
Veliko let je že, odkar se je kot tekstilni tehnik odločil, da se bo profesionalno ukvarjal z glasbo. “Moram reči, da sem le postal nekje en spominček vsakemu nekje v koščku srca s kakšno melodijo.” Pravi še, da je bil izredno presenečen, ko je bil na nedavnem koncertu v Kopru, kjer so mu prinesli knjigo z zapisanimi njegovimi nastopi in pesmimi. Ganjen je tudi bil, ko je do njega na nekem drugem koncertu stopil do njega par. Mož in žena sta mu povedala, da sta s spoznala prav na njegovem koncertu. “To so taki trenutki, ko mogoče res moja melodija spomni koga na nek trenutek v celem življenju in ki ga je preživel nek večer z menoj in ob glasbi, ki sem jo jaz prepeval.”
Med svojim nastopom Alfi Nipič nagovori občinstvo in se mu posveti.
Slovenija ima ogromno biserov, na katere moramo biti ponosni
Vesel je tudi, da lahko spremlja medije, televizijo, kjer lahko vidi Pohorje, Štajersko, manjše kraje: “Slovenija je majhna, lepa dežela, ki ima ogromno biserov. Mi smo pri Avsenikih tudi izdali ploščo Biseri Slovenije. In vidim, da tri četrt teh biserov pri naši največji televiziji velikokrat manjka. Res je Slovenija velika dežela. In na to moramo biti ponosni.”
Celoten intervju si lahko ogledate tukaj:
Začetek njegovega nastopa v Lovrencu na Pohorju smo predvajali v živo. Ta del nastopa si lahko ogledate tukaj:
Moški pevski zbor KD Pavza iz Selnice ob Dravi je sinoči v Hramu kulture Arnolda Tovornika zapel več pesmi, med posameznimi sklopi pa je gledalce zabaval Miha Brajnik.
Rudi Vauh, predsednik moškega pevskega zbora KD Pavza, je povedal, da zbor deluje že 41 let, radi pa prepevajo slovenske, dalmatinske, angleške pesmi, kakršne so peli tudi sinoči.
Dvorana je bila polna do zadnjega kotička
Stand-up komik Miha Brajnik pa je za Selničane pripravil kolaž svojih nastopov, med drugim je v eni od šal odkril, da so v Selnici našli avtohotono kačo, selniško kobro. Seveda le v šali.
Na koncu koncerta so v preddverju dvorane člani pevskega zbora zapeli pesem za rojstni dan 98-letni sokrajanki.
Več o koncertu kmalu v oddaji Občinski informator na BK TV.
Gledališka šola iz KUD Pitoni ZOO je v Modri dvorani v Vuzenici pripravila zanimivo komedijo Piko 23.
“Predstava je rezultat gledališke šole, ki smo jo začeli 1. oktobra,” je povedal režiser komedije Matjaž Jeznik. Skupina najstnikov je namreč spoznavala svet gledališča, nato pa so se spomnili, kaj bi naredili kot zaključno predstavo.
Skupaj so si domislili vsebino in scenarij, pri izvedbi jim je pomagal prav režiser. Sicer pa je zgodba povezana s tem, kaj se zgodi v človeškem telesu, če tega obišče virus. Igralci so namreč prevzeli vlogo srca in drugih organov ter pokazali dobro zasnovo igranja. Obiskovalce so večkrat pošteno nasmejali.
Več o predstavi kmalu v oddaji Občinski informator na BK TV.
Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro je predstavila svojo knjigo One million. Knjiga je trilogija romanov, po kateri bodo v Ameriki posneli film, knjigo pa bodo kmalu predstavili tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu.
Sandra Bedok je pravzaprav v eni knjigi izdala tri romane, ki v tretji osebi opisujejo življenje ženske, ki je vsakič znova, ko je padla, vstala kot Feniks iz pepela in se povzpela višje. V trilogiji je zapisana zgodba ženske, ki je odraščala v svetu, v katerem so jo naučili, da je moški lastnik ženske. V nekem trenutku je rekla, da ona ne bo živela življenja svoje matere. Takrat se ji je ponudila priložnost dela v tujini, kar je izkoristila. A izkazalo se je, da ni vsaka priložnost tudi dobra. Padla je v mrežo kriminala. Čez čas ji je uspelo pobegniti iz tega sveta. Znašla se je v novem svetu, postala mati in uspešna poslovna ženska. Večkrat ji je spodletelo, večkrat se je znašla na dnu, a vedno znova se pobrala, smo slišali na prireditvi, kjer je Sandra Bedok predstavila svojo knjigo.
Pokrajinski muzej Maribor vas vljudno vabi na tematsko vodenje in sprehod Gremo mi na svoje s Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Na tematskem vodstvu bosta muzejski svetovalec mag. Oskar Habjanič iz Pokrajinskega muzeja Maribor in koordinatorka in organizatorka kulturnih programov v Sinagogi Maribor Marjetka Bedrač predstavila predmete iz zbirk Pokrajinskega muzeja Maribor, ki se navezujejo na judovsko kulturno dediščino. Sledil bo sprehod do Sinagoge Maribor, kjer bo podrobneje predstavljena dediščina judovske kulture in Kulturna četrt Židovska.
Program Gremo mi na svoje predstavlja del praznovanja 120 letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor, v okviru katerega se predstavljajo kulturne inštitucije, ki so nastale z odcepitvijo iz matične ustanove – Pokrajinskega muzeja Maribor, a so z njim še vedno tesno povezane.
Študenti Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor so bili zelo uspešni na mednarodnih tekmovanjih, saj so domov prinesli več medalj. Na tej šoli pa se bo v nedeljo začel eden večjih dogodkov, ki jih pripravljajo ob 25-letnici delovanja šole.
“Na nedavnih mednarodnih tekmovanjih v kulinariki, strežnih veščinah in turizmu smo osvojili več kot 6 kg medalj in pokalov!” so slikovito opisali dosežke na zadnjih tekmovanjih. Gre za 33 medalj in tri pokale na tekmovanju Biser moraA na Hrvaškem, tri pokale na tekmovanju “Learn, Know, Do, Can, Show” v Latviji in medaljo na prestižnem tekmovanju Georges Baptiste, ki je bilo letos na Portugalskem.
Študenti VSŠGT Maribor, ki so dosegli odlična mesta na mednarodnih tekmovanjih
“V letu 2023 pa praznujemo tudi poseben jubilej, ko bo VSGT Maribor obeležila 25 let obstoja,” še pravijo. Praznovali bodo tako, da bodo naredili 25 dogodkov v dveh letih. Dva sta že za njimi, eden pa se začne to nedeljo, in sicer Youth parliament.
Zavidljivi uspehi študentov na mednarodnih tekmovanjih
Četrto mesto na mednarodnem tekmovanju Eurochrie University Challenge
Marca 2023 so se študenti Petra Brenk, Matic Neuvirt, Nik Zgazivoda in Doroteja Vehovar pod mentorstvom predavatelja Mitje Petelina udeležili mednarodnega tekmovanja iz hotelskega poslovanja Eurochrie University Challenge. Med 16 izobraževalnimi institucijami iz 12 držav, med katerimi je večina univerz, so dosegli odlično četrto mesto. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor je bila edina sodelujoča ustanova iz Slovenije.
Uspešni tudi na mednarodnem tekmovanju “Learn, Know, Do, Can, Show”
Eno prvo in dve drugi mesti na mednarodnem tekmovanju “Learn, Know, Do, Can, Show” 2023 pa so uspehi, ki so jih študenti dosegli v Latviji. Konec marca se je v Rigi v Latviji namreč odvijalo mednarodno tekmovanjem, na katerem so pod mentorstvom Helene Rošker in Mitje Petelina študenti segli po najboljših mestih. David Tovornik je dosegel prvo mesto v kategoriji Tourist destinations, Nuša Prejac drugo mesto in Naja Šenveter v kategoriji Reception prav tako drugo mesto.
33 medalj in 3 pokali na mednarodnem kulinaričnem tekmovanju Biser mora
Konec marca je bil za študente in šolo izjemno uspešen, saj je bilo na mednarodnem kulinaričnem tekmovanju Biser mora, ki je med 28. in 31. 3. 2023 potekalo na Braču na Hrvaškem doseženih kar 33 medalj in trije pokali. Pod mentorstvom Tadeja Ljubca, Tomija Gregorinčiča in Mojce Polak so študenti osvojili 33 medalj, en pokal za absolutnega zmagovalca, en pokal za drugo mesto in en pokal za tretje mesto.
Študenti so tekmovali v različnih kategorijah, kjer so osvojili naslednje medalje: Tadej Cvetko – zlata medalja v pripravi tatarskega biftka in postrežbi rdečega vina, zlata medalja v pripravi flambirane sladice in postrežbi penečega vina, zlata medalja v kategoriji Chef’s Table, pokal za absolutnega zmagovalca v strežbi; Ines Krleža – zlata medalja v kategoriji Chef’s Table, srebrna medalja v pripravi tatarskega biftka in postrežbi rdečega vina, bronasta medalja v pripravi flambirane sladice in postrežbi penečega vina; Klara Šmigoc – zlata medalja v kategoriji sladice med profesionalci, bronasta medalja v pripravi umetniške sladice s sladkornim testom med profesionalci;
Kaja Naveršnik – zlata medalja v pripravi tatarskega biftka in postrežbi rdečega vina, srebrna medalja v kategoriji Chef’s Table, bronasta medalja v pripravi flambirane sladice in postrežbi penečega vina; Luka Bahar – zlata medalja v pripravi jagnječje jedi, srebrna medalja v kategoriji Chef’s Table, bronasta medalja v tekmovanju v parih; Sebastian Poredoš – zlata medalja v kategoriji Chef’s Table, srebrna medalja v tekmovanju v parih, bronasta medalja v pripravi piščančje jedi; Lina Gačnik – zlata medalja v kategoriji Chef’s Table, zlata medalja v pripravi tatarskega biftka in postrežbi rdečega vina, bronasta medalja v pripravi flambirane sladice in psotrežbi penečega vina; Ana Marija Šavli – zlata medalja v pripravi tatarskega biftka in postrežbi rdečega vina, srebrna medalja v pripravi flambirane sladice in postrežbi penečega vina; Nina Polanec – srebrna medalja v kategoriji sladice med profesionalci, srebrna medalja v pripravi umetniške sladice s sladkornim testom med profesionalci; Anže Lakatoš – srebrna medalja v tekmovanju v parih, srebrna medalja v kategoriji Chef’s Table, bronasta medalja v pripravi piščančje jedi; Rok Radić – srebrna medalja v pripravi jagnječje jedi, bronasta medalja v pripravi rižote; Nickolas Ržišnik – srebrna medalja v kategoriji Chef’s Table, bronasta medalja v tekmovanju v parih, bronasta medalja v pripravi ribje jedi.
Tretje mesto na mednarodnem tekmovanju v strežnih veščinah Georges Baptiste
Da je mera polna, je na prestižnem mednarodnem tekmovanju v strežnih veščinah, ki je med 30. 3. in 1. 4. 2023 potekalo v Lamegu, Portugalska, študentka Klavdija Zrnec pod mentorstvom Tadeja Ljubca v restavracijski strežbi osvojila bronasto medaljo. To je že druga mednarodna medalja v pol leta, ki jo je iz področja strežbe osvojila Klavdija Zrnec. Klavdija je prav zato že uspešna tutorka v restavraciji Sedem, kjer s svojim strokovnih znanjem pomembno prispeva pri praktičnem izobraževanju mlajših generacij študentov.
25 dogodkov ob 25-letnici šole
V letu 2023 šola praznuje 25. obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti načrtujejo 25 dogodkov, s katerimi bodo počastili aktivno udejstvovanje šole na nacionalnih in mednarodnih
tekmovanjih, projektih in srečanjih. Dogodki se bodo odvijali vse do maja 2024 in bodo pomembno soustvarjali dinamiko turističnega utripa v mestu, pravijo na šoli.
V nedeljo se tako začne prvi mednarodni “Youth parliament”, trajal bo do 21. 4. 2023. Gre za Mednarodni mladinski parlament dijakov in študentov s področja gostinstva in turizma
2023, na katerem bodo gostili več kot 50 predstavnikov iz 15 različnih držav. VSGT Maribor je članica Evropskega združenja hotelirskih in turističnih šol AEHT, ki združuje izobraževalne ustanove s področja gostinstva in turizma v 40 evropskih državah. “V okviru odmevnega mednarodnega dogodka želimo pri ciljni populaciji dijakov in študentov ter bodočih strokovnjakov s področja gostinstva in turizma spodbuditi angažma, udejstvovanje ter iskanje predlogov in rešitev za aktualne izzive, s katerimi se sooča sektor (debaterske teme vključujejo področja: izzivi trga dela, digitalizacija in trajnostni razvoj). Udeležencem dogodka želimo izkazati dobrodošlico in predstaviti pestro ponudbo našega mesta in Slovenije,” so opisali napovedani parlament.
Skupina Leonart ima to soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila, dva koncerta v mariborskem Sodnem stolpu.
Z naslovom Izštekani doma napovedujejo bolj intimno vzdušje, hkrati pa bodo imeli razširjeno zasedbo. Sebastijan Lukovnjak je povedal še več, tudi o snemanju tretjega studijskega albuma. Leonart sestavljajo štirje člani. Sebastijan Lukovnjak je pevec in kitarist, Andrej Knehtl je kitarist in spremljevalni pevec, Martin Počkar igra na bas kitaro in prav tako poje spremljevalni vokal, Marko Brvar pa je bobnar. Velikokrat igrajo z gosti. Posneli so že dva studijska albuma in še enega. Zdaj pripravljajo četrtega, ki bo pravzaprav tretji studijski.
Na obeh koncertih v Sodnem stolpu bodo imeli še nekaj gostov, tako da bo skupaj kar 11 glasbenikov na odru. Iz prvotne štiričlanske skupine bo razširjena skupina, ki bo igrala “unpluged” ali “izštekano”, z akustično kitaro, akustičnim basom, klavirjem, čelom in violino.
Več izveste v pogovoru s Sebastijanom Lukovnjakom.
Pisatelj Tone Partljič je danes v Mariboru predstavil svoj novi zgodovinski roman Veter z vzhoda, v katerem nadaljuje s pripovedovanjem zgodb iz svojega rojstnega mesta ob Dravi. Tokrat se poda v 30-ta leta prejšnjega stoletja, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim počasi odpira širši pogled na svet, v katerem živijo.
“V Evropi že bliska, v Mariboru pa poslušamo grmenje. Še ne vemo, kaj je, a je neka slutnja, in prvikrat, se mi zdi, je meščane strah,” je pisatelj povedal na današnji premierni predstavitvi dela, ki je letos izšlo pri Beletrini.
Po besedah direktorja te založbe Mitje Čandra gre za “presenetljivo romanesko kroniko časa nekaj let pred Severnim sijem Draga Jančarja, ko je ta zloslutna zgodovina bila še nekoliko oddaljena in so jo čutili le tisti bolj senzibilni duhovi, pa vendar je bilo že vse v zraku”.
“Po drugi strani pa je ta roman zame pomemben tudi kot odkritje nekega drugačnega Maribora… Maribor mnogih mladih ustvarjalnih energij, umetnikov, intelektualcev, tudi politikov in aktivistov, ki so v tem navidez provincialnem mestu tedanje Jugoslavije razmišljali o svetu kot globalnem izzivu,” je Čander dejal v uvodnem nagovoru pred nabito polno Veliko dvorano Lutkovnega gledališča Maribor.
Partljič je v pogovoru z novinarko in voditeljico oddaj o kulturi Darko Tancer – Kajnih pojasnil, da je prve zapiske za ta roman naredil v letu 2021, večino pa ga je spisal lani poleti, “ko so vsi na morju in nihče ne trka na vrata”.
Zgodba je sicer zorela v njem že dlje časa, moral jo je le preliti na papir. Sam je rojen leta 1940, a sta mu starša venomer govorila, kako je bilo v 30-ih letih 20. stoletja. “Tako so 30-ta leta živela z nami v otroštvu,” je povedal.
Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugim zaznamujejo prebujanje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju.
Po besedah Partljiča je bilo to neko “vmesno obdobje”, ki nevarno spominja na današnji čas. “Imam nelagoden občutek, da je čas, ki ga mi zdaj živimo, podoben tistim časom… Zato se mi ob vseh teh delitvah, sovražnem govoru in podobnem zdi prav, da sem napisal to knjigo in s tem opozoril, da moramo biti previdnejši in gojiti humanizem,” je dejal.
Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Fran Žižek, Bratko Kreft, Branka Jurca, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra.
“Njihove obveznosti, skrbi, solze, drznosti, zmote in vizije sem ‘spravil’ v teh nekaj sto strani, da bi nas tudi danes morda zanimale, privabile solze in nasmeh, opozarjale, kadar slišimo daljni grom, in sporočale o malih in velikih smrtih, pa tudi o lepih pesmih klopotcev, listju na vejah, ki se v jeseni tako lepo pobarva, o Dravi in času, ki teče in nič ne reče. Pa sem poskusil vseeno nekaj reči o tem času in ljudeh, ki so jokali, ljubili, sovražili, se bali, politizirali in umirali, kakor mi danes,” je pisatelj še povedal o knjigi.
Razdeljena je na dva dela, oba pa začenja s citatom Edvarda Kocbeka. Da veter v Mariboru piha z vzhoda, je zelo redek pojav. “Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo,” je eden od citatov iz romana.
Danes, v četrtek, 13. 4. 2023, bo ob 18. uri v telovadnici OŠ Janka Padežnika Maribor osrednja proslava ob prazniku Mestne četrti Studenci.
V programu se bodo predstavili Moški pevski zbor Malečnik, Turistično društvo Studenci, Kulturno društvo Studenci, otroci iz Vrtca Studenci, učenci OŠ Janka Padežnika Maribor. Proslava MČ Studenci je pomemben dogodek, ki sovpada tudi s 100-letnico Kulturneda društva Studenci. Zraven kulturnega programa bo slavnostni govornik podžupan Samo Medved, podeljena bodo štiri priznanja (zlati in srebrni znak perice) za viden prispevek kraju.
Po prireditvi bo v avli šole na ogled razstava ob 100-letnici Kulturnega društva Studenci, obiskovalci pa se bodo lahko še podružili na pogostitvi.
“Z veseljem in s ponosom se spominjamo preteklih 20 let. Četudi časi že takrat niso bili posebej naklonjeni založništvu, smo stopili na samostojno pot ob uveljavljenih založbah. In počasi začeli pisati svojo zgodbo, ki je z vsakim letom bolj pisana in cvetoča.”
Ustanoviteljica in direktorica založbe 𝑴𝒊𝒍𝒆𝒏𝒂 𝑷𝒊𝒗𝒆𝒄 se zahvaljuje vsem avtorjem, ki so jim zaupali do sedaj in nam bodo še naprej. “In seveda vsem sodelavcem – tako zaposlenim na založbi kot mnogim stalnim in občasnim zunanjim sodelavcem ter nenazadnje tudi bralcem!”
Soroptimist klub Maribor pripravlja v petek, 14. aprila 2023, dobrodelni koncert v dvorani Union v Mariboru, na katerem bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki, ki so jim prav preko tega kluba pomagali na začetku njihove poti.
Nastopili bodo: Nejc Kamplet in Adam Kamplet na klavirju, Dorotea Senica s flavto in Eva Šulić z violino. Dirigentka Simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča na slavnostnem humanitarnem koncertu bo Živa Ploj Peršuh. “Poznamo jo ne samo kot izvrstno dirigentko, ampak tudi kot mlado damo z velikim srcem, saj je s soprogom Tomom Peršuhom v lanskem letu organizirala evakuacijo številnih mladoletnih glasbenikov in njihovih mater ter še mlajših bratov in sester iz Ukrajine ob začetku vojne na to deželo. Orkester bo tudi tokrat sodeloval brezplačno, kar je velik prispevek SNG v Mariboru,” pravijo v Soroptimist klubu Maribor.
Častno pokroviteljstvo predsednice države
“Častno pokroviteljstvo nad dobrodelnim koncertom je prevzela predsednica RS Nataša Pirc Musar, ki nam je s tem izkazala podporo pri našemu udejstvovanju. To pomeni, da spodbuja naše ideje in se zavzema za vsebine, s katerimi se ukvarjamo,” še pravijo soroptimistke iz Maribora in dodajajo: “Župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča smo zaprosile za nagovor ob pričetku koncerta , saj verjamemo, da smo v 30 letih delovanja, predvsem na območju Mestne občine Maribor, prispevale k blaženju stisk žensk, starejših, otrok s posebnimi potrebami in drugih, ki so pomoč potrebovali.”
Tokrat za otroke, ki se soočajo s smrtjo v družini
Dobrodelni koncert, ki bo torej v petek, 14. aprila, s pričetkom ob 19.30 v dvorani Union, so poimenovale “Za nasmeh”, saj je celoten izkupiček namenjen za Tabor Levjesrčnih, v izvedbi in organizaciji Hospica v Mariboru. Tabor se vsako leto izvede na Pohorju v Domu Miloša Zidanška in je namenjen otrokom, ki se soočajo s smrtjo v družini in jim tako pomagajo, ob podpori strokovnjakov, prebroditi to težko obdobje.
Trije dogodki za 30-letnico kluba
30-letnico delovanja kluba pa bodo pravzaprav praznovali tri dni. Najprej z dobrodelnim koncertom v petek 14. aprila, nato ša še naslednji dan, 15. aprila s Slavnostno akademijo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, v nedeljo, 16. aprila, pa še z ogledom Kulturne četrti Minoriti.
Soroptimist klub Maribor izhaja iz mednarodnega združenja
Soroptimist International je mednarodno združenje poklicno uspešnih in družbeno aktivnih žensk, ki delujejo preko projektov za izboljšanje človekovih pravic ter položaja otrok in žensk. V klubih po vsem svetu je združenih več kot 100.000 žensk v 130 državah. Združenje je nevladna humanitarna organizacija, svoj glas pa ima tudi v centrih Združenih narodov v New Yorku, Ženevi in na Dunaju. Vsi klubi mednarodnega združenja si prizadevajo za iste cilje.
Soroptimistke iz Maribora so gostile članice Soroptimist kluba Zagreb. Vir: Facebook, Soroptimist klub Maribor
Dobrodelni dogodki, aktivnosti, projekti
V Sloveniji je bil prvi klub ustanovljen leta 1993 v Mariboru, kmalu pa sta se mu pridružila še kluba v Ljubljani in na Ptuju. Trenutno delujeta kluba v Mariboru in na Ptuju, ki sta tesno povezana. Članice kluba v Mariboru se trudijo z dobrodelnimi aktivnostmi vsaj delno pokrivati tiste sive lise v družbi, ki jim do blagostanja še veliko manjka. Vse od ustanovitve kluba pred 30 leti imajo tudi nekaj stalnih projektov, kot so:
· pomoč Varni hiši, kjer najdejo pomoč in zatočišče ženske in otroci, ki morajo zaradi nasilja zapustiti dom,
· pomoč Slovenskemu društvu HOSPIC za Tabor levjesrčnih, v katerem se zberejo otroci, ki so izgubili enega od staršev ali drugih bližnjih,
· prirejanje dobrodelnih koncertov in štipendiranje nadarjenih mladih glasbenikov,
· organiziranje božično-novoletne stojnice, izkupiček od prodanih daril pa namenimo za socialno izključene otroke ali za fizikalno terapijo invalidnih otrok,
· pomoč otrokom in starejšim s posebnimi potrebami …
Članice so dale donacijo Varni hiši ob dnevu tradicionalnega slovenskega zajtrka. Vir: Facebook, Soroptimist klub Maribor.
“Vsa sredstva, ki jih zberemo ali nam jih namenijo donatorji, razdelimo izključno pomoči potrebnim. Prav v času po koronakrizi je v stiski še več otrok in žensk in naša pomoč je še toliko bolj potrebna,” so še zapisali v vabilu na dobrodelni koncert.
V Beli dvorani gradu Rače je Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro predstavila svojo knjigo One million. V prepolni dvorani je ob bogatem programu in nastopih pevskega zbora in plesom nastal zanimiv kulturni večer.
Sandra Bedok je pravzaprav v eni knjigi izdala tri romane, ki v tretji osebi opisujejo življenje ženske, ki je vsakič znova, ko je padla, vstala kot Feniks iz pepela in se povzpela višje. V trilogiji je zapisana zgodba ženske, ki je odraščala v svetu, v katerem so jo naučili, da je moški lastnik ženske. V nekem trenutku je rekla, da ona ne bo živela življenja svoje matere. Takrat se ji je ponudila priložnost dela v tujini, kar je izkoristila. A izkazalo se je, da ni vsaka priložnost tudi dobra. Padla je v mrežo kriminala. Čez čas ji je uspelo pobegniti iz tega sveta. Znašla se je v novem svetu, postala mati in uspešna poslovna ženska. Večkrat ji je spodletelo, večkrat se je znašla na dnu, a vedno znova se pobrala, smo slišali na prireditvi, kjer je Sandra Bedok predstavila svojo knjigo.
Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro v Beli dvorani gradu Rače predstavlja svojo trilogijo One million.
Sama nam je povedala, da ljubi življenje, ki ji je prineslo marsikaj. Ob tem pa tudi, da praznuje. Najprej rojstni dan, ob tem pa tudi zid svoje knjige. Prav s to knjigo potuje na največji knjižni sejem v Frankfurt, dogovarja pa se tudi za snemanje filma po vsebini knjige.
Dvorana je bila skorajda premajhna za vse obiskovalce, ki so prišli na literarni večer.Knjiga Sandre D’Alessandro: One million, v kateri so zapisani trije romani.Sandra Bedok in Bojan Maroševič
Na mariborskem Štuku bo ta vikend ponovno Festival Scena, na katerem se vsako leto predstavijo nekatere manj znane, druge pa bolj znane glasbene skupine.
V Mariboru vsako leto poteka festival lokalnih, bolj in manj znanih glasbenih skupin, ki se predstavijo s svojo letno produkcijo ali pa si preprosto zaželijo nastopa na večjem odru. Tradicionalno dobro obiskan festival je postal prijetno družabno zbirališče ljubiteljev glasbe in podpornikov lokalne glasbene scene. Ideja Festivala Scena je nastala v želji, da glasbena kultura in raznolikost v Mariboru ostaneta prisotna in da se glasbena sfera v prihodnosti še naprej korenito razvija in zaznamuje prostor in čas na področju kulture. Društvo Indijanez je preko razpisa za sodelovanje mariborskih glasbenih skupin oziroma glasbenikov na glasbenem Festivalu Scena že izbral nastopajoče.
Oba večera, tako sobotni kot nedeljski, je vstop prost.
Sobota, 8. 4. 2023:
Piksel Prfekt, rock/punkrock,
3rd Planet, blues/Indie Rock
Alice Blue, alternative/modern rock
MHM, postmetal/instrumental
Taste of Plague, blackened deathcore
Strici iz ozadja, surf Rock
B-kompleks, country, rock, americana po slovensko
Ghost B.C.E., symphonic postapocalyptic reindeer-grinding christ-abusing extreme war pagan fennoscandian metal
Nedelja, 9. 4. 2023:
Faux Minds, rock
Iva & Bratko, soft and simple hard blues
Brez vprašanj, rock, punk-rock
Los Loa, metal/rock
No Force Can, rock
Krokar, alternativni rock
Picture Grey, alternativni rock
Haloban, post-narodno zabavni eksperimentalni hardbass
Včeraj so v občini Majšperk pri Starotrški hiši opravili rez potomke Stare trte z Lenta.
Skrbnik potomke Stare trte z Lenta, Rado Rodošek, je v družbi in pod skrbnim nadzorom skrbnika vinske trte z Lenta Staneta Kocutarja, opravil rez. Kot so povedali je bila letina dobra, pridelali so okrog 40 litrov modre kavčine, ki ga namenijo tudi v protokolarne namene.
Ponosni, da so opravili rez in nenazadnje tudi na tradicijo, ki jo slednja prinaša, so tudi na Občini Majšperk. Po besedah župana Saša Kodriča so tokrat opravili že deseto rez, tako, da je tradicija, ki jo gojijo v Majšperku dopolnila svoje prvo desetletje.
Pri rezu in organizaciji dogodka so aktivno sodelovali člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, člani Turističnega društva Ptujska Gora, članice Društva žena ter predstavniki Občine Majšperk. Za pester kulturni program pa so poskrbeli tudi najmlajši.
Podrobnosti pa v Občinskem informatorju, jutri 7. aprila, ob 18.30 na BK TV.
Nekaj utrinkov lahko ujamete še skozi fotografije.
Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes z uprizoritvijo Immaculata po romanu Colma Toibina Marijin testament sodelovala na Gledališki olimpijadi, ki od aprila do konca junija poteka na Madžarskem. Uprizoritev v izvedbi Nataše Matjašec Rošker je na sporedu v gledališču Jaszai Mari v Tatabanyi pri Budimpešti.
Na 10. Gledališki olimpijadi bo na prizoriščih po vsej Madžarski na ogled skupno 750 uprizoritev v izvedbi 400 ansamblov iz 58 držav.
Kot sporočajo iz SNG Maribor, je cilj Gledališke olimpijade 2023 spodbujanje dostopa do kulture, svobode in avtonomije. Organizator dogodka je madžarsko Narodno gledališče v Budimpešti, umetniški vodja pa Attila Vidnyanszky.
Mednarodni gledališki festival Gledališka olimpijada (Theatre Olympics) poteka občasno na različnih prizoriščih po svetu. Prvo izdajo leta 1995 je organiziral grški režiser Theodoros Terzopoulos v grškem mestu Delfi, kjer je bila glavna tema grška tragedija.
Uprizoritev Immaculata temelji na romanu Marijin testament
Namen festivala je spoštovati različne kulture ter spodbujati medkulturno povezovanje med gledališkimi umetniki po vsem svetu. Kljub imenu, ki spominja na znamenito športno tekmovanje, na Gledališki olimpijadi ni tekmovalnih elementov ali nagrad.
Uprizoritev Immaculata, ki je bila v Mariboru premierno uprizorjena septembra 2016, temelji na romanu Marijin testament, v katerem je irski pisatelj Colm Toibin humaniziral Kristusovo mater in ji podelil lastni glas.
“Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,” je za gledališki list zapisala Livija Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev.
Immaculata je že gostovala po tujini
Immaculata je že gostovala po Sloveniji in tujini, med drugim v Madridu v Španiji in v Guadalajari v Mehiki ter bila uvrščena v tekmovalni spored Festivala Borštnikovo srečanje. Nataša Matjašec Rošker je na Mittelfestu v Čedadu po gostovanju z Immaculato prejela nagrado Adelaide Ristori. Zadnje odmevno gostovanje Immaculate je bilo oktobra 2021 na festivalu monodrame Solo v Moskvi.
VIR: STA
Konec lanskega leta je Jernej Dirnbek izdal svoj tretji roman, vrtoglavo črno komedijo Ledena kraljica.
Številne bralke in bralci menijo, da gre za njegovo najboljše delo doslej. V hramu kulture Arnolda Tovornika je pripravil sproščen pogovor, ki ga je, kot se zanj spodobi spremljala tudi glasba.
Danes, v torek, 4. 4., ob 18. uri bomo v oddaji Report na BK TV govorili o novem albumu benda Yu generacija, o velikonočnem koncertu Kungoške pleh muzike in karierni tržnici.
Kaj vse se bo dogajalo na Karierni tržnici, ki bo aprila v Mariboru ponudila priložnost mladim za iskanje prve zaposlitve, kako se napiše življenjepis, predstavi v petih minutah ter pogovore z znanimi Slovenci, bo govorila Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje. Rudi Matjašič bo napovedal tradicionalni velikonočni koncert Kungoška Pleh Muzika, Janez Kranjski pa bo predstavil album skupine Yu Generacija in povedal, kje bodo imeli nastope.
Ni še videti, da bi se prenova Lenta končala. Medtem ko na Mestni občini Maribor še ne načrtujejo uradnega podaljšanja del, pa v Narodnem domu Maribor že prilagajajo načrte izvedbe Festivala Lent, ki je nekoč prav na Lentu imel glavnino prizorišč.
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, da bi izvedeli, ali bodo končali dela tak čas, da bi lahko Festival Lent, ki je nekoč dejansko imel več prizorišč tudi Lentu, tudi letos lahko z dogajanjem privabil obiskovalce na svoje izvorno prizoriščno mesto – torej na sam Lent. Prav tako pa smo se obrnili tudi na Narodni dom Maribor, da bi izvedeli, koliko prizorišč si želijo imeti na Lentu in ali zaradi prenove načrtujejo drugačne postavitve.
Rok za zaključek del je konec maja, a obnova Lenta ne bo dokončana do takrat
Na Lentu še vedo tečejo obsežna gradbena dela. Služba za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor je odgovorila, da Mestna občina Maribor uradno še ni podaljšala roka izvedbe del na nabrežju Lent, saj se glede termina dokončanja gradbenih del še dogovarja. Razlogov za terminski zamik del je več, pravijo na odnosih z javnostmi MO Maribor, in sicer naj bili združeni v dva sklopa. Prvi je, ker izvajajo več projektov na istem območju (obnova nabrežja Lent, obnova komunalne infrastrukture, projekt visokotemperaturne TČ ter nov servisni vhod ter vročevod ob Pristanu, ki ga izvaja Energetika Maribor, projekt izvedbe zavarovanja brežin Drave, ki ga izvajajo Dravske elektrarne Maribor). Drugi pa, da imajo nepredvidena dela. Po pogodbi je sicer določen rok za zaključek del 31. maj. Z MO Maribor so nam odgovorili, da obnova nabrežja Lent (ali dela nabrežja) ne bo zaključena do tega datuma.
Po mnenju MO Maribor zaradi obsežnih del ni velikega nezadovoljstva pri stanovalcih in gostincih, ki imajo lokale na Lentu
Ob vsem tem delu, zaporah cest so gostinci, ki imajo lokale na Lentu izrazili tudi nezadovoljstvo, saj imajo manj prometa, kot bi ga imeli, če se na Lentu ne bi delalo. A s službe odnosov z javnostmi MO Maribor odgovarjajo: “Navedeno, da je nezadovoljstvo stanovalcev in gostincev veliko, ne drži, saj MO Maribor s stanovalci in lastniki poslovnih prostorov vodi redno komunikacijo. Prav tako se skupaj z izvajalcem del vseskozi zagotavlja enosmerni promet in omogoča dostope ter dostave za vse stanovalce in poslovne subjekte. Vsako sredo ob 15. uri je v gradbiščnem kontejnerju odprta tudi informacijska pisarna, v kateri lahko pridobijo informacije vsi zainteresirani. S stanovalci in gostinci vseskozi poteka komunikacija.”
Zatrjujejo tudi, da finančne projekcije kažejo, da je projekt v okviru pogodbenega zneska. Za samo obnovo Lenta je sicer po pogodbi načrtovano 7,7 milijona evrov.
Narodni dom Maribor prilagodil načrte za prizorišča Festivala Lent
Brez odgovora pa smo ostali na vprašanje, ki smo ga zastavili MO Maribor v zvezi s Festivalom Lent. Vprašali smo, ali bo po njihovem mnenju lahko kakšen del Lenta bil dokončan in primeren za del prireditev Festivala Lent. Narodni dom Maribor že leta organizira Festival Lent. Ta je s svojimi prizorišči sicer že nekaj let razpršen po mestnem središču in že dolgo ni več samo na Lentu, kjer nima več niti glavnega odra. Maša Stošič iz Narodnega doma Maribor pa nam je odgovorila, kakšne imajo letos načrte, glede na to, da prenova Lenta še traja. Zagotovo so te načrte morali spremeniti in upoštevati gradnjo.
Ne vedo še, kako bodo obrnili Jurčkov-Večerov oder
“Letos v sklopu Festivala Lent na Lentu načrtujemo Jurčkov-Večerov oder, ki bo, tako kot prejšnja leta, stal pri Vodnem stolpu. Zaradi prenove Lenta še ne vemo zagotovo, v katero smer bo obrnjen – ali proti vzhodu, kakor je že bil, ali pa navzgor v smeri Narodnega doma,” je zapisala Stošičeva.
Zaradi prenove Lenta nekaj prizorišč niso načrtovali
Narodni dom Maribor načrtuje tudi dogodke v nedavno prenovljenem Sodnem stolpu, prav tako tudi v Minoritih in na obnovljenem Vojašniškem trgu. “Ostalih prizorišč pa na Lentu že v osnovi nismo načrtovali, ravno zaradi prenove,” je zatrdila in dodala, da promenade tudi letos ne načrtujejo.
V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.
Velikonočne in druge dobrote pa so privabile obiskovalce
Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program za otroke in lutkovna predstava “Zajček Pablo išče jajčka”.
Osnovna šola Leona Štuklja Maribor je danes, v četrtek, 30. 3. 2023, sprejela več kot 200 učencev iz osnovnih šol iz Slovenije in tujine.
Pripravljajo namreč srečanje gledaliških skupin Z odra na oder. Več o o tem in tudi o pripravah na naslednje šolsko leto, ko ta šola postane mednarodna, sta nam povedala ravnatelj te šole Mirko Škundrič in dolgoletna vodja srečanj Z odra na oder Metka Ferk.
Kimperk Teater, ki je bil pred dnevi s svojo predstavo v Vuzenici, bo kmalu stopil tudi na oder na Muti.
Predstava bo v soboto, 22. aprila 2023, ob 18. uri, v telovadnici Osnovne šole Muta. Vstopnine ni, so zapisali na spletni strani Občine Muta. Tako se tudi na Muti obeta večer, v katerem se bodo obiskovalci lahko nasmejali do solz, za kar vedno poskrbijo člani gledališke skupine Kimperk Teater.
Kimperk Teater na Muti. Vir: spletna stran Občine Muta
V Koreni so pripravili koncert ob materinskem dnevu. Program je s svojim žametnim glasom povezoval Boris Kopitar. Nastopili pa so Fantje izpod Vurberka, Brane Klavžar in Kvartet Svit, Oktet Tinje, tamburaški orkester Dvorjanski muzikanti, Dečki z bregov ter Moški pevski zbor KUD Franc Preložnik Dvorjane.
Kako je bilo, kaj so povedali Fantje izpod Vurberka, predvsem pa, kako so bile zadovoljne obiskovalke koncerta, si lahko ogledate v prispevku:
Danes, v petek, 24. 3. 2023, se začne v Mariboru Festival sprehodov, na katerem bodo vse do aprila pripravili tematske sprehode po mestu, a letos ne samo v Mariboru, ampak tudi v Lovrencu na Pohorju in v Ljubljani.
Programski urednik Vid Kmetič je povedal več o tem, kaj vse se bo dogajalo.
V Mariboru danes odpira vrata nova galerija sodobne vizualne umetnosti Tkalka. Prostor v Tkalskem prehodu 4 v središču mesta bo namenjen predvsem ustvarjalcem mlajše generacije. Prva se bo v njem predstavila Iva Ferlinc z razstavo Prehajanja.
“Galerija je nastala z vizijo predstaviti sodobno vizualno umetnost ustvarjalcev mlajše generacije ter s svojo razstavno-prodajno usmerjenostjo podpirati umetnike v nastajanju, vzpodbujati zanimanje za umetnost ter ljubiteljem umetnosti približati kakovostna umetniška dela po dostopnih cenah,” pojasnjuje ustanoviteljica Tkalke Tina Gerlec.
Galerijski program bo po napovedih obsegal do šest razstav letno. Razstave bodo razdeljene v različne konceptualne sklope, posebna pozornost pa bo namenjena umetnikom, ki še niso razstavljali.
Kot ključni ustvarjalci konceptov razstav bodo k sodelovanju povabljeni tudi mladi, neodvisni kuratorji.
“Galerija želi s svojim delovanjem vzpostaviti platformo za predstavitev aktualne umetniške produkcije, vnesti svežino v kulturno dogajanje ter mladim umetnikom in kuratorjem ponuditi možnost aktivnega soustvarjanja kulture mesta,” je še dodala Tina Gerlec.
Prostor odpira razstava del mlade umetnice Ive Ferlinc
Trenutno je absolventka na Akademiji za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani. V svoji umetniški praksi deluje predvsem na področju intermedijske in instalacijske umetnosti. V svojih delih se večinoma ukvarja s konceptom ustvarjanja prostora in z manipulacijo svetlobe ter senc.
Dela, predstavljena na razstavi, prehajajo med mediji, kot so slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video in instalacija, vsem pa je skupen koncept naslavljanja prostorskosti, ki z natančnim osredotočanjem na čutne zaznave in umeščanjem telesa v prostor oblikuje okolje za strukturiranje eklektične resničnosti.
“S telesom vstopamo v prostor in ga zaznavamo, hkrati pa prostor skozi naše telo vstopa v nas: telo torej postane liminalno območje prehajanj resničnosti. Dvom v zanesljivost spreminjajoče se stvarnosti, ki je v današnjem svetu tako zelo prisoten, umetnica izkoristi kot vabilo za vstop v na videz statične postavitve, v katere gledalec z lastno telesno dinamiko vnaša nov pomen in postane aktivni udeleženec spreminjajoče se resničnosti,” je zapisala kuratorka razstave Anja Seničar.
Včeraj, v sredo, 15. marca 2023, so se z zadnjo večerno predstavo “Moj život je rokentrol” iztekli letošnji Dnevi Arnolda Tovornika.
Avtorja in režiserja Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik sta poskrbela za salve smeha pri občinstvu, za smeh in nekaj pikrih na računa aktualnega dogajanja ter za odlično glasbo prav za to pripravljene glasbene skupine VIS d’Dohtars z Robertom Pihlom na kitari, Jožetom Haoukom na basu, Peter Ogrincem na bobnih in Miranom Juvanom na klaviaturah.
Dnevi Arnolda Tovornika 2023: predstava Život je rokentrolDnevi Arnolda Tovornika 2023: predstava Život je rokentrol
Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik sta naši ekipi pred začetkom predstave zaupala, kaj sta ustvarila. Besedilo sta napisala skupaj, Gojc je napisal songe, pesmi, ki govorijo o življenju, eno pesem je posvetil mami, eno oečtu, eno pa svoji soprogi, eno Slovencem, eno pa predsedniku. Jaša Jamnik pa pravi, da sta skupaj ustvarila nekaj skladnega za tiste generacije, ki razmišljajo podobno kot onadva. Dejal je še, da je predstava včasih bolj prijazna, včasih bolj duhovita, včasih pa bolj ostra. Najde pa se tudi nekaj družbene in politične satire. Gojmir je dodal, da predstava želi biti koncert, a ne uspe, ker je prisoten ves čas “nek moteč moment”. Zaključila sta s tem, da je koncert z motnjo in za motene.
Ob zaključku Dnevov Arnolda Tovornika pa je dogajanje povzel še direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika Miha Krajnčevič. Povedal je, da se že pozna, da se obiskovalci vračajo v hram na predstave kot nekoč pred epidemijo in omejitvami, a da se še niso vrnili v celoti.
So pa včeraj obiskovalci bili tako takšni, ki so obiskali več predstav, kot tudi takšni, ki so prišli zgolj na zadnjo predstavo, upajoč, da bodo uživali in se nasmejali. Gojc in Jaša sta poskrbela, da je bilo za vse dovolj smeha in užitka.
Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je danes razglasil prejemnike nagrade in listin v letu 2023. Prejemnik Glazerjeve nagrade je Primož Premzl, prejemniki Glazerjevih listin pa David Mišič, Nika Autor in Marjan Mirt.
Slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad bo 31. marca 2023 v Minoritski cerkvi.
Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je Primož Premzl
»Primož Premzl je ena najvidnejših osebnosti v polju mariborske in slovenske kulture že dolgo časa. Njegova izjemna dejavnost sega na različna področja, osrednja os pa je založništvo. Tu je njegovo delo za mariborski in slovenski kulturni ter duhovni prostor neprecenljivo zato, ker je Premzl zmeraj znal oceniti, katere založniške odločitve imajo kulturnozgodovinski značaj in kaj je v tem smislu odločilno za krepitev suverenega življenja v narodni ter mednarodni skupnosti. Tudi zato, ker je subtilno prepoznal tipike, vezane na mariborski kontekst ter jih je odlično predstavil v danes zelo zahtevnem kulturnem prostoru. Hkrati je potrebno ceniti njegovo sposobnost, predanost, gotovo tudi svojevrsten entuziazem, ti so odločilno pripomogli, da je ustvaril izjemno velik opus. Seveda ne gre zgolj za izdajateljstvo, marveč še za zbiranje, denimo fotografij ali zemljevidov, vedut, plakatov, za razstavljanje, organiziranje ter raziskovanje kulturne dediščine. Tri desetletja založbe Umetniški kabinet Primož Premzl sestavlja bogat nabor knjig s področij domoznanstva, etnologije, kulturne in umetnostne zgodovine Maribora ter Štajerske. Knjige imajo praviloma prepoznavno grafično podobo, vsebino zaupano številnim uglednim strokovnjakom, vselej so opremljene z ekskluzivno slikovno prilogo ‒ z deli izjemno bogate Premzlove domoznanske in umetniške zbirke. Za sam vidik prezentacije kulturne dediščine je ključnega pomena nagrajenčeva uravnotežena senzibilnost za strokovno brezhibnost in hkrati za narativnost. Med najvidnejšimi založniškimi projekti so: umetnostna zgodovina ‒ Sergej Vrišer, Jožef Holzinger (1997); mesto Maribor ‒ Jože Curk, Primož Premzl, Mariborske vedut (2004), Maja Godina Golija, Primož Premzl, Novi Maribor Mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja (2017); slovenska vedutna grafika Ivan Stopar, Primož Premzl, Georg Matthaeus Vischer Topographia Ducatus Stiriae (2006) in Ivan Stopar, Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja Upodobitve slovenskih krajev iz sredine 19. stoletja (2016),« so zapisali v utemeljitvi.
Prejemnik Glazerjeve listine je David Mišič
»Arhitektura Davida Mišiča je zavezana naprednemu oblikovanju, tehnični brezhibnosti in najvišji kakovosti. Vedno znova ponudi čuten odgovor na izziv gradnje in je v dinamičnem dialogu z njenimi specifičnimi smisli. Raziskuje vsebino in stanje, v katerem se lahko nekaj dogaja. Pri oblikovanju se ne drži vedno istega arhitekturnega sloga, ampak upošteva dosleden način oblikovanja, pri katerem določena načela narekujejo specifičen pristop do projekta. Način snovanja sloni na principu, da je treba obliko s kritičnim razmišljanjem in v sodelovanju z naročnikom ves čas prilagajati. Dobro pretehtano oblikovanje različnih elementov gradnje se v povezavi z njegovimi bistvenimi strukturnimi, tehničnimi, trajnostnimi in estetskimi lastnostmi izraža v realizirani arhitekturi. Nagrajenčeva dela so izjemno usklajen arhitekturni dogovor med idejo in formo. Tu zato seveda ne gre za pretencioznost v smislu funkcionalizma, marveč za specifično in le arhitektu lastno razumevanje pomenov. Recimo pri obnovi ljubljanske Kazine, zdaj Akademije za glasbo ali Stare vojašnice na Ptuju. S tega vidika sta prav tako pomembni obnovi Juvanove vile v Mariboru in Baroničine hiše v Mariboru. Nagrajeni opus vključuje revitalizacije obstoječih stavb, arhitekturni izziv, ki novo umešča v staro tudi v urbanističnem smislu. Slednje v Mišičevi arhitekturni realizaciji pomeni subtilno razmerje do preteklosti in sedanjosti, do kulturne dediščine ter sodobnosti in evocira odgovornost do bivalne kulture. Nagrajenčevo delo je žlahtno nadaljevanje mariborske arhitekturne šole. Lani je prejel odmevni nagradi: Arhikult in BigSEE Wood Award leta 2022,« so zapisali v utemeljitvi.
Prejemnica Glazerjeve listine je Nika Autor
»Nika Autor že vsaj 10 let sodi v vrh med medijskega ustvarjanja v Sloveniji. Njena subtilna vizualna estetika odlično združuje konkretne stvarnosti s poetičnimi refleksijami. V formalno tehničnem smislu ji uspeva vsebinsko-sporočilno strukturirati različne žanre – video esej, eksperimentalni in dokumentarni video, različne videoinstalacije, risbe ipd. Geneza velikih uspehov zadnjih dveh let sega nekaj let nazaj, denimo v leto 2017, ko se je na Beneškem bienalu predstavila s projektom Novicam se ne odpovemo!. Velik odmev je doživel njen film Obzornik 63 – Vlak senc. Ne nazadnje je opozorila nase že s svojim prvim celovečernim dokumentarnim filmom V deželi medvedov (2011), filmski kritik Marcel Štefančič jr. ga je v enciklopediji slovenskega celovečernega filma Slovenski film 2.0 uvrstil med 15 najboljših slovenskih celovečernih filmov od leta 1991 dalje. Njena dela pozivajo k opolnomočenju ter podajajo glas in podobo vsem tistim, ki v naši družbi niso vidni ter slišani. Leta 2020 je Nika Autor zasnovala spletni avdiovizualni projekt, ki predstavlja javno dostopni video arhiv z naslovom Obzornik 65 – “We Have Too Much Things in Heart…” in knjižico Obzorniški okruški v slovenskem in angleškem jeziku. Projekt je bil predstavljen na mednarodni razstavi Večje od mene. Ustvarila je tudi samostojno razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ta je bila leta 2022 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, +MSUM ter souredila zbornik z istim imenom, izdala ga je Slovenska kinoteka in podprl ZRC SAZU,« je zapisano v utemeljitvi.
Prejemnik Glazerjeve listine je Marjan Mirt
»Marijan Mirt sodi med najpomembnejše slovenske kiparje. Poleg kiparjenja, slikanja in grafike, se ukvarja še z oblikovanjem, s poglobljenim teoretskim raziskovanjem umetnosti in kulture ter
umeščanjem le-te v z antropološkimi in eksistencialnimi problemi obremenjeno okolje. Zasnove svojih skulptur podreja likovni poetiki in zakonom likovnega jezika, postavlja jih v polje sodobnih filozofskih smeri, obenem pa je odprt za nove tehnologije, ki mu omogočajo drugačen pristop k delu. V celotnem procesu priprave, oblikovanja, izdelave in končne izvedbe artefaktov ter z njihovim umeščanjem v prostor je pogosto inovator. Prisluhnila mu je tudi tujina, kjer posebno v zadnjih letih dobiva pomembne nagrade, denimo priznanje Riharda Jakopič leta 2020, nagrado „L’ Association des Amis du Salon d’Automne de Paris“ leta 2021, zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel leta 2022. Letošnji prejemnik Glazerjeve listine pri delu nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja »modnim trendom« v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse. Povedano najodličneje reprezentirata nagrajeni skulpturi v Parizu: popolna animaličnost človeške figure v umetnini Čreda predstavlja pet krepkih merjascev na pohodu za boljšim življenjem, multiplicirane antropomorfne figure »zajca dolgouhca« retardiranega izraza pa evocirajo današnjo nagnjenost k stereotipizaciji, klišejizaciji, repeticiji, simplifikaciji ali celo strah sodobnega človeka pred poglobljeno in odgovorno držo,« je zapisano v utemeljitvi.
Kmečka godba Pernice pripravlja v petek, 17. marca 2023, ob 19. uri tradicionalni Jožefov koncert.
Tokrat se Kmečki godbi Pernice pridružuje na odru Ansambel Saše Avsenika.
Plakat za Jožefov koncert na Muti 2023
Zanimivo pa bo že pred samim koncertom, saj se bo na Muto ob 18. uri pripeljala Katra Fratar. Družina Fratar je na dražbi kupila katro nekdanjega predsednik RS Boruta Pahorja za 60 tisoč evrov, zdaj pa z njo potuje in nadaljuje dobrodelno akcijo. Pahor je namreč ves izkupiček od dražbe namenil Društvu Junaki 3. nadstropja in Inštitutu Zlata pentljica, ki oba deluejta za otroke, ki so se borili z rakom. Družina Fratar se je odločila za nadaljevanje akcije, ki so mu dali ime “Katra gre v drugi krog”.
