Številne kulturne ustanove danes odprejo svoja vrata in obiskovalce povabijo na različne brezplačne prireditve  Spodaj najdete seznam, ki so ga objavili na spletni strani Mestne občine Maribor.

Grajski trg pri Florjanovem spomeniku
Mestna četrt Koroška vrata skupaj z dramskimi umetniki SNG Maribor vabi na recital Prešernove poezije 8. februarja od 12. do 13. ure.

Hiša Stare trte
Brezplačno vodenje po Hiši Stare trte z virtualnim doživetjem zgodbe najstarejše trte sveta – 8.2.2023 ob 11.00 in 14.00 uri.

Pokrajinski muzej Maribor
10.00-18.00: DAN ODPRTIH VRAT: Ogled stalne razstave POKRAJINSKEGA MUZEJA MARIBOR in občasne razstave VINO NAŠE VSAKDANJE
10.00 in 16.00: vhod iz Grajskega trga: Voden ogled stalnih razstav
11.00 Trg svobode: KULturni VSTOPI – IZSTOPI Otvoritev razstave na prostem: Panojska razstava na prostem napoveduje celoletno praznovanje 120 letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor.
11.00-18.00: MUZEJ NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU Dan odprtih vrat
17.00 Grajska kavarna: GIMNAZIJSKI RECITAL Mladi literati: Gostom Grajske kavarne se bodo predstavili zmagovalci literarnega natečaja Prve gimnazije Maribor.
18.00-19.00, Grajska kavarna: ODPRTI MIKROFON POEZIJE Prebiranje poezije v Grajski kavarni: Pred odprtim mikrofonom se bodo predstavili še neuveljavljeni poeti in vsi, ki bodo želeli javno prebrati pesem ali dve.

Prešernov dan v UGM
Letos si lahko ogledate naše aktualne razstave: Saša Dev, arhitekt v UGM, prodajno razstavo Trakovi umetnika Milana Ketiša v UGM Šopu, razstavo Fredy Koschitz in družinske vezi v UGM Kabinetu ter razstavo Odpiranja, ki jo predstavlja Borut Popenko v UGM Studiu.

Do 18.00 je mogoč samostojni ogled razstav z natisnjenim vodnikom, ki ga prejmete na blagajni galerije. Ob 18.00 pa se pridružite umetniku Ludviku Pandurju, ki bo ob priložnosti podpisoval izvode težko pričakovane monografske publikacije slikarja. Po avtorjevi prvi veliki retrospektivni razstavi pred letom dni je pričujoči katalog prva celostna obravnava umetnikovega življenja in ustvarjanja v knjižni obliki. Izid kataloga bomo pospremili z dogodkom v muzejski knjigarni Umetnostne galerije Maribor in s kozarcem penine skupaj izrekli zdravico kulturi za leto pred nami!

Sinagoga Maribor od 10.00 do 14.00
Ob slovenskem kulturnem prazniku bo Sinagoga Maribor odprla svoja vrata. Ob edini še stoječi srednjeveški sinagogi daleč naokoli si bo v njej mogoče ogledati aktualne razstave.

Vstop prost.

Muzej narodne osvoboditve Maribor od 9.00 do 18.00
Vsi ogledi in delavnice so brezplačni.

Javna vodstva:

9.00: Ste me hoteli videti strto? Muzej človekovih pravic; vodi Andreja Bjelan
10.00: Vodstvo z delavnico za družine in otroke; vodi Uroš Dokl
11.00: Spomenik mariborski industriji, Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži;vodi Marjan Matjašič
12.00: Maribor je naš, PST; vodi Mira Grašič
13.00: Orožje ne strelja samo; vodi Matija Hozjan
14.00: Pohorska legenda; vodi Uroš Dokl
15.00: Ste me hoteli videti strto? Muzej človekovih pravic; vodi Andreja Bjelan
16.00: Spomenik mariborski industriji, Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži; vodi Marjan Matjašič
17.00: Maribor je naš, PST; vodi Mira Grašič

Fotografski muzej
Koroška 19, Maribor
Obiščete nas lahko od 9.00 do 16.00: Marjetka Božičko

Trafika – Muzej za enega
Trg revolucije, Maribor
Obiščete nas lahko od 9.00 do 17.00: Jan Malec Svetel

Janez Vidic: od slik od lutk
Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, se Umetnostna galerija Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, enota za domoznanstvo in posebne zbirke in Lutkovno gledališče Maribor z izborom del iz svojih zbirk poklanjajo priznanemu ustvarjalcu Janezu Vidicu.

3. februar–26. marec 2023
otvoritev: petek, 3. februarja 2023, 11.00

Iz zbirk dveh muzejev in knjižnice

Ob tej priložnosti so za javnost pripravili posebno ponudbo – ogled dveh muzejev za ceno ene vstopnice. Akcija traja od 3. februarja do 26. marca 2023. Vstopnico lahko kupite na obeh lokacijah. V tem času na ogled v Umetnostni galeriji Maribor in v Lutkovnem muzeju Maribor.

Kaj povezuje slikarja Janeza Vidica s pesnikom Francetom Prešernom? Slovenija je ena redkih držav, ki pomen kulture potrjuje s praznikom. Izbrali smo 8. februar, dan smrti pesnika Franceta Prešerna, ki je s svojo Zdravljico bodril nacionalno zavest in povzdignil slovenski jezik na evropsko raven. 8. februar je tudi dan, ko se je rodil slikar Janez Vidic. Naključje? Za Janeza Vidica verjetno ne, saj je Vidic v času druge svetovne vojne, leta 1944, dobil priložnost, da ilustrira bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice. Odkritje talenta ob ustvarjanju ilustracij je bilo avtorju tako velika spodbuda, da se je v celoti posvetil likovni umetnosti. Janez Vidic bi danes, 8. februarja 2023, praznoval svoj 100. rojstni dan.

Razstavo si bo 8. februarja možno ogledati med 10.00 in 13.00 uro.

Univerzitetna knjižnica Maribor: Peterica
Ob 50-letnici izida zbornika Skupaj je Univerzitetna knjižnica Maribor pripravila pogovor z Andrejem Brvarjem, Dragom Jančarjem in Tonetom Partljičem, razstavo Skupaj in projekcijo dokumentarnega filma Peterica.

Letos mineva 50 let od izida zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje peterice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi izven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nujno preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estetsko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogajanja v Sloveniji vse do danes.

Razstavni prostori UKM (Gospejna ulica 10, Maribor), 6. februar ob 13. uri

Pionirska knjižnica Nova vas
Na kulturni praznik lahko obiščete Knjižnico Nova vas in Pionirsko knjižnico Nova vas, ki bosta za vas odprti med 9. in 12. uro. Vsem že včlanjenim uporabnikom bomo na ta dan omogočili podaljšanje letne članarine s 50% popustom, novim članom pa bomo ob vpisu podarili brezplačno letno članarino.

Najmlajše obiskovalce vabijo na pravljično srečanje v Pionirsko knjižnico Nova vas.

Galerija Media Nox
Galerija Media Nox bo 8. februarja, na Prešernov dan, odprta po svojem rednem urniku.

Na ogled je Čutnost minljivosti /Motivi pokrajin in figur v opusu Franceta Miheliča; razstava plakatov. Plakate, ki bodo razstavljeni, so izbrali študenti tretjega letnika Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Študenti so sodelovali v projektu Mladi kustos, v sklopu katerega so pripravili razstavo Čutnost minljivosti/Motivi pokrajin in figur v opusu Franceta Miheliča, ki je bila v Galeriji Media Nox na ogled od 11. januarja do 5. februarja 2023.

Razstava plakatov bo v galeriji sicer na ogled do 15. februarja 2023.

Odpiralni čas
TOR – PET: 10.00-14.00 & 15.00-18.00
SOBOTA: 10.00-13.00

Zatvoritev razstave Lepe pozdrave iz Maribora
Kot se za vsako razstavo, ki da kaj nase, spodobi, si poleg svečane otvoritve zasluži tudi svečano zatvoritev, in nič drugače ni tudi v primeru naše. A ta zatvoritev ne bo potekala na katerikoli dan, ampak na tistega Prešernovega, ko praznuje kultura.

Na ta poseben dan bo trafika odprta vse od 11. ure dopoldan, ob 18. pa bomo še zadnjič poslali Lepe pozdrave iz Maribora.

KOL:TURA (z gostjo presenečenja)
Dobimo se na Prešernov dan ob 10.00 na začetku promenade Mestnega parka.

Maribor je poleg vsega ostalega tudi mesto kulture, pa čeprav včasih tega na prvi pogled ne opazimo. Navsezadnje smo se lahko leta 2012 kot do sedaj edino slovensko mesto ponašali z nazivom Evropska prestolnica kulture. A Maribor ne bi bil Maribor, če v mestu včasih ne bi česa naredili tudi malo drugače, malo po svoje, in dodali nekoliko naše “mariborskosti”. In takrat kultura prestopi tisto tanko črto in se spremeni v kOlturo.
Sprehod Kol:Tura je kratek pregled in spomin na nekatere “bisere”, ki nam jih je uspelo ustvariti na področju kOlture in zanimivo, da jih je nekaj tudi iz časa, ko je bilo naše mesto Evropska prestolnica kulture.

Sprehajalec: Vid Kmetič in gostja presenečenja
Trajanje: ura do ura in pol

Dogodek je za obiskovalce brezplačen.

Pokrajinski arhiv Maribor
V Virtualni arhivski čitalnici objavljamo skenirano arhivsko gradivo, ki ga sistematsko digitaliziramo kot varnostne kopije, nekateri digitalizati pa nastanejo ob popisovanju arhivskega gradiva. Najnovejše objave zajemajo zapisnike Mestne občine Maribor od leta 1919 do 1939 in načrte fonda Uprava za gradnjo in regulacijo Maribor, ki so nastali v obdobju med letoma 1840 in 1963.

Gre za izredno zanimivo gradivo, ki je zelo dragoceno za raziskovanje preteklosti mesta, posledično pa tudi zelo iskano. Gre za dva zelo obsežna arhivska fonda, ki skupaj štejeta kar 1.633 arhivskih škatel. Fond Mestne občine Maribor obsega gradivo od leta 1528, popis tega gradiva je dostopen v Virtualni arhivski čitalnici. Ker so zapisniki mestne občine zelo iskani, smo jih prve objavili tudi na spletu.

Na 8. februar 2023, ob slovenskem kulturnem prazniku, bomo na Youtube kanalu Pokrajinskega arhiva Maribor objavili tudi videoposnetek, v katerem bomo uporabnikom pokazali kako v Virtualni arhivski čitalnici najdete našo digitalizirano arhivsko gradivo. Poleg že omenjenih fondov, bomo izpostavili še druge digitalne vsebine: zapisnike društev ter fotografije in razglednice, ki se nahajajo v različnih fondih in zbirkah.

Literarna postaja Ferijem Lainščkom: Petelinje jajce
Četrtek, 9. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Vojašniški trg 2A.
Feri Lainšček o romanu pravi: »V drugi knjigi opisujem obdobje otroškega magičnega razmišljanja, ki je bilo pri meni še posebej izrazito. Tako je bilo verjetno zato, ker je bilo v tistem okolju magično mišljenje tudi sicer prisotno in je po svoje vplivalo na vedenje. Ostanki prvotnosti, vraževerja, krščanska mitologija in komunistična mitomanija, vse to se je tam na svojevrsten način sprijemalo in palimpsestno presevalo. Pesniško lahko rečem, da sem verjetno kar otrok take metafizične prekmurske gibanice in da so ravno v tej večplastnosti korenine mojega literarnega magičnega realizma, ki mi ga kdaj pripisujejo.«

Pogovor bo usmerjala Darka Tancer – Kajnih.
Odlomke iz romana bo interpretiral Robert Kereži.

Pogovor s Tonetom Partljičem: Med umetniško svobodo in zgodovinskimi viri
http://www.pokarh-mb.si/sl/novice/pogovor-s-tonetom-partljicem

Proza Toneta Partljiča večinoma zajema snov iz okolja, ki ga pisatelj dobro pozna. Po mnenju poznavalcev njegove literature usode Partljičevih glavnih junakov ne morejo biti povsem izmišljene, temveč so vsaj deloma utemeljene na resničnem dogajanju. V Pokrajinskem arhivu Maribor bomo zato ob letošnjem kulturnem prazniku poskušali v pogovoru s pisateljem razrešiti večno literarno dilemo. Kaj je pisateljeva fikcija, umetniška svoboda, kateri Partljičevi literarni junaki in njihove zgodbe so resnični, zgodovinsko prepoznavni ter utemeljeni?

Ob predstavitvi njegove nove knjige Strnišča bomo osvetlili tudi nekatera druga avtorjeva dela (Ljudje iz Maribora, Sebastjan in most, Pasja ulica, Dupleška mornarica, Deklica in general), jih poskušali postaviti v zgodovinski okvir ter jih povezati z resničnim dogajanjem v Mariboru in okolici. Ob tem bomo literarno snov podkrepili s konkretnimi in ustreznimi arhivskimi viri in fotografijami, ki jih hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Lani marca je Klemen Brvar postal vodja urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. A ne za dolgo, prevzel bo namreč vodenje Mariborske knjižnice. Mandat bo nastopil februarja, urad za kulturo bo za to ostal brez vodje, začasno ga bo prevzela nekdanja žena Saše Arsenoviča.

Klemen Brvar je na MO Maribor zaposlen do konca meseca januarja. Od 1. februarja do izbire novega vodje Urada za kulturo in mladino, bo Urad po pooblastilu vodila Nina Kirbiš, ki trenutno zaseda mesto vodje Sektorja za kulturo.

V prvi polovici novembra lani je Mestna občina Maribor objavila razpis, s katerim iščejo novo vodjo omenjenega urada. Kot so za naš mediji pojasnili na Mestni občini Maribor, se je prijavilo več kandidatov: “Na razpis se je prijavilo 10 kandidatov. Imen prijavljenih nikdar ne razkrivamo, ko je postopek v teku in gre za osebne podatke.”

Cel postopek izbire bo, kot kaže, kar trajal

Prijave so prispele, so pregledane, za nepopolne vloge so bile posredovane zahteve za dopolnitev – ko bodo vse vloge popolne ali pa jih kandidati ne bodo dopolnili, sledi imenovanje komisije, nam še pojasnijo na občini in dodajo, da le-ta še ni imenovana.

Potem sledi vsebinski pregled vlog, določitev načina izbora ter izvedba postopka (razgovor, pisni preizkus ipd.).

Kdaj bo oseba dejansko nastopila z delom še ne vedo

“Termin zaključka postopka je odvisen od zunanjih dejavnikov, zato tega ne moremo natančno napovedati – prevzem vlog, ki se vročajo po ZUP-u, prav tako se mora kandidatom omogočiti primeren rok za pripravo na preizkus ali razgovor, odločitve morajo biti pravnomočne ipd.,” še dodajo.

Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) praznuje 30 let delovanja.

Predhodnik MKC Maribor je Klub mladih, ki je začel delovati že leta 1966 v prostorih na Orožnovi ulici, kjer sedaj domuje rektorat mariborske univerze. V sedemdesetih so v klubu potekali plesni večeri za mladino in koncerti, kasneje tudi prvi mariborski knjižni sejem. Leta 1984 je začel pod okriljem Kluba mladih delovati Mariborski radio študent. V osemdesetih letih pa sta najbolj izstopala glasbena in video sekcija. Leta 1988 Klub mladih preimenujejo v Klub MKC, pod okriljem katerega je deloval tudi priljubljeni MKC klub, ki je bil prizorišče punk in rock koncertov. Že v Klubu MKC so se izoblikovali nekateri programi, ki jih javni zavod izvaja še danes: leta 1989 je denimo zaživela literarna sekcija MKC Črka, tedanja Galerija88 pa je predhodnica današnje Galerije Media Nox. Zato so omenjeni programi, ki so sedaj redni programi MKC Maribor, v preteklih letih že praznovali 30 let izvajanja, kljub temu da je MKC Maribor kot javni zavod mlajši.

Pripravili bodo novo strategijo razvoja

‘‘V letu 2023 se ne bomo spomnili samo preteklih 30 let MKC Maribor, ampak bomo pogledali tudi naprej, saj bomo v naslednjem letu pripravili tudi novo strategijo razvoja javnega zavoda kar pomeni, da bomo jadrali med preteklimi spomini in novo vizijo. Vloga MKC Maribor se je skozi leta spreminjala – od prvotnih programov s področja kulture, predvsem s področja vizualnega in literarnega ustvarjanja, se je v tridesetih letih zavod programsko razširil najprej tudi na druga polja kulture (intermedijsko, glasbeno, uprizoritveno področje), kasneje z izvajanjem aktivnosti iz mladinskega sektorja, s preselitvijo v letu 2011 pa se je zavod pričel ukvarjati tudi s turizmom,’’ je ob začetku jubileja poudarila direktorica MKC Maribor Marja Guček.

Zvesti ostajajo svojim festivalom

V leto 2023 tako vstopajo v znamenju okrogle obletnice: zvesti ostajajo našim vsakoletnim vsebinam s področja mladinskega sektorja in kulture, tradicionalni festivali (Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Mednarodni festival računalniške umetnosti, Festival Mladi Maribor) pa bodo pod žarometi 30. obletnice vsebinsko še bogatejši. Hkrati bodo praznovanje obeležili tudi z nekaterimi prav posebnimi dogodki. Med njimi bo, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, med drugim tudi trajnostno naravnano sajenje mestih dreves.