V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Društvo Hiša! pripravlja program za Čarobni Maribor, ki se začenja prav danes.
Živa dvorišča so prostor, ki se odvija za zaprtimi vrati dvorišč, kjer se vse leto obuja dogajanje v sodelovanju s stanovalci mestnega jedra Maribora. Ta dvorišča dajejo poseben ambient, v katerem se odvijajo kulturni dogodki. Med Čarobnim Mariborom pa ta dvorišča v sklopu Vilinskega mesta društvo Hiša! posebej praznično uredi.
Na Vojašniškem trgu posebno Živo dvorišče
Letos bo po besedah Maje Pegan iz društva Hiša! na Vojašniškem trgu urejeno eno tako Živo dvorišče. Tam bo zlata ptica, ki bo izpolnjevala želje, imeli bodo tudi pripovedništvo s kamišibajem, slam zverine bodo pesnile skupaj s publiko, pripravili pa so tudi tečaj fotografiranja uličnega gledališča. Letos so se odločili, da bodo med Čarobnim Maribor imeli eno samo Živo dvorišče, sicer pa jih imajo med letom kar 12.
Okraševanje smrečic, razporejenih po mestu
Poskrbeli so tudi za skupnostno okraševanje mestnega jedra. To pomeni, da lahko meščani sodelujejo pri okraševanju postavljenih drevesc, ki so razporejena po mestnem središču. Pri tem društvo Hiša! sodeluje z osnovnimi šolami in še nekaj drugih deležnikov. Pripravili so tudi video, kako doma narediti praznične okraske. Te smrečice bodo kasneje tudi zasadili.
Koledovanje po Gosposki ulici
Pripravili bodo tudi koledovanje, ki se bo odvilo 22. 12. po Gosposki. Pevski zbori bodo tisti dan prepevali po njej in pričarali predbožično vzdušje.
Razglednice Maribor Lost and Found
Rajzefiber pa v tem času skrbi še za eno posebnost. Maribor Lost and Found je njihov nov projekt, ki predstavlja pet zgodb, natisnjenih na razglednicah in zvočno opremljenih, tako da lahko ljudje preko QR-kode poslušajo zgodbo.
Več o prazničnem programu Društva Hiša! je povedala Maja Pegan, ki je bila gostja oddaje Report:
V Kulturni četrti Minoriti so danes v neposredni bližini Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) odprli vrata Lutkovnega muzeja.
Prav tam so namreč na Vojašniškem trgu 3 obnovili zgradbo, na podstrešju pa uredili Lutkovni muzej, ki poleg ogleda lutk vsebuje še prostor za učenje ob igri in ustvarjanju. Lutkovno gledališče Maribor se je leta 2010 preselilo v stavbo nekdanjega minoritskega samostana na Lentu, takrat so tam uredili tudi manjšo kulturno vzgojno zbirko, ki pa so jo nato morali umakniti, ko so so v minoritski cerkvi uredili prizorišče.
Direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar je danes dejala, da so izkoristili priložnost, na katero so dolgo čakali, in zdaj uredili Lutkovni muzej v obnovljeni hiški. Tam je predstavljena zgodovina lutkovnega gledališča, ki bo čez dve leti praznovalo 50 let profesionalnega delovanja.
En kotiček so posebej namenili kiparju in rezbarju Antonu Jezovšku (1905-1992), ki je veliko pripomogel k razvoju lutkovne umetnosti v Sloveniji. Njegove lutke imajo še vedno v predstavi Žogica Marogica. Na razstavišču imajo sicer lutke vse od prve premiere do sedanjih lutk različnih avtorjev, od Bojana Čebulja, Brede Varl, Danila Vranca, Janeza Jemca, Janeza Vidica in vse do današnjih ustvarjalcev.
Poudarila je še, da je srečanje z lutkami za otroke izvrstno in da ko pridejo otroci iz vrtcev in šol k njim, spoznavajo lutkovno gledališče.
Uredili pa so še poseben kotiček za igranje z lutkami, prav tako pa še prostor, kjer otroci spoznavajo poklice v lutkovnem gledališču in hkrati ustvarjajo. Tam bodo lahko govorili tudi z zaposlenimi v lutkovnem gledališču in spoznavali svet umetnosti.
Zaenkrat bo Lutkovni muzej odprt v četrtek, petek in soboto med 16. in 18. uro ter v soboto in nedeljo med 9. in 13. uro.
Govorimo o Klemnu Brvarju, sinu Andreja Brvarja, priznanega mariborskega pesnika, lektorja in urednika, pa tudi predlagatelj županske kandidature Saše Arsenoviča, s skupino volivcev. Je to, da je v času mandata Arsenoviča zasedel kar dva takšna položaja zgolj naključje? Presodite sami. Kaj bi bilo, če bi se ta zaposlitev s takšnimi povezavami zgodila v času Franca Kanglerja ali Andreja Fištravca, kjer se je problematizirala vsakršna zaposlitev v povezavi z enim ali drugim?
Včeraj so v svetu zavoda Mariborske knjižnice za direktorja imenovali Klemna Brvarja. Podprlo ga je sedem članov, nihče ni bil proti. Mandat bo nastopil februarja prihodnje leto, ko se bo s položaja direktorice poslovila Dragica Turjak, ki odhaja v pokoj. Sicer je Mariborska knjižnica javni zavod, ki izvaja javno službo na področju knjižnične dejavnosti.
Pred Mariborsko knjižnico zaposlen na mariborski občini
Klemen Brvar je sicer lani marca postal vodja urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. Poleg njega se je na razpis prijavilo kar 25 kandidatov. Poraja se vprašanje, če bi lahko bilo imenovanjem Klemna Brvarja povezano z očetom, Andrejem Brvarjem. Slednji, se je že pred lokalnimi volitvami pred štirimi leti, izpostavil kot podpornik kandidature sedanjega župana Saše Arsenoviča.
Zanimivo kadrovanje
Na letošnjih lokalnih volitvah pa je Andrej Brvar, kot napisano, celo sam osebno predlagatelj Saše Arsenoviča za župana, seveda s podpisi skupine volivcev. Je napredovanje oz. zaposlitev sina ponudil v zameno za podporo? Dve podpori, dvojne lokalne volitve, dve službi njegovega sina – najprej na čelu urada za kulturo na MO Maribor, zdaj pa direktor Mariborske knjižnice. V kolikor bi se takšno kadrovanje zgodilo, če bi bil na čelu občine Franc Kangler, bi le-to verjetno dvignilo veliko prahu.
Bend Alo!Stari, ki velja za enega najboljših bendov nove generacije ne samo na Štajerskem, ampak v Sloveniji, bo v petek, 25. 11. 2022, zvečer obrnil Štuk na glavo. Bobnar Tomaž Medvar pa je na BK TV povedal, kaj fantje dejansko pripravljajo za špil.
Pa ne samo to, Medvar se je razgovoril in povedal, kako je bilo na “pune vrei špilu” v ljubljanski Šiški. Prav nič pa ni “šparal” z besedami in razkril, kako so se fantje pred leti našli in začeli skupaj igrati, peti. Alo!Stari velja za enega bolj energičnih punk bendov pri nas, prisega na mariborščino – mimogrede Medvar je bil v intervjuju še nekaj minut inštruktor mariborščine – pa tudi na iskrenost, neposrednost. Včeraj so še javili, da so razprodane vse karte za mariborski “pune vrei špil”, tako da se na Štuku obeta nora in energična zabava. Alo!Stari ne bodo na odru sami, saj so si zagotovili družbo: pridejo namreč mariborski pripovedovalec zgodb, raper Emkej, ska-funk-punk trobilci Smetnaki, špil pa bodo odprli domačini, pristni punk rock boy band Last Dropout. Na koncertu bodo Alo!Stari podelili tudi snowboard. Tudi zaradi tega se splača priti na Štuk.
Oboževalcev jim zagotovo ne manjka, saj če se samo pogleda na polno Katedralo v ljubljanski Šiški, se vidi, da lahko tudi preko Trojan napolnijo dvorano s skoraj tisočglavo publiko. Tomaž Medvar je sam v našem pogovoru povedal, da so se na “pune vrei špil” pripravili in naredili malo večjo produkcijo tudi z lučmi. Pravi, da so zdaj nivo višje in da je bilo v Šiški “uau”. Tomaž pravi, da igrajo še vedno isto glasbo kot prej, zavestno pa so se odločili za mariborščino, zato da ostajajo pristni in domači. V pogovoru pa je omenil tako tiste, ki bodo z njimi na Štuku, kot tudi mlajše bende, ki počasi in zanesljivo stopajo na vse večje odre.
Njihovi začetki pa pravzaprav segajo nekaj let nazaj, ko so se v bližini Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja in Štuka našli na skejtih, rolkah in rolerji. In tudi izdal, ali še vedno stopi na rolerje oziroma rolko. In prav na Štuku bodo zdaj zaigrali, Tomaž pravi, da bo imel za pikico več treme, ker bo pred domačo publiko, sploh če bo prišla še družina.
Veste, da so nekoč presnemavali glasbo s cdjev, celo s kasete? Sprva pa tudi z radia, pri tem pa se včasih jezili. Medvar je povedal tudi, kako njihova glasba zveni na gramofonski plošči. In zaradi vse energije, ki jo želijo dati domači publiki, vabijo na “pune vrei špil”, zaradi katerega ima Tomaž Medvar kurjo kožo.
Pričenja se festival Vilinsko mesto 2022, festival ustvarjanja, druženja in svetlobe.
Pozimi so dnevi krajši, a zato slajši, decembra pa sploh magični. Takrat je Maribor lahko vse, kar si zaželi – tudi Vilinsko mesto, kjer kraljujejo domišljija, otroški živ-žav in ustvarjalnost, pravijo vilinci in vilinke iz Vilinskega dvora, pravzaprav organizatorji iz Vetrinjskega dvora, ki vsako leto decembra spremenijo Vetrinjski dvor v čarobno prizorišče prazničnega dogajanja.
Vse se začenja 2. decembra in traja vse do 28. decembra 2022, pravi Urška Košica, ki skupaj z ekipami pripravlja zanimiv in pester program.
Zakaj je Vilinsko mesto prav poseben festival?
Poseben je zato, ker v festivalsko celoto povezuje celo vrsto akterjev, ki se sicer vsak zase trudijo mestno jedro oživljati s kvalitetnimi vsebinami. Ker kot vsebinsko celovit dogodek
združuje celo paleto raznoterih znanj, energij in ustvarjalnih tokov. Ker stavi na slovenske izvajalce, oživljanje tradicionalnega slovenskega rokodelstva, predstavitev slovenskih
umetnostnih obrti in običajev. Ker veliko pozornosti namenja vzgoji najmlajših obiskovalcev, ki jih želi odvrniti od s potrošništvom prežetih vzorcev preživljanja prostega časa ter spodbuditi k medsebojnemu druženju in ustvarjanju ter vrednotam, kot so prijateljstvo, vedoželjnost, pisana in govorjena beseda, glasbena in odrska umetnost ter okoljska zavest. Ker ponuja celo vrsto dejavnosti, ki povezujejo generacije, saj za isto mizo ustvarjajo malčki, njihovi starši in tudi stari starši. Prav poseben pa je, ker je vse, kar potrebujete za obisk velike večine festivalskih prireditev zgolj čas in dobra volja. Skoraj vse so namreč brezplačne.
Lana Erlač je poudarila, da Vilinski dvor z Vilinskim odrom, pravzaprav celo Vilinsko mesto odpirajo vrata v petek, takrat bodo na dvorišču ognjene vragolije. Toplina je letošnje geslo festivala, ki prinaša več odrskih produkcij v dvorani in na zunanjem odru.
Prireditve in ustvarjalne delavnice v Vetrinjskem dvoru na Vilinskem odru za vse generacije
Vabljeni torej na praznično okrašeno dvorišče Vetrinjskega dvora, kjer Vilinski oder gosti lutkovne, dramske in plesne predstave, ob tem pa ponuja priložnost mladim glasbenikom in
šolskim glasbenim zasedbam, ki tako dobijo prepotrebno vzpodbudo za nadaljnji razvoj. Ne zamudite druženja z Medvedkom Pujem in Mačkom Murijem pa pravljičnih ur in nastopov
mladih jazz glasbenikov Konservatorija za glasbo in balet Maribor, glasbenih upov KUDA Coda, učenk in učencev KUD Dolina miru, Dominike Bagole – Balladera, zasedbe Aka
Neomi in tria Ariel Vei Atanasovski, Urške Gajšt in Tine Sovič. Ustvarjalni in radoznali boste svoje spretnosti preizkusili v ustvarjalnih delavnicah. Izdelali boste lahko adventni venček,
stekleno laternico, mozaik, možice iz storžev, palčke iz plute, lesene okraske in reciklažne okraske ter praznične voščilnice. Poučili se boste lahko o medičarstvu in lončarstvu,
naprstnih lutkah, ustvarjali iz slanega testa ter slikali s čajem in curryjem, pravijo vilinci in vilinke.
Zavod Mars je ena od tistih ustanov, ki sooblikuje program Vilinskega mesta že vrsto let, tudi letos je tako, pravi Hana Repše iz Zavoda Mars. Bolj podrobno je predstavila ustvarjalne delavnice in njene vsebine. Prav tako pa tudi vrhunce ustvarjalnega programa. Omenila pa je tudi sobote in nedelje, ki jih bodo obiskovalci lahko preživeli v Lutkovnem gledališču Maribor na ogledih filmov.
Zanimivo bo tudi na Vojašniškem trgu
Na Vojašniškem trgu boste uživali ob izletu v stoletno zgodovino našega mesta, ob legendah in zgodbah, ki so se spletle okoli tega mariborskega trga. Bela kačja kraljica nas bo 27. decembra popeljala v predstavo Srečanja v času, kjer se bo iskrilo in kadilo, nočno nebo pa bodo obarvali pisani reflektorji in ognjeni zublji – kot se spodobi za Ano Mrzlo, vilo, ki gledališke predstave seli na zimske ulice. Še eno pravljično bitje pa bo oživelo na sosednjem dvorišču – na Vojašniškem trgu 6; Zlata ptica, tista iz stare slovenske bajke O zlatem jabolku, ga bo začarala v osvetljeno Živo dvorišče. Tam bo tudi tradicionalno vilinsko Iskrenje, s katerim se namesto z ognjemeti od starega leta poslovimo s prižigom iskric. Prijazne želje si bomo ob prižiganju iskric izrekli v sredo, 28. decembra. Z dedkom Mrazom se bomo na Vilinskem odru družili 28. decembra, na sprehodu Rojstvo sončnega kralja bomo 21. decembra spoznali čarovnijo zimskega solsticija, 11. decembra pa s pianistko Adriano Magdovski uživali ob prikupnih melodijah iz znamenitega Hrestača, baletne pravljice, ki v božično tradicijo sodi vsaj tako kot okrašena smrečica in darila.
Pobeg iz vsakdana
Vilinsko mesto ponuja vse, česar si želimo v predprazničnem času. Prijetna druženja, prijazno toplino, nasmejane obraze in dobro voljo. Samo dovoliti si moramo, da vse to užijemo. Pobegnimo torej za hip iz vsakdana, postanimo otroci, verjemimo v čarovnijo in praznujmo vse, kar je dobrega, zaključujejo še vilinci in vilinke Vilinskega mesta.
Po skoraj treh letih premora se danes v Univerztetnem športnem centru (UŠC) leona Štuklja in na Štuku odvija Ftrgatev Kluba mariborskih študentov (KMŠ).
Dogodek, na katerem skoraj ne sme manjkati nihče, saj se je ob 17.uri začelo na Štuku mednarodno tekmovanje v rolkanju SK8 Contest, temu pa sledi na UŠČ Leona Štiuklja še koncert treh odličnih skupin Koala Voice, Siddharta in S.A.R.S. SK( Contest prinaša najboljšim nagrade iz sklada 1.500 evrov. Na koncertu pa bodo ponovno poskrbeli za dobrodelni šank, na katerem bodo tokrat zbirali prostovoljne prispevke za družino Hajnc z dvojčkoma, Nikom in Janom, dečkoma s cerebralno paralizo. KMŠ tako ponovno dokazuje, da zna poskrbeti tako za zabavo kot tudi za dobrodelnost.
Rene Hajnc, oče Nika in Jana, je izjemno hvaležen, da se je KMŠ spomnil prav na njihovo družino. Nik in Jan sta namreč dvojčka, ki sta se rodila kot nedonošenčka,ki sta ob porodu doživela dihalno stisko, nato pa dobila cerebralno paralizo. Stara sta osem let in pol ter popolnoma odvisna od očeta in mame. Terapije stanejo veliko in zaradi tega sta starša izjemno hvaležna za pomoč, ki jo dobita.
Vanessa Žekš, predsednica KMŠ, je vesela, da lahko ponovno organizirajo Ftrgatev, ki povezuje več skupin. Letos imajo tako kot leta 2019 dobrodelni šank. Takrat so prodajali špricerje, letos imajo še kokice in brezalkoholne pijače. Kar bodo zbrali na tem šanku, bo dobila družina Hajnc za terapije za Nika in Jana. Več pa je še povedala o športnem delu Ftrgatve in koncertnem delu. Vse se odvija v študentskem kampusu.
Poudarila je, da je Ftrgatev gibanje, ki ob sproščujočem dogodku obiskovalci vedo, da gre za preseganje meje, da se dela nove stvari. Že samo ime Ftrgatev pa je s pozitivno konotacijo, kot Žekšova pravi: “Biti ftrgan pomeni, da si upaš, da stopaš iz cone udobja in da si to, kar si.”
Tokratna mednarodna razstava z naslovom “Veš, Lojze, osemdeset let je …” v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi je rezultat likovne kolonije, posvečene Lojzetu Šušmelju. Na njej pa so tokrat predstavili likovna dela udeležencev, ki so po mnenju likovnega kritika dobra.
Mario Berdič Codella, likovni kritik, je dejal, da so domači selniški avtorji prispevali svoja dela, ki so jih naredili v atelju, a da je veliko teh pravzaprav z motivi krajine. Sicer pa sama motivika ni bila določena, prav tako ne tematika. Pravi, da je nastalo veliko dobrih del.
Meni, da so se udeleženci potrudili. Tokrat sta sodelovala tudi dva avtorja iz tujine, želijo pa si, da bi v naslednjih letih sodelovalo še več avtorjev iz tujine.
Med avtorji, ki so po mnenju likovnega kritika tokrat izstopali s svojo sliko, je tokrat Matjaž Duh. Svojo sliko, na kateri je upodobljeno mesto, zgradbe, je sam opisal tako: “Težko je govoriti o svoji sliki. Ne rad razlagam, kaj delam. Ampak slika je del enega širšega cikla, ki ga delam, razvijam zadnja leta. Zdaj pa v tewm noter vidijo gledalci, opazovalci marsikaj. Eni vidijo staro mesto, propadajoče mesto, eden je to rekel, da je Ukrajina, tisti pač ciljajo na Ukrajino, ampak – v bistvu – ciljam na neko ravnotežje med temi vertikalami, ki se pojavljajo – gledano likovno, in pa seveda ta horizontalen format, ki ga seveda podprem z neko linijo.
V tem primeru pa gre za glagolico, za te črke, ki so tukaj nastavljene, ki delujejo še bolj arhaično …” Poudaril je še, da gre za razpadanje družbe in da je asociacij polno, kaj bi dejansko lahko bilo upodobljeno na sliki, saj je dovolj odprto.
Med ustvarjalci je tudi Božo Krivokapič, ki je upodobil krajino. Povedal nam je, da ga je že od nekdaj veselila narava, planine, barve, efekti, ki izstopajo, zato tudi večinoma dela te stvari. Za tako kompozicijo se je odločil, ker so mu všeč voda, gozd, hiše, predvsem planinske.
Janko Lisjak pa je prispeval dva kipa iz varjenega jekla. Eden od teh je bil podoba slikarja. Pravi, da uporablja tako tehniko, ker je že prej poklicno delal s kovinami in ima doma opremo za to. Ustvarja predmete ali osebe iz zgodovine. Tokrat je naredil slikarja med ustvarjanjem. Ta sedi na kamnu, kot da sedi na hribovitem, kamnitem Kozjaku.
V Sodnem stolpu v Mariboru je do konca tega meseca razstava risb akademske slikarke Nuše Smolič. Z avtorico smo se pogovarjali o njenem delu in razstavi.
V začetku meseca oktobra, 7. 10., so v Sodnem stolpu v Mariboru s pomočjo podpornikov Narodnega doma in Lutkovnega gledališča Maribor odprli razstavo Nuše Smolič, mednarodno delujoče akademske slikarke iz Ljubljane, z naslovom Opuščanje vedenja.
Ob odprtju se je zasledila povezava med glasbeno, plesno in likovno umetnostjo. Nušine slike na platnu so tako v prostor Sodnega stolpa ponesle melodije izpod rok umetnice Patricije Roj, ki je poskrbela za prijetno vzdušje z različnimi etno-šamanskimi glasbili, za utelešene barve, njeno melodijo pa so v fizični svet skozi gib ponesli plesalci Plesne Izbe Maribor, katerih mentorica je Dalanda Diallo.
Odprtje razstave Nuše Smolič Opuščanje vedenja. Sodni stolp v Mariboru. Foto: Gregor Salobir. Objavljeno z dovoljenjem Nuše Smolič.
Razstavo je odprla z nagovorom Ksenija Repina, vodja nelutkovnega programa LGM, Nušino delo pa je s strani likovno-teoretske prakse predstavila preko intervjuja z umetnico magistrica umetnosti Slađana Matić Trstenjak.
Odprtje razstave Nuše Smolič Opuščanje vedenja. Sodni stolp v Mariboru. Foto: Tamara Kotnik. Objavljeno z dovoljenjem Nuše Smolič.
Razstavo si je mogoče ogledati do 31. 10. in je odprta vsak delavnik med 10. in 13. uro.
V sklopu predstavitve je zaslediti več kot 400 risb, upodobljenih z različnimi tehnikami, in 30 slik mešanih tehnik pod različno velikimi formati.
V Sodnem stolpu je razstavljenih več kot 400 risb in slik akademske slikarke Nuše Smolič. Foto: Gregor Salobir. Objavljeno z dovoljenjem Nuše Smolič.
Vsaka razstava bo drugačna
Slikarka postavlja na ogled svoje celoletno delo, kjer so ji bile risbe, ki jih je ustvarila v zaporedju vsakega dne posebej kot neke vrste osebni dnevnik, torej dnevnik občutij svojih dni celega leta in so tako služile kot podlaga in koncept za upodobljene slike na platnih. Projekt zastavljene razstave je tako večji kot le razstava, saj na ogled postavlja ne samo svoje delo celotnega leta, marveč ga veže na celo leto naprej s samostojnimi razstavami po različnih koncih Slovenije. In kot pravi slikarka, vsaka razstava bo drugačna. Tako je Opuščanje vedenja le uverturna na vse prihajajoče. Naslednja bo v v Ljubljani, z naslovom Resurrection/Vstajenje, 8. 11. 2022 in jo Nuša postavlja kot štiridnevni umetniški festival v predstavitvenem prostoru L56 v Litostroju, kjer se bodo odvijale razne umetniške delavnice izpod njenih rok, k sodelovanju pa povabi tudi kolege ustvarjalce, ki bodo soustvarjali umetniški festival za javnost. V decembru se razstava odvije v Dolenjskih Toplicah, v januarju na primorskih koncih itd.
Nuša Smolič med intervjujem v oddaji Report
Odpiramo prostor za tisto, česar ne vemo
S prvo od razstav z naslovom Opuščanje vedenja želi Nuša opozoriti, da z opuščanjem tistega, kar vemo, odpiramo prostor za tisto, česar ne vemo, predvsem pa za širino svojega pravega smerokaza. Tako želi izpodbijati načelo vedenja v pretvorbo načela čutenja in se skozi razmišljanje na vsakem koraku za pripravo vseh razstav posveča temu principu v celoti. Že izbor prostora za predstavitev del je tu skladen z njeno idejo, saj želi razstavo predstaviti v neklasičnih galerijskih prostorih in izbira ambient, ki je v skladu s filozofijo tega koncepta. Tako z razstavo razbija normative, da je za predstavitev vedno potreben nek avtoritaren, tradicionalen aspekt v motivih in ostalih likovno-teoretskih zapisih. Motive tako črpa iz okolice, žive in nežive narave in jih prenaša skozi produkcijo svoje notranjosti v vidno polje na slikarsko platno.
Ustvarjalka, ki verjame, da je pravilno usmerjena energija pot do zadanega uspeha
Nuša je oseba, ki se je že kot otrok odločila, kaj bo počela v življenju, ne samo z dušnega vidika, temveč tudi kot poklic. Verjame, da je pravilno usmerjena energija pot do zadanega uspeha – pot do manifestacije. Vendar zgodba o uspehu zanjo ni v zmagi, temveč na poti in v vsem učenju vmes, vztrajanju, trdem delu, jasnosti, odgovornosti, poslušanju sebe in slišanju okolice. In če imaš sanje, se zanje boriš! Vse delo, ki ga opravlja, je njena strast, način življenja, saj se na ta način kreirajo in oblikujejo njene osebne kompetence in tako njen vsakdan postaja poln svojevrstnih izzivov in osebne rasti.
Nova Kulturna četrt Minoriti povezuje že obnovljen minoritski samostan na Lentu, kjer je Lutkovno gledališče Maribor, skupaj z Vojašniškim trgom, Sodnim stolpom in objektom Tri babe. Njegovo uradno odprtje bo 5. novembra, preddogodek pa konec tega meseca.
Organizacijsko bo to celotno območje, ki ima kar pet prizorišč, del javnega zavoda Lutkovno gledališče Maribor (LGM). Ta sicer že upravlja lutkovno gledališče s svojo osnovno dejavnostjo in vsemi dvoranami, zraven pa še Sodni stolp, ki ga je dobilo v upravljanje pred kratkim, in zunanji avditorij.
Kulturna četrt Minoriti: Vojašniški trg
Že pred več kot desetimi leti so začeli obnavljati minoritski samostan, kamor so umestili lutkovno gledališče, nato je bila na vrsti Minoritska cerkev, ki je zdaj razstavišče. V zadnjem času pa so obnovili še Sodni stolp, Vojašniški trg in objekt Tri babe, kjer bo kmalu postal lutkovni muzej.
Sodni stolp na Lentu
Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra pravi, da sami objekti pridobijo več z vsebino, ki se na njih oziroma v njih izvaja. Obenem pa, da je Kulturna četrt Minoriti zdaj povezana še z že obstoječimi kulturnimi in turističnimi objekti na Lentu in v okolici.
Organizatorka kulturnih vsebin v novi Kulturni četrti Minoriti je Ksenija Repina. Ta je napovedala mesec Kulturne četrti Minoriti, ki ga bodo izvedli že novembra. Ne želijo namreč samo imeti nek festival, ampak pokazati , da se v teh prostorih strne več producentov, več dogodkov, hkrati pa prinašajo v četrt tudi nove vsebine. Preddogodek se bo zgodil že v petek, 28. 10., s koncertom. Nato pa bo 5. 11. še prvi dan meseca Kulturne četrti Minoriti, ko se bo čez dan zvrstilo več dogodkov.
V objektu Tri babe, kjer je zdaj info točka, kmalu pa bo lutkovni muzej, nameravajo narediti tudi gostinski lokal, ki pa mora biti po besedah podžupanje Iskre v sozvočju s programom, vsebino. Tako da ne bo šlo samo za ponujanje pijače, ampak tudi vsebine.
Sama prenova Vojašniškega trga s Sodnim stolpom, nekdanjo hladilnico, kjer je Muzej najstarejše trte, je stal 6,8 milijona evrov. 4,8 milijona je pokritih z evropskimi sredstvi.
Kulturna četrt Minoriti: Vojašniški trgKulturna četrt Minoriti: Vhod na prizorišče zunanjega avditorija med LGM in Sodnim stolpom
V nedeljo, 30. 10. 2022, med 17. in 20. uro, bo na dvorišču Vrablove domačije v Črešnjevcu ob Dravi Noč čarovnic za otroke.
Društvo Godi mi namreč v Črešnjevcu ob Dravi, občina Selnica ob Dravi, pripravlja prvič v tem kraju na dvorišču Vrablove domačije prireditev Noč čarovnic, zaradi katere bodo dvorišče domačije tudi primerno okrasili.
Otroci bodo na delavnicah poslikali rjuhe s čarovniškimi motivi ter izdelovali magnetke s čarovniškimi motivi. Obiskovalci bodo lahko pogledali v prihodnost z vedeževalko Sabheno. Na kulinaročni delavnici pa bodo spekli bučkin zavitek in skuhali bučkino juho.
V okviru akcije Športajmo in berimo, ki jo izvajajo slovenske knjižnice skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije so v Univerzitetni knjižnici Maribor imeli pogovor s selektorjem slovenske nogometne reprezentance Matjažem Kekom, nedavno upokojenim vrhunskim smučarjem Filipom Flisarjem ter nekdanjim nogometašem in športnim funkcionarjem Janom Sredenškom.
Aktivnosti potekajo v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, na samem pogovoru pa je bilo tudi več študentov, mladih športnikov, ki so z zanimanjem prisluhnili pogovoru z vrhunskimi športniki.
Pogovor z Janom Sredenškom, Filipom Flisarjem in Matjažem Kekom v športanju in branju
Tako samo udejstvovanje v športu kot tudi branje ni tako enostavno, saj že na začetku zahteva akcijo, pravi koordinatorica programa Sabina Fras Popovič iz Mariborske knjižnice.
Namen akcije je ozavestiti mlade športnike o pomenu branja, In o tem je spregovoril Jan Sredenšek, vodja tekmovalnege športa na Univerzitetni športni zvezi maribor in strokovni sodelavec na Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM).
Da z branjem pridobivamo pomembne informacije, meni tudi nekdanji vrhunski smučar Filip Flisar.
Vsekakor pa so o branju izkazali svoje mnenje tudi mladi športniki – študenti, ki so prišli poslušat pogovor, nekateri menijo, da bi morali več brati, da sicer berejo strokovno literaturo in tudi razne knjige o osebni rasti, psihologiji, vendar menijo, da bi si lahko vzeli več časa za branje.
Sabina Fras Popovič, Mariborska knjižnica, koordinatorica programa Športajmo in berimo
V preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi so članice ročnodelskega društva Marjetice pokazale svoje izdelke in svečano odprle razstavo.
Predsednica društva Zdenka Brunšek je povedala, da vsako leto oktobra pripravijo razstavo izdelkov, ki jih naredijo med letom. Tokratna razstava je že 24. po vrsti. Članice že vrsto let kvačkajo, pletejo, šivajo in, kot se je pošalila predsednica, tudi parajo. Sicer pa tudi klekljajo. Svojih umetnij ne prodajajo, ampak podarijo.
Odprtje razstave izdelkov članic Ročnodelskega društva MarjeticeOdprtje razstave izdelkov članic Ročnodelskega društva MarjeticeOdprtje razstave izdelkov članic Ročnodelskega društva Marjetice
V Fotografskem muzeju Maribor danes odpirajo mednarodno skupinsko razstavo Uteha spomina – Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali. Gre za projekt Galerije Photon, ki si je postavila vprašanje, kako je fotografija beležila čas pred prelomnimi dogajanji pred 30 leti v vzhodni Evropi, in sicer v življenju navadnih ljudi.
“Ne zanimajo jih usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, pač pa želijo s tem razstavnim projektom ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in predstaviti nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti,” izpostavljajo ob razstavi v Fotografskem muzeju Maribor.
Razstavni projekt, ki je bil lani na ogled v Galeriji Photon v Ljubljani, je zasnoval in kuriral Dejan Sluga. Navdihnila ga je knjiga Kako smo preživeli komunizem in se zraven smejali hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, od katere so si tudi izposodili podnaslov projekta.
Predstavljajo nekatere pomembne fotografe iz regije
Z namenom, da bi ponovno prelistali “družinske albume” nekdanjih socialističnih držav, predstavljajo nekatere pomembne fotografe iz regije, ki so dokumentirale življenje v vzhodni Evropi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.
“Vsem je, tudi ob različnih formalno-estetskih izhodiščih, skupen subjektiven in mnogokrat humoren pogled na banalno in absurdno vsakdanjost,” je zapisal avtor razstave.
Sodelujoči fotografi so Andrzej Baturo s Poljske, Vladimir Birgus s Češke, Janez Korošin in Zora Plešnar iz Slovenije, Branko Lenart iz Avstrije, Anton Podstrasky s Slovaške ter Janos Szasz in Lenke Szilagyi z Madžarske.
VIR: STA
Frišno, Dan nove slovenske glasbe, prinaša v soboto ob 20. uri v veliko dvorano SNG Maribor deset slovenskih glasbenih izvajalcev, ki bodo skupaj z Big bandom RTV Slovenija zapeli in zaigrali svoje skladbe.
Izbor pesmi so naredili v uredništvih Radia Maribor in Radia Slovenia International (SI). Z big bandom bo nastopilo deset glasbenih skupin ali posameznikov. Odgovorni urednik Radia SI pravi, da so izbrali izvajalce, ki jih vrtijo tako na enem kot drugem radiu.
Vstopnice za koncert so si lahko obiskovalci zagotovili s sodelovanjem na Radiu Maribor in Radio SI oziroma z rezervacijo pri njih.
Matic Ačko bo nastopil na svetovnem prvenstvu v slamovski poeziji.
V Bruslju med 26. in 30. septembrom poteka svetovno prvenstvo v slamovski poeziji, na katerem se bo v pesniških nastopih pomerilo 40 pesnic in pesnikov iz sedemintridesetih držav.
Slovenijo bo zastopal Matic Ačko, ki se je na svetovno prvenstvo kvalificiral s svojim uspešnim lanskoletnim nastopom na Evropskem prvenstvu v slamovski poeziji.
Nastopil bo na prvem predfinalnem večeru, ki se bo v torek, 27. septembra, v bruseljski dvorani Kinepolis začel ob 19. uri. Svetovno prvenstvo v Bruslju bo potekalo v treh delih. 27 in 28. septembra bosta potekala predfinalna izbora, na vsakem bo nastopilo dvajset tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje bo potekalo v živo s prenosom preko spleta. Nastopajoče bo ocenjevala petčlanska žirija.
V Sloveniji se je žanr začel razvijati po letu 2015, ko so v različnih slovenskih mestih (Ptuj, Kamnik, Maribor, Celje, Ljubljana) vzniknili slamovski dogodki. Leta 2016 je v Mariboru potekalo prvo slovensko nacionalno prvenstvo, leta 2020 smo prav tako v Mariboru v organizaciji MKC Maribor in Slam zverin kot gostitelji izvedli evropsko prvenstvu v slamovski poeziji.
Letos se kot organizator slovenskega predizbora prvič pridružuje tudi Novo Mesto (Založba Goga, dogodek bo potekal 30. septembra), nacionalno prvenstvo Slovenije bo potekalo v Kranju v organizaciji Layerjeve hiše, 29. oktobra, kranjski predizbor pa bo 1. oktobra.
V Mariboru je danes in jutri, 23. in 24. 9. 2022, na Trgu Leona Štuklja trgu Marbeerger Fest 2022, ki obiskovalcem ponuja tri sklope doživetij “Pivo, burger, Rock’n’Roll”.
Festival so prvič izvedli v letu 2018 na Glavnem trgu v Mariboru, letos pa je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Danes se je začelo ob 12. uri in bo trajalo vse do polnoči, v soboto prav tako.
Na festivalu se predstavlja sedem slovenskih kraft pivovarjev Maister Brewery, Green Gold Brewing, Reset Brewery, Frizi Beer, Lobik Brewery, Rikon Brewery in Pivovarna Maribor, ki ponujajo 25 različnih vrst piva.
Burgerje in jedi z žara pa pripravljajo oba dneva Bootl’s Burgers, David’s Burgers in Wewillgrillyou, v soboto pa še Food truck Super pizza, ki bo ponudbo burgerjev dopolnil s picami.
Festivalsko dogajanje v petek popestrijo nastopi glasbenih skupin Joe & the Rhythm Boys, Invite ter Yu Generacija, v soboto pa Strici iz ozadja, BrataZ in The Rocktors. Nastopi skupin se oba dneva začnejo ob 17. uri.
V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo drevi premierno uprizorili predstavo Eugena O’Neilla Elektri pristoji črnina, ki je nastala v režiji Maše Pelko. Gre za dramo o prekletstvu zgodovine in družine, ki se ukvarja z izjemno bolečino izgube družine, ne samo konkretne, ampak tudi iluzije tega, kar naj bi družina bila.
Eden najvidnejših ameriških dramatikov Eugene O’Neill je v omenjenem delu iz leta 1931 ustvaril moderno psihološko dramo, ki temelji na antični grški tragediji o Elektri ter je spisana kot moderna različica Ajshilove Oresteje – edine ohranjene grške trilogije. Tako kot antična verzija, se tudi O’Neillova Elektra ukvarja z arhetipskimi vzorci družinskih odnosov, ki končajo v posesivnosti, maščevanju, ljubosumju in incestu.
Uprizoritev drame se vrača na slovenski gledališki oder po več kot pol stoletja
Na odru se bodo v glavnih vlogah predstavili Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalič, Lea Mihevc in Blaž Dolenc. Igrajo še Petja Labović, Žan Koprivnik, Tina Resman in Minca Lorenci.
Uprizoritev drame Elektri pristoji črnina se v novem prevodu Irene Duše Draž vrača na slovenski gledališki oder po več kot pol stoletja, premierno pa bo uprizorjena v Dvorani Frana Žižka, kot se po novem imenuje Stara dvorana Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
VIR: STA
Danes, 15. septembra, se s koncertom Otvoritev, na katerem bo kot solist nastopil Alexander Gadjiev, eden najbolj iskanih in cenjenih iskanih pianistov na svetu, pričenja Festival Maribor 2022.
Festival si je med domačimi in tujimi ljubitelji klasične glasbe ustvaril ugled prireditve, ki si drzne premikati meje in stopati tudi po manj uhojenih poteh, a s svojimi premišljenimi koncertnimi sporedi kljub temu poskrbi za navdušujoča glasbena doživetja, s katerimi uspešno nagovarja tako najzahtevnejše glasbene poznavalce kot tudi tiste, ki v svet klasične glasbe šele vstopajo.
Festivalska formula, ki s svojim iskanjem občutljivega in izmuzljivega ravnotežja med uveljavljenim in eksperimentalnim, pričakovanim in presenetljivim prinaša eklektičnost v najboljšem pomenu besede, se je izkazala za pravo.
“Razlog za njen uspeh je pogumno vztrajanje pri pristnosti – naj gre za razumevanje in podajanje ali pa doživljanje in sprejemanje glasbe. Težnja po poglobljenih in intenzivnih glasbenih izkušnjah, pogum za iskrenost in razgaljanje, za raziskovanje obdobij in žanrov, idej in izzivov, čustev in sobivanj – vse to poskrbi, da festival vzdržuje srčnost in iskrenost, ki z odra preskočita med občinstvo. Takšne muzikalne neposrednosti so zmožni le izjemni glasbeniki in ponosni smo, da bodo tudi letos med nami,” so zapisali v sporočilu za javnost.
O IZVAJALCIH
Od svetovno najbolj uveljavljenih in iskanih solistov do domačih mladih upov Po petih letih se na naš oder vrača pianist Alexander Gadjiev, čigar mednarodna kariera je po uspehu na mednarodnem pianističnem tekmovanju F. Chopin in laskavem naslovu »BBC- jev umetnik nove generacije« lani doživela meteorski vzpon.
Fotografije: Janez Klenovšek/Narodni dom Maribor
Na konferenci za novinarje, ki je potekala v Vetrinskem dvoru v sredo, 14. septembra, smo umetnika, ki bo na festivalu nastopil v dveh vlogah, kot solist na koncertu z orkestrom ter na samostojnem recitalu, povprašali po razliki med njima: “Razlika je velika. Sam jemljem koncert z orekstrom kot neko sodelovanje: gre za širok ansambel, kjer je treba najti konsenz, zaradi česar je treba znati tudi zelo dobro poslušati, ne le dobro igrati. Vzpostaviti moraš stik z glasbeniki, z dirigentom, oziroma na našem koncertu z dirigentko. Prepričan sem da nam bo dobro uspelo, vabljeni! Recital pa je nekaj povsem drugega. Je možnost, da se resnično pokažeš v celoti, vseh 360 stopinj. Ob tem je pomembno tudi to, da lahko z izbiro in sestavo programa, z izborom skladateljev in njihovih skladb začrtaš pot, po kateri želiš popeljati poskušalce. Tako lahko ustvariš celo zgodbo, daje ti možnost poglobiti se in predstaviti tudi v različnih psiholoških situacijah ter tako vzpostaviti še pristnejši stik s publiko. Tudi zato mi je recital še bližje in prav gotovo ni naključje, da sem na tekmovanju prejel posebno nagrado za izvedbo sonate.”
“Veselimo se tudi vrnitve Simona Trpčeskega, ki je z lanskimi nastopi v vlogi festivalskega rezidenčnega glasbenika požel uspeh tako v strokovnih sferah in medijskih odzivih kot tudi pri občinstvu. Izjemni glasbenik bo letos znova poskrbel za vznemirljiva glasbena sodelovanja z mednarodno uveljavljenimi glasbenimi kolegi z zahodnega Balkana ter slovenskimi glasbeniki, s katerimi spleta intenzivna nova sodelovanja. Ponovno pa bo z nami tudi eden najzanimivejših in najbolj iskanih dirigentov mlajše generacije, Gabriel Bebeşelea. Karizmatični Romun, ki je lani navdušil s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, se letos predstavlja z izjemnim Transilvanskim državnim filharmoničnim orkestrom in sporedom, ki obljublja razkošje melodij, ritmov in temperamentov s podpisi Béle Bartóka, Zoltána Kodályja in Györgyja Ligetija, poleg teh pa še z redko slišanim draguljem, Beethovnovim Koncertom za violino, violončelo, klavir in orkester,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Z bleščečo mednarodno kariero se lahko pohvali še ena slovenska festivalska gostja, Nika Gorič.
“Priljubljena mariborska sopranistka bo nastopila na koncertu z naslovom Nova prijateljstva. Če omenimo, da bodo ob njej na odru še Simon Trpčeski, violinist Benjamin Ziervogel in violončelist Gal Faganel, na sporedu pa ob klavirskem triu Josepha Haydna in Johannesa Brahmsa tudi samospevi Karla Jeraja, Johannesa Brahmsa, Clare Schumann in Gustava Mahlerja, potem je jasno, da bo druženje, ki ga najavlja naslov, zares dragoceno. Nika Gorič bo za glasbo in petje navdušila tudi naše najmlajše občinstvo. Skupaj z Adriano Magdovski sta za dojenčke in malčke pripravili koncert Zapoj z menoj, tradicionalno matinejo v čudovitem ambientu Viteške dvorane Pokrajinskega muzeja Maribor. Za družine z otroki od petih let dalje pa bomo poskrbeli s tolkalnim sekstetom Louie’s Cage Percussion in hudomušno glasbeno dogodivščino Bumtastično.”
Fotografije: Janez Klenovšek/Narodni dom Maribor
Ob skrbi za mlade poslušalce Festival Maribor vselej poskrbi tudi za mlade glasbene talente.
Tokrat so na festivalski oder povabili dvojico mariborskih glasbenih upov: violončelista Ariela Veija Atanasovskega in violinistko Zalo Frangež. “Ob mladih upih seveda ne smemo pozabiti omeniti sodelovanja s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor, katerega dijaki se bodo na festivalu predstavili z ansamblom za novo glasbo .abeceda. Ta sicer standardna komorna zasedba je hkrati platforma, ki mladim skladateljem daje priložnost, da predstavijo nova dela. Festivalski koncertni spored bodo oblikovala dela Tilna Lebarja, Alastairja Whita in Dréja A. Hočevarja, pred koncertom pa bodo dijaki sodelovali na glasbeni delavnici.”
Festival Maribor tako tudi letos spodbuja kreativnost in povezovanje mladih glasbenih ustvarjalcev ter jim omogoča, da sooblikujejo festivalski utrip.
Minulo noč se je po dveh urah čakanja, ali bo dež vendarle prenehal svoj ples, začel koncert Godalni otoki na Glavnem trgu v Mariboru.
In postregel z glasbo, disko kroglami, svetlobno predstavo, predvsem pa z dobro voljo, ki je ni mogel pregnati niti dež, ki je nekaj ur pred tem začel padati. K sreči pa tudi ponehal, tako da so lahko organizatorji in izvajalci lahko pokazali Mariborčanom novo glasbeno poslastico.
Godalni otoki – ritmi sobivanja je bil koncert, ki je bil del del sklopa Lent po Lentu in preddogodek Festivala Maribor. In ker je dejansko ponujal sprehod obiskovalcev med otoki in glavnim odrom, obenem pa ponudil disko glasbi iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, zaigrano na godalih, je bil res to, kar je Narodni dom Maribor napovedal : sprehod skozi večdimenzionalno glasbeno pokrajino.
Koncert bi se moral začeti pravzaprav ob 20. uri, pol ure pred tem so z Narodnega doma Maribor sporočili, da koncert vsekakor bo, le z nekajminutno zamudo, saj je vremenska napoved kazala, da bo ob 20. uri konec močnega dežja. A ta ni nehal še slabo uro. Po gledanju v nebo, prenehanju dežja in pregledu tehnične opreme so se Godalni otoki le zgodili. Začelo se je nekaj minut do 22. ure. In okrog odra in godalnih otokov, na katerih so na razna godala igrale razne generacije glasbenikov, se je takoj pojavila množica ljudi.
Dejansko smo lahko stopili tudi v notranjost prizorišča, med posamezne godalne otoke in glavnim odrom, ter se tam prosto gibali, hodili, plesali, fotografirali, snemali. Zgodila se je prava disko zabava z glasbo, svetlobno predstavo, disko kroglami, ki sta bili nad glavnim odrom. Nad vsem skupaj pa je bila še polna luna.
Nastopajoči:
• Bojan Cvetrežnik – MC, audio vizualni koncept, priredbe, dirigent
• JAMirko – DJ, beat&bass, audio produkcija
• Nejc Škofic – klaviature
• Filip Vadnu – kitara
• Damaris Potočnik – vokal
• Godalkanje Fiddle Gang (Barja Drnovšek, Anja Šoštarič, Ajda Cvek, Nika Škodič, Clarisse Petrovič Duret, Eva Rojko, Izabela Hace)
• Profesionalni učitelji in poklicni godci (Andrej Božič, Klemen Bračko, An Černe, Vesna Čobal, Monika Debelič, Maša Golob, Dejan Gregorič, Petra Jurič, Hermina Matjašič, Srečko Meh, Jan Šoštarič, Margarita Ulokina, Barbara Upelj)
• Violine (učenci in dijaki glasbenih šol Maribor, Celje, Velenje, Idrija, Ljutomer, Slovenj Gradec, Hobi Godalkanje)
Prvega septembra zvečer se je v Hramu kulture odprla razstava del 11. likovnega natečaja EKO DRAVA 2022, DRAVA IN ŠPORT. Je sicer del projekta EKO ART Maribor, ki je organiziran od leta 2000. S projektom ozaveščajo širšo javnost o problematiki ekologije danes.
Na današnji javni predstavitvi Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor se je odvila daljša razprava, v kateri so nekateri razpravljavci bili odklonilni do posameznih točk oziroma so želeli, da se nazaj v strategijo zapiše stavek, da Pekarna ostaja na istem mestu, ne pa, da se seli.
Osnutek dokumenta Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor je predstavil Klemen Brvar, prisotni so bili tudi članice in člani strokovne komisije za pripravo strategije in podžupanja MO Maribor Alenka Iskra.
Klemen Brvar je dejal, da strategija sledi trem osnovnim ciljem: izboljšanju statusa kulture v mestu, “torej da kultura postane razvojno področje, ki se ga rešpektira, vključuje v druge razvojne politike mesta, potem drugo področje je vidik uporabnika, torej izboljšati uporabniško izkušnjo kulture za meščane na eni strani in za tiste, ki prihajajo v naše mesto, za katere mislim, da jih bo vedno več. Tretje področje pa je v bistvu zagotovitev ustreznih pogojev za delo za tiste, ki to kulturo in umetnost kreirajo”.
Programski svet Kulturnega centra Pekarna je že pred javno razgrnitvijo sporočil, da “obsoja cenzuro Mestne občine Maribor v poglavju KC Pekarna v osnutku Strategije razvoja kulture. Poglavje in pripadajoči ukrepi se namreč bistveno razlikujejo od tega, ki ga je napisala delovna skupina, podpisana pod osnutek SRK. Karolina Babič, vodja delovne skupine, je namreč povedala, da je v zadnji verziji dokumenta SRK z dne 29. aprila, ko je delovna skupina za SRK prenehala z delom in oddala osnutek, KC Pekarna umeščena v dokument na način, da poudarja pomen Pekarne za del mesta, v katerem se je razvila, opozarja, da samoniklih centrov ni mogoče seliti ali jih umetno na novo vzpostavljati. Prav tako izpostavlja, da je ohranitev KC Pekarna ključnega pomena za kulturni in družbeni razvoj mesta in zato delovna skupina v svoji zadnji verziji poziva k upoštevanju že sprejetih dogovorov-k nadaljevanju investicijsko-vzdrževalnih del in k nadgradnji in razširitvi Upravljavskega modela KC Pekarna”. Danes so v razpravi omenili tudi to.
Območje KC Pekarna
Tako je Ramiz Derlić iz PS KC Pekarna na koncu razprave tudi povzel njihovo mnenje, da so sodelovale pri nastajanju dokumenta skoraj “vse nevladne organizacije in javni sektor je dal pisno podporo skozi anketo, da Pekarna ostane na mestu. Strokovna skupina je to zapisala, se pravi, vsa ta dognanja skozi ta proces so se zapisala in formulirala v obliki, da se Pekarna pač prepoznava kot en pomemben del mesta in da tam tudi mora ostati, kjer je, kar si mi tudi zelo želimo oziroma zahtevamo. Medtem ko je bil ta stavek enostavno izbrisan ven iz predloga strategije, zaradi česa smo mi bili ogorčeni. In to smo izvedeli od pripravljavcev, avtorjev, kar se po našem mnenju postavlja pod vprašaj. Sploh to, kar cel čas trdijo, da mora biti temelj te strategije, se pravi participatornost, vključevanje, odprtost, stroka”.
Nato je poudaril, da je “ravno ta stroka bila povožena in javnost in participatornost je bila povožena z nekimi enostranskimi odločitvami cenzorjev na mestni občini. S tem se pač ne moremo strinjati, ker – kam pa sploh gre mariborska kultura.”
Brvar odgovarja na to, da je del odstavka izbrisan, da je v strategiji Pekarna omenjena, “tudi v dikciji, da jo mesto rešpektira, da jo vidi kot pomemben del mestne kulturne krajine, pušča pa dovolj odprtega prostora za začetek dialoga. Torej poznamo perečo tematiko morebitne selitve Pekarne na drugo lokacijo oziroma ostanka Pekarne na tej lokaciji”. A vendar pogovori potekajo že več let, tako da zdaj ne moremo govoriti o začetku dialoga, ampak kvečjemu o nadaljevanju. Tema je namreč stara več kot 20 let, pravzaprav vse od začetka Pekarne, kar je nato le omenil Brvar, češ da “so že potekale podobne debate, tako da nič novega”.
Da je sicer sama strategija “relativno dobro zastavljena”, je dejal mestni svetnik Vlado Šega in “da je nepomembna, če je ne uresničujemo”. Pa tudi, da je politika tista, ki mora skrbeti, “da bo kultura tudi delovala, ne pa da je to nujno zlo, ki mu namenimo toliko in toliko denarja. In da če mu damo še deset procentov cvenka zraven, potem smo naredili svoje – to še zdaleč ni res”.
Kar se tiče morebitne selitve Pekarne, pa je Šega dejal: “S temi prostori je tako, da jih je izredno težko seliti, ker prostor sooblikuje vso to zgodbo tam okoli. Jaz razumem po eni strani občino, ki bi želela to (dati) drugam, moraš pa razumeti ljudi, ki delajo v tem okolju, da to enostavno ni neka stvar, ki bi jo prenesel kamor koli drugam.” Nato pa je še poudaril, da “ni kultura tista, ki bi morala pomagati turizmu, ampak je turizem tisti, ki bi se moral usesti na že obstoječo obstoječo kulturo, to pomeni, mi moramo razvijati kulturo, na katero se lahko usede turizem, ne pa razvijati turistično kulturo, ker za to je potem brez zveze javni denar, to so potem komercialna sredstva”.
Osnutek strategije bo šel na obravnavo na sejo mestnega sveta, kjer bo predvidoma imel dve obravnavi: sprejem in potrditev strategije v mestnem svetu MOM.
Narodni dom Maribor ponuja v soboto, 10. septembra 2022, ob 20. uri na Glavnem trgu v Mariboru nepozaben nastop 40 slovenskih godalcev vseh generacij kot glasbeno predstavo Godalni otoki.
Lani so Glavni trg zavzeli bobnarji, letos so na vrsti godalci. “A tokrat ne bo le oder, temveč bodo na njem nastali – otoki. Nanje se bo povzpelo štirideset slovenskih godalcev vseh generacij in nas povabilo na razburljivo popotovanje skozi večdimenzionalno glasbeno pokrajino, ki jo bodo ustvarjali zvoki godal, pa tudi disko glasba iz sedemdesetih in osemdesetih,” so zapisali v napovedi.
Godalni otoki. Foto: Bojan Stepančič
Glasbeno predstavo Godalni otoki – ritmi sobivanja je zasnoval vrhunski vsestranski godalec, glasbeni raziskovalec in oče godalkanja Bojan Cvetrežnik, zato napovedujejo izjemno in nepozabno koncertno izkušnjo. “Disko glasba sedemdesetih in osemdesetih je že sama po sebi vsebovala veliko violinskih sekcij, zato smo se odločili, da violine poudarimo tam, kjer, poleg klasične glasbe, že tradicionalno blestijo – v disko glasbi. Strukturo smo si zamislili kot otoke – odre. Sedem otokov v obliki evropskega tonskega sistema (DO RE MI FA SO LA TI) bo namenjenih violinam, na centralnem otoku pa bomo DJ, kitara, klaviature in jaz,” je poudaril Bojan Cvetrežnik
Na Godalnih odrih na Glavnem trgu bodo nastopili
JAMirko – DJ, beat&bass, audio produkcija; Nejc Škofic – klaviature; Filip Vadnu – kitara; Damaris Potočnik – vokal
Godalkanje Fiddle Gang: Barja Drnovšek, Anja Šoštarič, Ajda Cvek, Nika Škodič, Clarisse Petrovič Duret, Eva Rojko, Izabela Hace
Profesionalni učitelji in poklicni godci: Andrej Božič, Klemen Bračko, An Černe, Vesna Čobal, Monika Debelič, Maša Golob, Dejan Gregorič, Petra Jurič, Hermina Matjašič, Jan Šoštarič, Margarita Ulokina, Barbara Upelj
Violine: učenci in dijaki glasbenih šol Maribor, Celje, Velenje, Idrija, Ljutomer, Slovenj Gradec, Hobi Godalkanje
Za avdio vizualni koncept in priredbe je poskrbel Bojan Cvetrežnik, ki bo tudi dirigent.
V primeru slabega vremena bo predstava prestavljena na nov termin.
V sredo, 7. septembra 2022, bo na pobudo Berlinskega mednarodnega literarnega festivala (ilb) potekalo svetovno branje ukrajinske literature. Mariborsko lutkovno gledališče se mednarodni akciji pridružuje s predstavo Gluha republika.
Gluha republika Ilye Kaminskega, avtorja ukrajinskega rodu, je pesnitev o diktaturi, uporu in poziciji človeka v svetu, in sicer skozi zgodbo gluhega dečka, ki postane žrtev represije in simbol upora.
Je pripoved o mestu, ki ga zasedejo tuji vojaki, meščani pa se jim uprejo z gluhostjo, ki je prispodoba za stanje v družbi, ki v napačni komunikaciji in konfliktih vendarle upa na mir … in ne na tišino. Večplastnost zgodbe, ki se razkriva v pesnitvi, je pretresljiva … V sebi nosi ljubezensko zgodbo, elegijo in nujno prošnjo za mir in nas sooča z grozotami našega časa in z našim kolektivnim molkom pred njimi.
Besedilo Gluha republika je za uprizoritev prevedel Zdravko Duša in nedavno je prevod izšel tudi knjižni obliki pri založbi eBesede. V sredo bo po predstavi uradna predstavitev knjige. Izkupiček od prodaje tega dne bo namenjen ukrajinskim beguncem.
Predstava Gluha republika je nastala v režiji Andreja Jusa, z vizualno podobo – lutk, scene in kostumov Barbare Stupica; avtorja glasbe za predstavo sta Polona Janežič in Jure Ivanušič, igrata Jure Ivanušič in Metka Jurc.
Predstavo priporočajo tudi na platformi Zlata paličica; strokovna komisija (Arhar, Peštaj, Gaberščik) je o predstavi zapisala: » Izostreno občutljivost izhodiščih pesmi, stkanih v pripoved o življenju nekega mesta med vojno, uprizoritev prelije v tankočutno grajen uprizoritveni kontekst kabarejske forme, pripovedi in animacije ter sugestivno vizualno zasnovo prostora in lutk. Odrska pesnitev zazveni v otipljivi, čutni atmosferi in intimni zavezanosti ter s samosvojo melodijo bivanjske polnosti in prozaične ekspresije ostro zareže v naš svet. Gluha republika je poetična uprizoritev o načinih preživetja in upora, kjer se konkretne usode posameznikov in skupnosti odpirajo večplastnemu doživljanju in širši refleksiji bivanjskih vprašanj.«
Vljudno vabljeni na predstavo Gluha republika v sredo, 7. septembra 2022, ob 20. uri. Ponovitvi predstave bosta še v nedeljo 11. septembra, ob 18. in 20. uri.
V septembru pa Lutkovno gledališče Maribor vabi še na eno odlično predstavo za mladino in odrasle. V sodelovanju s festivalom Lutke so v goste povabili odlično kanadsko skupino La Fille du Laitier, ki s svojo najnovejšo stvaritvijo Macbeth Muet navdušuje na referenčnih lutkovnih festivalih po Evropi. V Mariboru bodo 20. in 21. septembra 2022.
Vstopnice so na voljo na spletu ali pri blagajni lutkovnega gledališča Maribor.
V Lutkovnem gledališču Maribor so avgusta priredili že 33. Poletni lutkovni pristan. Na ogled je bilo več kot dvajset predstav, skupaj s spremljevalnim programom pa več kot trideset dogodkov.
Letošnji program je sestavljala kakovostna lutkovna produkcija iz Slovenije, dopolnjena s predstavami iz Francije, Slovaške, Češke in Hrvaške. Festivalske predstave, zelo raznolike v tematiki, lutkovni tehnologiji in pristopih, so nagovarjale različne starostne skupine, najmlajše, mladostnike in odrasle.
Dva zlati žirafi za najboljši predstavi, ena ostaja doma
Otroška žirija je kot vsako leto ocenjevala predstave z zlatimi zvezdicami in izbrala dve najboljši predstavi festivala. Vseh pet zlatih zvezdic vseh otroških ocenjevalcev in s tem nagrado zlata žirafa prejmeta dve predstavi: ČU-ČU. ŽVIŽG. HOV! Otroškega gledališča Liberec iz Češke in Lutkovni zajec in samostanska miš, Lutkovnega gledališča Maribor, ki je bila med festivalom premierno uprizorjena.
Veliko več kot lutkovne predstave
V spremljevalnem programu festivala so potekale ustvarjalne delavnice in celotedenska delavnica Roboti in mi pod mentorstvom Monike Pocrnjić. Kot vsako leto so se organizatorji iz Lutkovnega gledališča Maribor povezali z drugimi akterji v mestu, z Umetnostno galerijo Maribor, Pekarno Magdalenske mreže, Art kampom, Narodnim domom, Momentom, festival pa se že nekaj let tradicionalno zlije v Festival Platforma; zadnja predstava festivala Poletni lutkovni pristan je namreč prva predstava festivala sodobnega plesa. V času festival je bila Lutkovnem gledališču tudi na rezidenca kanadskih umetnikov, gledališča Crane Creations, ki je v sodelovanju z LGM pripravilo produkcijo predstave Zrcalce.
FOTO: Boštjan Lah
Svetlimo sence … v novi sezoni Lutkovnega gledališča Maribor
S koncem festivala vstopajo mariborski lutkarji v novo sezono 2022/23 v kateri pripravljajo sedem novih uprizoritev. Kot pravi direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, Katarina Klančnik Kocutar, si zase in za vse želijo svetlejših časov in uspešnega premagovanja strahov in temine, ki sta nas v zadnjem obdobju zajeli.
Novost v novi sezoni so predstave za izven tudi ob petkih popoldne, redni termin sobotnih lutkovnih dopoldnevov seveda ostaja. Za prihajajočo sezono napovedujejo tudi odprtje Lutkovnega muzeja Maribor v podstrehi prenovljenega objekta »Tri babe« na Vojašniškem trgu.
Festival ŠpasFest, katerega namen je oživitev in poživitev mestnega jedra v Mariboru, letos praznuje 18. obletnico. Festival v organizaciji Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) Stari Maribor bo potekal od petka 2. septembra, do vključno nedelje, 4. septembra 2022. V teh dnevih se bo na Trgu Svobode v starem mestnem jedru Mariboru zvrstilo mnogo dogodkov.
Tudi letos bo v mestnem središču združil različne generacije obiskovalcev.
Poudarek bo vse dni na tržnici, ki so že od nekdaj prostor za druženje in povezovanje, za kar si že dolga leta prizadeva tudi ŠpasFest.
Letošnji festival ponuja tudi nekaj novosti, kot denimo:
– Lučka v temni deželi, pravljična ognjena predstava za vse,
– Srednjeveški vrt, vožnja s kočijo in rikšo,
– Na dan otvoritve, 2.9.ob 19:30 koncert: Oksana Pečeny – violina in Matic
Dolenc- kitara.
Oksana je vrhunska violinistka, ki je svojo glasbeno pot začela v Kijevu kot čudežen
otrok, dobitnica večih državnih in mednarodnih nagrad,
– V soboto, 3.9., baročni sprehod
Vse Mariborčane in Mariborčanke vabimo, da se nam pridružijo ob 17. Uri na Trgu Svobode na baročnem sprehodu v kostumih iz 17. stoletja, na koncertu » Violinska fantazija«
– Ob 330. Obletnici rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija, bo koncert »Violinska fantazija« s pričetkom ob 19:00 uri v izvedbi Inge Ulokine v spremstvu Grofa in Grofice in dvorskih dam iz gradu Grad Preddvor, v spremljavi glasbe Giuseppa Tartinija.
Zanimivost:
– koncert, flamenko skupina Oblivion:
– Kitara – Tomi Štanfel, Čelo – Mary Servatius, Cajon – Tjaš Kozlovič, ples – Živa Heričko
Čerček.
Skupina Oblivion, pod vodstvom odličnega kitarista Tomija Štanfla, vas bo popeljala na sam jug Španije in še dlje. Glasba in ples polna čustev, ki jih v nas vzbuja življenje. Enkrat nežne melodije, drugič divji ritem. Preplet klasičnega flamenka s klasiko in jazzom.
Stalnica ostajajo:
– srednjeveška tržnica,
– srednjeveške igre in delavnice ter predstave za najmlajše,
Obiskovalci torej ponovno lahko pričakujejo preplet plesa, glasbe, gledališča ter druženja na srednjeveških tržnicah. Tudi na 18. ŠpasFest-u bo glavnina predstav in drugih prireditev obiskovalcem na voljo brezplačno.
Festivala ŠpasFest 2022 se bo pričel 2.9.od 1O.ure naprej, s postavitvijo srednjeveških stojnic, večji del programa pa od 17. ure naprej na Trgu Svobode. Po uradni otvoritvi festivala, 2.9.. ob 19:15 uri bomo prisluhnili koncertu za violino in kitaro v izvedbi Oksane Pečeny in Matica Dolenca.
Včeraj je na Letnem odru v Rušah KD Pekre Limbuš uprizorilo avtorsko gledališko predstavo Toneta Partljiča z naslovom Krivica boli.
Partljič je pred predstavo imel tudi govor o 90-letnici gledališča Pod goroj. Povedal je, da je glasbenih dogodkov in festivalov Sloveniji veliko, tukaj pa izstopajo, saj gojijo tudi gledališče. Govoril je tudi o zgodovini gledališča in kulture v kraju ter kako je ta pomembna za Štajersko in posledično celo Slovenijo.
Letno gledališče Ruše: gledališka igra Krivica boli
KD Pekre Limbuš je v Rušah nastopilo že večkrat, tokrat s Partljičevo predstavo Krivica boli. Predstava govori o upokojenemu profesorju slovenščine in kako se njemu v življenju godi krivica. Igralci so bili navdušeni tako nad publiko kakor nad ambientom.
Včeraj se je na Letnem odru v Rušah odvijala še tretja predstava za otroke z naslovom Maček Muri išče kroniko.
Na prizorišču v objemu gozda se je zbralo kar veliko otrok s starši, slednji pa so povedali, da so veseli, da Letni oder zaživi tudi za otroke in si želijo, da bi tega bilo še več. Predstavo igra Družinsko gledališče Kolenc, ki prihaja is geografskega središča Slovenije, Vače. Lahko bi rekli, da je predstava zimzelena, saj jo igrajo že 18 let. Nastopajoči so nam povedali, da je Letni oder eno najlepših prizorišč v Sloveniji in da so tukaj nastopali že večkrat.
Do konca tedna pa se lahko v Rušah udeležite še gledališke predstave Toneta Partljiča ter koncertov Hamo & Tribute 2 Love, Soul Greg Artist in Rok’n’bang ter zaključni koncert Kvatropircev.
Danes po vsej Sloveniji in po svetu potekajo mašne slovesnosti ob paznovanju cerkevenega praznika Marijino vnebovzetje. Številni romarji so danes iz Štajerske obiskali tudi Lovrenc na Pohorju in se udeležili mašne daritve ob prazniku v cerkvi Sv. Marije v Puščavi v občini Lovrenc na Pohorju.
Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča, tokrta so štrvilni iz vse Štajerske prišli prav v lovrenško Puščavo. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti, je povzel župnik ruške župnije Robert Senčar.
So pa v Turističnem društvu Lovrenc na Pohorju letos prvič poskrbeli za pestro ponudbo lokalnih izdelkov, ki jih je ponujalo devet lokalnih ponudnikov.
Na literarnem dogodku v Sodnem stolpu bosta 30. avgusta izbrana dva nova finalista, ki se bosta oktobra na šestem državnem prvenstvu v slamovski poeziji v Kranju potegovala za naziv državnega prvaka oz. prvakinje.
Mariborski predizbor v pesniškem slamu bo potekal v torek, 30. avgusta 2022, od 19. ure naprej v Sodnem stolpu (Pristan 8, Maribor) v obliki tekmovanja, na katerem bosta žirija in publika ocenjevali nastope prijavljenih pesnic in pesnikov. Nastopi bodo potekali v treh tekmovalnih krogov, na katerih nastopajoči in nastopajoče brez uporabe kostumov in rekvizitov predstavijo svoje avtorske pesmi.
Kdo bo ocenjeval?
Nastope bo ocenjevala žirija občinstva ter vabljeni žirantje: pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen, pisatelj Tomo Podstenšek, ter literarna kritičarka in urednica revije Liter jezika Ajda Strajnar. Dogodek bo moderirala Mojca Frim. Za nastop se lahko prijavite na ozuljenijezik@gmail.com, preko ZS sporočila na Facebook strani Slam zverine, ali v Sodnem stolpu, pol ure pred pričetkom dogodka.
Predizbori po celi Sloveniji
Predizbori za državno prvenstvo bodo letos poleg Maribora potekali še na Ptuju, v Kranju, v Novem mestu in v Kamniku. S tem bomo dobili skupno 10 finalistov prvenstva, ki se bodo predvidoma v začetku oktobra pomerili v Kranju na šestem slovenskem nacionalnem prvenstvu v slamovski poeziji. To bo potekalo v organizaciji Slamurajev in SiSlama ⎼ neformalne mreže za razvoj in promocijo slam poezije.
Festival so prvič izvedli v letu 2018 na Glavnem trgu v Mariboru, letos pa je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Danes se je začelo ob 12. uri in bo trajalo vse do polnoči, v soboto prav tako.
