V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga obeležujemo danes bodo v cerkvi na Bolfenku priredili mašno slovesnost, zunaj pa petsro dogajanje.
Kot so sporočili iz Turističnega društva (TD) Pekre bo mašo daroval domači župnik Andrej Firbas, s pričetkom ob 11.00 uri, ki bo potekala v cerkvi Sv. Bolfenka na Pohorju.
“TD Pekre in župnija sv. Jakoba LIMBUŠ vas 15.8.2022 ob 11.00 uri ob prazniku Marijinega vnebozetja vljudno vabita na sveto mašo, ki bo potekala v cerkvi Sv. Bolfenka na Pohorju. Preživite praznik na svežem pohorskem zraku, v objemu narave in v družbi lokalnih rokodelk ter rokodelcev, ki bodo na stojnicah razstavljali svoje izdelke,” so zapisali v vabilu člani TD Pekre.
Sinoči je na Letnem odru nastopila legendarna skupina Crvena jabuka, ki je navdušila občinstvo.
Pop rock skupina Crvena jabuka je iz Sarajeva, ustanovili so jo leta 1985. V vseh letih nastopanja in ustvarjanja uspešnic pa se je v skupini menjalo več članov. Edini član, ki je vse od začetka v Crveni jabuki, je pevec in klaviaturist Dražen Žerić. Ostali člani so Darko Jelčić na bobnih, basist in vokalist Krešimir Kaštelan, kitarist Damir Gonz in klaviaturist Marko Belošević. Skupina vse od začetka do danes slovi po hitih, ki so jih prepevali tudi včeraj na ruškem letnem odru.
Dražen Žerić
Dražen Žerić nam je povedal, da so prišli v Ruše s Korčule in da je bila na cesti gneča. Zato so si namesto ogleda Ruš privoščili popoldanski počitek. Pohvalil pa je letni oder, sploh zaradi tega, ker je v naravi in omogoča druženje. “Že več let nastopamo, po epidemiji se je to spet malo odprlo, že prejšnje leto smo imeli veliko načrtov, a je bilo tudi veliko odpovedi. Zdaj, to leto še nič nismo odpovedali,” je bil vesel Žerić in tik pred nastopom napovedal: “Mi vedno pripravimo presek pesmi iz 80. let, trudimo se pripravit lepo, fino noč, s tem lepim ambientom pa bo še lepša.”
Crvena jabuka je s frontmanom zaigrala svoje večne hite.Na prizorišče letnega odra v Rušah je Crvena jabuka privabila mnoge obiskovalce
Na včerajšnji slavnostni seji v Vuzenici so obeležili prihajajoči 28. občinski praznik. Občinski svet Občine Vuzenica je podelil tudi naziv častnega občana.
Naziv, ki ga v občini Vuzenica podeljujejo na štiri leta, je letos prejel Otokar Vačovnik, za več kot 60 let prostovoljnega dela kot član Prostovoljnega gasilskega društva Vuzenica, kasneje tudi kot član društva radioamaterjev in v funkciji predsednika v Društvu upokojencev. Oto Vačovnik je sovaščanom vseskozi pomagal tudi z reševanjem zagat z elektriko in električnimi napravami. Posvečal pa se je tudi drugim prošnjam in prostovoljnemu delu. Za svoje zasluge ni le prejel naziva častni občan, temveč mu je v znak pomembnosti njegovega dela bil predan tudi kvačkani grb Občine Vuzenica, ki je plod kvačkanja Maričke Skaze.
Pomembno pa so s svojim delovanjem v lokalni skupnosti skupnosti doprinesli tudi Prostovoljno gasilsko društvo Vuzenica ter njihov član Marjan Ovčak, ki je v gasilstvu dejaven že več kot 50 let. Tako PGD Vuzenica kot Ovčak si v prihodnje prizadevajo deljenja svojega znanja in izkušenj v dobrobit skupnosti.
Vuzeniški dnevi so v polnem teku. Danes so imeli priložnost druženja starostnike, mlajše generacije so bile na reki Dravi, zvečer pa je bil pri Huti prav prijetno plesno obarvan.
Društvo upokojencev Vuzenica je dopoldan pripravilo v športnem parku srečanje starostnikov, na katerem so upokojenci sprva uživali ob ogledu kulturnega programa, nato pa so se ob jedači in pijači še veselo družili. Na odru so bili lajnar, plesna skupina Smaragdne oči pa tudi pevke iz društva. Obiskovalci so uživali, saj so lahko skupaj posedeli v senci velikega prireditvenega šotora, si ogledali nastope in izmenjali besede. Sploh tisti, ki se dlje časa niso videli, so bili veseli pogostitve in dobrega razpoloženja.
Popoldan pa se je odvila na Dravi veslaška regata. Malkom David Letinger iz Kluba Raft Royal je povedal, da so pripravili predstavitveno regato, na kateri so med drugimi zaveslali člani in članice iz Veslaškega društva Dravske elektrarne, po uradnem delu pa so si tudi drugi privoščili supanje in veslanje na Dravi. Upajo, da bodo s takimi in podobnimi prireditvami pokazali, da je življenje ob Dravi in na Dravi lahko športno in družabno obarvano.
Vuzeniški dnevi: veslanje na reki DraviUdeleženci so izkoristili lepo popoldne za veslanje in klepetNekateri so tudi supali.
Zvečer pa je Društvo PRK Harmonija skupaj s plesno skupino Smaragdne oči ter plesalkami različnih generacij predstavilo svoje plesne točke. Ob tem so obeležili še 15 let delovanja. Plesalke, od najmlajših do najstarejših, pa so pokazale svojo okretnost, milino, virtuoznost, umetniški ples s prvinami športa in predvsem – veselje in strast do plesanja. Obiskovalci so jih podprli in nagradili z aplavzi po posameznih plesnih točkah.
Včeraj je v okviru Vuzeniških dni potekalo praznovanje ob 130. obletnici PGD Vuzenica.
Svečane prireditve so se poleg članov PGD Vuzenica udeležila tudi pobratena in okoliška gasilska društva, ki so s PGD Vuzenica že večkrat odlično sodelovali v preteklosti. Na prireditvi so podelili tudi priznanja in to 8 državnih priznanj ter 18 pohval. Dogajanje se je začelo z gasilsko parado, nakar je sledila svečana prireditev z glasbenimi vložki Vaške godbe.
Prireditve se je med drugim udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Povedal je, kako pomembno je prostovoljno gasilstvo v Sloveniji, kar se je zelo dobro videlo v preteklih tednih na Krasu in da so gasilci v zelo dobri pripravljenosti, tako fizični kot organizacijski. Obletnica PGD Vuzenica je v ponos tudi vuzeniškemu županu Franju Golobu, ki pravi, da so gasilci županova vojska in pozdravlja nadaljno odlično sodelovanje z društvom.
Slavje v Vuzenici se je nadaljevalo z gasilsko veselico, na kateri je nastopil Ansambel Saše Avsenika
Včeraj zvečer so se uradno začeli Vuzeniški dnevi. S pestrim kulturnim, športnim, sejmarskim in cerkvenim dogajanjem, se bodo odvili vse do 15. avgusta.
Že tradicionalno so jih otvorili v Atriju Župnišča v Vuzenici, tokrat z nastopom Marka Vozlja in s svečano akademijo ob 130. letnici PGD Vuzenica ter filatelistično razstavo. Za nepozabno otvoritveno zabavo zvečer niso poskrbeli Modrijani temveč Poskočni muzikanti, saj je Rok od Modrijanov zbolel in so le ti bili primorani nastop odpovedati.
Jutri pripravljajo gasilsko veselico, ob visokem jubileju tamkajšnjega gasilskega društva. Za zabavo v Športnem parku Vuzenica bo poskrbel ansambel Saša Avsenika. Še pred večernim dogajanjem pa bodo izvedli gasilsko parado in slovesnost s podelitvijo priznanj gasilkam in gasilcem.
Prav tako pa bodo jutrišnji dan zaznamovale še športne pripreditve v Športnem parku in ob reki Dravi.
Naslednji teden se začenja že 90. Festival Letni oder Ruše. Potekal bo od četrtka 11. avgusta do nedelje 21. avgusta.
Kot vsako leto, se tudi letos pričakuje pester program, ki vključuje domače in tuje glasbenike, kot tudi stand-up in gledališke predstave. Ob osrednjem programu bo na voljo tudi bogat spremljevalni program z otroškimi predstavami in delavnicami ter športnim programom.
V objemu gozda bodo letos gledalci uživali v zvokih Kvartopircev, Eve Boto, Crvene Jabuke, Alo! Stari, ter Rok’ N’Banda. Že tradicionalno pa bo oder zavzel tudi stand-up komik Tadej Toš.
V Mariboru so dopoldne znova pripravili spominsko prireditev ob 2. avgustu, ki ga mednarodna skupnost že vrsto let obeležuje kot dan spomina na romske žrtve genocida, ki so ga nacisti zagrešili med drugo svetovno vojno. V sklopu dogodka z naslovom Noč, ko so violine obmolknile, so predvajali francoski dokumentarni film Pozabljeni genocid.
Slovesna govornica je bila mariborska podžupanja Alenka Iskra, ki je med drugim povedala, da so takšni spominski dnevi zelo pomembni za to, da ne pozabimo na različne krivice, ki so se zgodile v preteklosti, v tem primeru Romom med drugo svetovno vojno.
Še bolj je to pomembno v času, ko se retorika in obnašanje nekaterih spet nevarno približuje tistemu, čemur smo bili priča pred osmimi desetletji. “Ob vseh opozorilih in takšnih spominskih dogodkih je nesprejemljivo, da to ne pride v podzavest ljudi in da nekateri še naprej razširjajo nestrpni govor ter ne priznavajo drugačnosti,” je dodala Iskra.
Pomembno je ozaveščanje
Mariborska mestna občina po njenih besedah lahko največ za osveščanje naredi prav s pomočjo javnega kulturnega zavoda Sinagoga Maribor, ki je tudi ustanova nacionalnega pomena, saj ta z različnimi dogodki in razstavami opominja na preteklost, ki je marsikdo v štajerski prestolnici sploh še ne pozna.
Po besedah predstavnice mlajše generacije mariborske romske skupnosti Amande Fetahi so dogodki iz časa druge svetovne vojne zelo žalostni. “Danes je marsikaj drugače in smo vsi enakopravni, čeprav se na žalost kaj podobnega še vedno kje dogaja. Osebno sicer ne občutim diskriminacije, srečujem pa druge, ki znajo povedati, da se jim to dogaja,” je dejala Fetahijeva.
Izobraževalni sistem v Sloveniji ne ponuja dosti znanja o romski zgodovini, zato mlajše generacije Romov po njenih besedah informacije pretežno črpajo od svojih staršev ali starih staršev, če koga to še posebej zanima, pa je tudi na spletu veliko napisanega. “Na žalost pa se mladi Romi danes premalo zavedajo svoj preteklosti,” je še dodala.
Med drugo svetovno vojno so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov
Koordinatorica programov v mariborski Sinagogi Marjetka Bedrač je ob tem pojasnila, da je večina romskih skupnosti na evropskih tleh pred drugo svetovno vojno živela v svojih stalnih krajih in niso več živeli nomadskega načina življenja. Kljub temu je splošna javnost njihov način še vedno dojemala kot nekoliko nemoralnega in v neskladju z normami večinskega dela družbe.
“Čeprav so nacisti prepoznali njihovo indoevropsko poreklo, so bili Romi označeni kot rasa, ki je pomanjkljiva in jo je zato potrebno uničiti,” je dodala Bedračeva.
Nacisti so na večer 2. avgusta 1944 v taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnji Zigeunerlager (cigansko taborišče) in usmrtili več kot 3000 Romov, po zadnjih podatkih muzeja v omenjenem taborišču pa celo okoli 4300. Skupno naj bi v tem koncentracijskem taborišču umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov dogajale še v drugih taboriščih.
Med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol.
VIR: STA
Nad Staro trto na mariborskem Lentu, najstarejšo trto na svetu, od danes do jesenske trgatve znova bdi klopotec, ki velja za simbol štajerskega in slovenskega vinogradništva. Brači iz Malečnika, ki že leta obirajo grozdje na Lentu, so ga pred Hišo stare trte postavili dopoldne.
Organizatorji so ob tradicionalni slovesni postavitvi klopotca poskrbeli za obiskovalce s kulturnim programom, nagovorila sta jih tudi mariborska vinska kraljica Neža Jarc in skrbnik najstarejše trte na svetu Stane Kocutar.
Sicer pa je postavljanje klopotca v Mariboru tradicionalno uvod v festival stare trte, ki bo letos že 21. leto zapored potekal med 29. septembrom in 2. oktobrom, ko je predviden vrhunec dogajanja – slovesna trgatev stare trte.
Vir: STA
V zaklonišču tovarne Metalna so v juniji popoldne odprli otvoritev umetniške inštalacije projekta “Šest milijonov ladjic za šest milijonov žrtev”. Zato smo se z mariborskim humanitarcem Borisom Krabonjo, ki je idejni vodja projekta, dobili točno na tej lokaciji.
Gospod Krabonja, sva v družbi ladjic, 6 milijonom jih je, oz. če sva natančna, jih je v teh spodnjih prostorih malce manj, kajne?
Ja nahajamo se v zaklonišču podjetja ACE Metalne, kjer smo s pomočjo študentov arhitekture in pa mojih Upornikov, postavili umetniško instalacijo iz 6 milijonov ladjic, tako kot ste rekli, v samem zaklonišču je približno 4 milijone, medtem ko zunaj, ste lahko videli, je en velik kup, kjer sta 2 milijona ladjic. Za razmejitev ni zgolj slučajna, ker je dva milijona ljudi bilo ubitih, oz. je umrlo v taborišču Auschwitz Birkenau, medtem ko šest milijonov je pa številka vseh žrtev holokavsta iz časa druge svetovne vojne.
Zakaj ste se sploh lotili tega projekta?
Zadeva je bila, ne bom rekel enostavna, ampak odkar se ukvarjam s tem fenomenom, ki se imenuje holokavst, to pa je skoraj že 40 let, ali pa, da ne bom pretiraval 35 let, od najstniških let naprej, mi je vedno težava, tudi sicer, kot zgodovinarju, kako ljudem, komurkoli s katerim se pogovarjam, predstavit neko številko. Številke so tako brezosebne, brez barve, brez vonja, brez okusa. Moja velika velika želja je bila, da bi dejansko videl koliko je to šest milijonov, nekako na simbolični ravni tudi to zadevo povezal z žrtvami.
Verjetno pa ni naključje, da se je projekt začel v času epidemije?
Ne vem, če je projekt toliko povezano z epidemijo, bolj je povezan s poskusom projekta, ki je že bil pred osmimi leti. Vendar takrat (moram reči), da nisem imel dovolj poguma, da bi zadevo izpeljal do konca in smo pri 2 milijona 400 tisoč ladjic ustavili. Sicer je projekt uspel, imel je neko svojo zgodbo. Zakaj po osmih letih? Izpreprostega razloga, ker se mi je zdelo prav, da se ponovno poskušamo med sabo družiti na način, ki ni vezan samo preko interneta, preko telefona, ampak je dejansko z enim takim dokaj enostavnim zgibanjem povežemo ljudi različnih starosti, socialnih statusov, različnih pogledov na svet. Dejstvo je, da sem ta projekt na nek način podaril svoji ravnateljici v zahvalo, ker je v zelo kratkem času šolo, ki je že 30 let tudi moja šola oz. delam tam, iz zelo nezavidljivega položaja spravila na ene take temelje, in mislim, da si za to tudi zasluži.
Spregovorili pa smo tudi o težkih zgodbah pri delu UP-ornika.
Na čelu društva ste že precej let… Kakšno je trenutno delovanje in kakšno je stanje sociale v Mariboru?
UP-ornik je v dobri kondiciji, kar je vredu. To pomeni, da smo dobro kadrovsko podprti, z dobro in močno ekipo različnih ljudi… Največji problem je takrat, kadar se zaradi čakanja, da poiščeš neko pomoč, naberejo položnice, ki pridejo do stopnje izvržbe, sodišča ali pa bog ne daj – do delužacije. Tega UP-ornik ne more spremeniti. Bom pa rekel takole, da naši odjemalci, ki permamentno prihajajo po pomoč, so pa se do sedaj že naučili, da tega več ne skrivajo… Na nek način so postali odgovorni do UP-ornika. Zavedajo se, da je UP-orniku lažje plačati 100 eurov, kot pa potem 10.000,00 eurov. V vseh teh letih našega delovanja je ena velika dodana vrednost UP-orniku, da smo vredni zaupanja, ne samo ljudi, ki nam pomagajo in donirajo, ampak tudi ljudi, ki prihajajo k nam po pomoč, da lahko povedo – sem v stiski. To je zelo dragocen podatek.
V nadaljevanju tudi o njegovi izgorelosti, družini in hobijih.
Brezplačni koncerti bodo vsak konec tedna med julijem in septembrom na dvorišče Kulturnega centra Pekarna pripeljali izvajalce različnih žanrov.
Po že tradicionalnem uvodu v koncertno poletje s Festivalom Lent in drugimi junijskimi vsebinami se bogata ponudba zdaj nadaljuje na različnih prizoriščih; eno izmed teh je tudi Kulturni center Pekarna, kjer se bodo poleti vsak teden odvijali brezplačni open-air koncerti pod skupnim imenom Luftamo. Koncertni cikel Luftamo organizira Društvo IndiJanez, zasnovan pa je kot dopolnitev rednega programa kluba MC Pekarna in drugih prizorišč v Pekarni, ki sicer gosti predvsem alternativo. Koncerti, ki se odvijajo na zunanjem odru na dvorišču KC Pekarna (ali v primeru dežja v MC Pekarna), so brez vstopnine, na sporedu pa bodo vsak petek oziroma soboto zvečer med julijem in septembrom. Otvoritveni koncert je bil na sporedu v petek, 8. julija, ko je nastopila blues rock skupina Flaster; kljub nekoliko manj prijaznemu vremenu je bil dogodek dobro obiskan.
Poletni koncertni cikel “Luftamo” v Pekarni: otvoritveni koncert skupine Flaster. Foto: Društvo IndiJanez
Koncerti so poleg rednih obiskovalcev Pekarne namenjeni splošni javnosti, med drugim tudi manj rednim obiskovalcem, ki jih za tukajšnja prizorišča značilni alternativni žanri morda ne nagovarjajo. V ta namen je program cikla zasnovan raznoliko in zajema različne glasbene smeri, ki pokrivajo širšo publiko; rezultat je kolaž žanrov, ki ga sestavljajo tako ustaljeni izvajalci kot tudi tisti, ki na sceno šele prodirajo – ki pa obenem za potrebe žanrske inkluzivnosti, na kateri cikel temelji, ne žrtvuje avtentičnih kulturno-umetniških smernic prizorišča.
Poletni koncertni cikel “Luftamo” v Pekarni: otvoritveni koncert skupine Flaster. Foto: Društvo IndiJanez
Organizatorji dostopnosti in dosega ne poudarjajo le z vsebino: koncerti se praviloma začenjajo ob nekoliko zgodnejši uri, vstop pa je za obiskovalce prost, kar ne nagovarja le obiskovalcev iz neposredne okolice in mesta, ampak tudi okoliške prebivalce, ki zaradi nedostopnosti ali stroškov podobne vsebine obiskujejo redkeje. S programom, ki aktivno naslavlja želje različnih skupin poslušalcev, si hkrati zadajajo povezovalno nalogo, saj dogodki potekajo ob energičnem, a sproščenem vzdušju ter tako predstavljajo priložnost in prostor za druženje, ki sta na voljo vsem. Organizatorji ob tem poudarjajo ključno vlogo prizorišč, kot je KC Pekarna, ki so edinstveno pozicionirana, da neposredno nagovarjajo svoje obiskovalce, saj primarno delujejo na nivoju skupnosti.
Poletni koncertni cikel “Luftamo” v Pekarni: otvoritveni koncert skupine Flaster. Foto: Društvo IndiJanez
Poleg skupine Flaster, ki je pretekli petek otvorila program, bodo v prihodnjih tednih nastopili še Šalamun, IngoA, Joe & The Rhythm Boys feat. Miss Stacey, Hogminister, Showdare, Kiki in Masaž, kmalu sledijo tudi napovedi za preostale datume v avgustu in septembru.
Poletni koncertni cikel Luftamo z brezplačnimi open-air koncerti na dvorišču KC Pekarna bo potekal vse do 24. septembra; koncerti bodo na sporedu vsak petek ali soboto zvečer s predvidenim pričetkom ob 20.30 uri. V primeru dežja se posamezni dogodek prestavi na naslednji dan ali v prostore kluba MC Pekarna. Vstop je za obiskovalce brezplačen.
Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so bili zadnji dan Festivala Lent na neformalnem ogledu prizorišč, pogovarjali so se tako z organizatorji kot tudi prostovoljci, ki so vse dni festivala skrbeli za prireditve in obiskovalce.
Člani in članice Poslanske skupine Gibanja Svoboda so skupaj z vodjo poslanske skupine obiskali nekaj prizorišč letošnjega Festivala Lent. Me drugim so bili tudi ob Vodnem stolpu, kjer je še pred leti bil plavajoči glavni oder. Prav tega so tudi omenili. Upajo, da bo ta oder nekoč spet tam, saj velja za eno od značilnosti Festivala Lent. Pogrešajo tudi promenado, po kateri so se obiskovalci vrsto let sprehajali, družili in si od tam ogledali prireditve na samem Lentu.
Strinjajo pa se, da ne samo Maribor, ampak vsa Slovenija potrebuje Festival Lent in podobne festivale, prireditve, za kar pa bi potrebovali tudi spodbudo ministrstva za kulturo oziroma države.
Sinoči je občinstvo je nedvomno uživalo pri poslušanju skupine Perpetuum Jazzile. Skupina pa se je več kot očitno tudi počutila odlično na odru, kjer je še pred dnevi potekal Festival Lent.
Maja Ciglar iz skupine Perpetuum Jazzile je zaupala, da so imeli po epidemiji korone kar napet urnik, saj so imeli več kot 20 koncertov in tudi turnejo po Italiji, bili pa so tudi v Črni gori. “Zelo smo veseli, da se lahko vrnemo v normalno stanje. Mogoče smo zdaj še bolj energični, še bolj pripravljeni. tako da se veselimo tudi mariborskega koncerta,” je dejala in napovedala, da si bodo potem vzeli počitnice. Energijo imajo. “Sploh prvi koncerti po koroni so bili prav osvobajajoči, ker smo bili prej vsi zaprti. Res da smo imeli med korono vaje preko zooma, poskusili smo tudi snemati, a to ni isto. Čisto nekaj drugega je, ko si spet skupaj, ko lahko nastopaš na odru,” je poudarila.
Včerajšnji repertoar je bil predvsem pester. “Za vse sladokusce in za ljubitelje starega rocka, popa, nekaj mirnega, nekaj francosko obarvanega,” je našteval Tadej Premužič in dodal: “Se mi zdi, da publika ne bo ostala ravnodušna in da jo bomo spravili na noge.” Glasilke so bile že pred koncertom pripravljene in “ogrete”.
Skupina Perpetuum Jazzile je pokazala v Mariboru, kaj zmorejo na odru brez instrumentov
In na vprašanje, kakšne čudeže delajo s svojimi vokalnimi sposobnostmi na odru, ko iz sebe spravljajo glasove, ki jih drugi ne znamo, pravi, da res včasih v pripravah eksperimentirajo in ugotavljajo, kaj vse se še da narediti. “Res zelo radi eksperimentiramo, da vidimo, kake zvoke lahko spravimo iz sebe, da se lahko čim bolj približamo zvokom instrumentov, ki jih sicer ne uporabljamo na odru. Zato na vajah skupaj poskusimo natrenirati nek zvok trobent, električne kitare, sintesajzerja. Vaja pa definitivno – če hočeš se resno ukvarjati s tem resnim hobijem, kot mu jaz včasih rečem, potrebuješ vajo in potem moraš imeti rad svoj glas in svoje glasilke. Ne smeš jih zlorabljati,” je še dejal in potrdil našo misel, da se lahko petju reče hobi, saj gre za tisto, kar imaš rad. In kot je sam dejal, jih to potem žene k temu, da to tudi delajo. In tudi da na novo ustvarjajo.
Oba sta dejala, da so šli zdaj v bolj rokerske vode in da pripravljajo tudi za prihodnost nekaj novega, a da vsega pa le ne bi izdala.
Danes, v soboto se začne Letni kino Minoriti, ki bo v poletnih sobotnih večerih poskrbel za izbrane celovečerne filme skupaj s pogovori z njihovimi ustvarjalci. Predstavili bodo tudi nekaj kratkih filmov.
Letos si lahko na Minoritih ogledati tudi kultni film Boter, ki je letos star 50 let.
Prostori nekdanje kinodvorane Udarnik v središču Maribora prehajajo v last arhitekta Matjaža Durjave, ki je bil najugodnejši ponudnik na javnem razpisu Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). V dvorani načrtuje trajno postavitev razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, s katerim je sorodstveno povezan.
“Trudimo se, da bi njegova bogata trenutno uskladiščena slikarska zapuščina dobila primeren okvir, Maribor pa prepoznaven kulturni prostor,” je v izjavi za medije pojasnil Durjava. Ob tem je poudaril, da nepremičninski posel še ni zaključen, zato je o podrobnostih prezgodaj govoriti.
“Glede na zapuščeno in zanemarjeno stanje objekta smo si naložili kar veliko breme, zato se zavedamo, da je pred nami dolga pot,” je dodal.
Po poročanju časnika Večer je arhitekt Matjaž Durjava leta 1996 sodeloval pri zadnji obnovi kina Udarnik.
Omenjeni prostori so že več let prazni. Leta 2010 jih je na lastno pest obnovila ekipa Zavoda Udarnik in jih po več letih propadanja ponovno napolnila s kinematografskim programom in drugimi dogodki, a se ji načrti finančno niso izšli.
Zadnji najemnik prostorov je bilo Društvo za spoznavanje alternativne kulture, ki je najemno pogodbo z DSU prekinilo leta 2019, piše Večer.
Odkar kino Udarnik ne deluje, je Maribor brez mestnega kina. Občina je lani storila korak naprej in nabavila digitalni projektor, ki je zdaj nameščen v Lutkovnem gledališču Maribor. Prvič ga bodo uporabili za Letni kino Minoriti, ki se začne ta konec tedna.
Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, ki so ga začeli graditi letos.
Vir: STA
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
PIše se leto 2022: Elvis Jackson, David Kovšca takoj pri publiki
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Marko Soršak Soki
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
Mariborski festival SKUŠTRANE IN BRADATI 2022 je glasbeni festival z družbeno angažirano noto, odvil pa se bo od 29.8. do 10.9. na štirih mestnih prizoriščih.
Po grobih ocenah mariborskih aktivnih in pasivnih udeležencev v glasbenih sferah (producenti, izvajalci, kritiki, novinarji, založniki, organizatorji, pedagogi, mentorji, obiskovalci), je na mariborski glasbeni sceni razporejenost po spolu 20%-30% žensk v primerjavi s preostankom moških. Zakaj?
Možne odgovore na vprašanje raziskuje festival enakosti na glasbeni sceni, oziroma glasbeni festival z družbeno angažirano noto Skuštrane in bradati, ki se je leta 2017 izstrelil iz izvira mariborske samonikle kulture – KC Pekarna, iz leta v leto pa se s svojimi vsebinskimi kraki razrašča v civilno, kulturno umetniško družbeno angažirano pobudo.
Spodbujanje tolerance med spoloma skozi kulturo in umetnost
Njegovo poslanstvo je spodbujanje tolerance med spoloma skozi kulturo in umetnost, univerzalna jezika, ki združujeta, povezujeta, brišeta razlike in krepita kulturo dialoga. Ni ženski glasbeni festival, je festival, ki se trudi doseči sinergijo (vseh) spolov za doseganje maksimalnih možnih rezultatov na vseh področjih življenja, ne samo v glasbi.
Glasba na nas deluje na nezavedne načine, ima moč manipulacije, motivira in spodbuja k aktivaciji, razuzdanosti, uporu, nasilju, revoluciji, ima moč tolažbe, pomirjanja, sproščanja in ponuja trenutke uživanja. Ne glede na to, da gre za obliko sprostitve in zabave, je tudi eno izmed mnogih področij, kjer se pojavlja spolna neenakost. Na prvi pogled sicer prikrita, vendar ob fokusiranem pogledu v strukture industrije glasbe priplava na površje, ne da bi se tega sploh zavedali.
Ženske izvajalke so se najbolj uveljavile v komercialnem popu, ampak je njihov položaj v kateremkoli svetu žanrov bil vedno bolj vokalen kot inštrumentalen. Občinstvo začne avtomatično gledati na ženske kot na objekt poželenja in se bolj osredotočijo na njih same, kot pa na glasbo, ki jo izvajajo. Spodbujanje, razvijanje interesov in večje omogočanje ženskam za vključevanje v glasbo, predvsem z igranjem na inštrumente, ki so bili prej v domeni moških članov skupin, jim odpira poti ne samo v glasbeno udejstvovanje, ampak tudi mehko družbeno angažiranje in dolgoročno sprožanje družbenih sprememb.
Eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja, razvijanje samozavesti ter enakopravnosti z moškimi v glasbeni sferi, neodvisnost, individualna svoboda, kritičnost, nekonvencionalno glasbeno izražanje in težnje k spreminjanju starih, tradicionalnih, patriarhalnih vrednot ter prelevitev iz zgolj pasivnih poslušalk v aktivistične performerke – je zanimiv in verjetno najbolj učinkovit aktiven način za izražanje nove feministične ideje za ustavljanje pristranskosti na podlagi spola v glasbeni industriji. Sposobnost žensk, da šokirajo, jim vliva novo moč, saj jih ne bo več mogoče obravnavati samo kot spolni objekt. Nasprotovanje obstoječim normam je bilo tisto, kar je privedlo pankerice in rokerice na odre kot članice glasbenih skupin – osvobajanje svojega ustvarjalnega glasbenega potenciala, ki se manifestira kot boj proti seksizmu, objektivizaciji žensk in pasivnosti.
Organizatorji vabijo k obisku 13 mariborskih festivalskih dni na 4 prizoriščih s koncerti, pogovori, razstavami in sprehodi. To je, peto leto, dodatek k mariborski kulturni ponudbi in velik prispevek k angažiranosti na področju enakosti spolov v kulturi in izenačitvi razmerja 30% (žensk) – 70% (moških) na glasbeni in širši umetniški sceni.
Raziščite posodobljeno in informativno festivalsko spletno stran na tej povezavi.
Društvo za razvoj filmske kulture in Lutkovno gledališče Maribor od leta 2017 pripravljata Letni kino Minoriti z izborom najboljših aktualnih naslovov vseh zvrsti, pogovori z avtorji ter avtoricami kot tudi kratki predfilmi po naboru sodelujočih festivalov.
Tako bo tudi letos, programski koncept ostaja enak kot prejšnja leta: Letni kino Minoriti 2022 vabi na 13 vrhunskih poletnih filmskih večerov, ki bodo v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor potekali od 9. julija do 20. avgusta, vsako soboto in sredo ob 21. uri.
Katarina Klančnik Kocutar, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, je poudarila, da so v LGM ponosni na številna odlična sodelovanja, saj upravljanje s prizorišči v minoritskem kompleksu jemljejo zelo odgovorno. Znova so ustvarili tudi presečno množico, kjer se filmska in lutkovna umetnost srečata in znova predstavljajo dva sklopa filmov iz festivala Stoptrik v programu Poletnega lutkovnega pristana. Selekciji stop animacije bosta namenjeni otrokom in odraslim obiskovalcem.
Žiga Brdnik, programski selektor, pred začetkom izvedbe Letnega kina Minoriti poudarja: “Sestavljanje programa je bilo letos zaradi odlične filmske letine težko, a ko lahko izbiraš med toliko odličnimi domačimi in tujimi filmi, so to sladke skrbi. Izpostavil bi odlično leto za slovenski film, saj bomo v družbi filmskih gostov prikazali kar štiri odlična slovenska dela (Inventura, 2017, Orkester, Ena za reko: Zgodba Save) in izjemno uspešno mednarodno koprodukcijo (Morena), pri kateri je tudi Slovenija odigrala pomembno vlogo. Naslednji programski poudarek je borba za ohranitev okolja, ki jo neposredno prikazujeta dva čudovito posneta in družbeno angažirana dokumentarna filma (Snežni leopard, Ena za reko: Zgodba Save), posredno pa se politično, čustveno in tematsko nanjo navezuje večina filmov na programu. Vrhunec filmskega poletja bo gotovo predstavljala jubilejna projekcija enega najboljših filmov vseh časov, Botra, ki bo v vzdušju čarobnih Minoritov na sveži digitalno restavrirani kopiji, prikazani z novim mariborskim digitalnim projektorjem gotovo nekaj posebnega.”
Rene Puhar, producent, pa izpostavlja, da so ponosni, da je pred njimi znova izjemno bogata, zdaj že 6. edicija Letnega kina Minoriti, ki bo trajala vse poletje. Vesel je, da je minilo obdobje, ki je močno zarezalo v filmsko industrijo – tako področje produkcije, distribucije, kot prikazovanja, festivalov … Nam pa je še poudaril, da so pomembne tudi promocije kratkih filmov in da so med klasike uvrstili legendarni film Boter. Pa tudi to, da je poseben, boljši občutek gledati filme na platnu, na prostem, v družbi, kot pa sam doma na kavču. V letošnjem letu si še zlasti želijo podpore občinstva, ob tem pa izraža hvaležnost: “S strani širokega kroga sponzorjev, donatorjev in partnerjev smo jo v pripravah na dogodek dobili in se za to iskreno zahvaljujemo.”
Program letošnjega Letnega kina Minoriti
Sobota, 9. julij, 21:00
// Večer Društva slovenskih režiserk in režiserjev Inventura igrani / Darko Sinko / Slovenija / 2021 / 106 min / slovenščina + pogovor s scenaristom in režiserjem Darkom Sinkom
Sreda, 13. julij, 21:00
Mala mama (Petite Maman) igrani / Céline Sciamma / Francija / 2021 / 72 min / francoščina s slovenskimi podnapisi + predfilm mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation: Mavrična vas / animirani / otroci iz skupine Češnje 2020/2021, Vrtec Ivana Glinška Maribor, Enota Kosarjeva / 2021 / 4 min
Sobota, 16. julij, 21:00
// MB premiera 2017 dokumentarni / Goran Vojnović / Slovenija / 2022 / 113 min / slovenščina
Sreda, 20. julij, 21:00
// MB premiera Belfast igrani / Kenneth Branagh / Velika Britanija / 2021 / 98 min / angleščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Festivala migrantskega filma:
Conrado / dokumentarni / Guilllermo Alvarez Chaia / Španija / 2022 / 13 min
Sobota, 23. julij, 21:00
Sladičeva pica (Licorice Pizza) igrani / Paul Thomas Anderson / ZDA / 2021 / 134 min / angleščina s slovenskimi podnapisi + predfilm mednarodnega filmskega festivala StopTrik
Sreda, 27. julij, 21:00
// MB premiera Snežni leopard (La panthère des neiges) dokumentarni / Marie Amiguet & Vincent Munier / Francija / 2021 / 92 min / francoščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc: Ne morete me avtomatizirati (You Can’t Automate Me) / dokumentarni / Katarina Jazbec / Slovenija / 2021 / 21 min
Sobota, 30. julij, 21:00
Pravi moški (Ich bin dein Mensch) igrani / Maria Schrader / Nemčija / 2021 / 102 min / nemščina, angleščina s slovenskimi podnapisi + predfilm festivala Shots
Sreda, 3. avgust, 21:00
Morena (Murina) igrani / Antoneta Alamat Kusijanović / Hrvaška, Slovenija, ZDA, Brazilija / 2021 / 94 min / hrvaščina s slovenskimi podnapisi + spletni pogovor z režiserko Antoneto Alamat Kusijanović + predfilm mednarodnega ljubljanskega festivala kratkega filma FEKK: V modrino (U plavetnilo) / igrani / Antoneta Alamat Kusijanović / Hrvaška, Slovenija / 2017 / 22 min
Sobota, 6. avgust, 21:00
// MB premiera Orkester igrani / Matevž Luzar / Slovenija / 2021 / 111 min / slovenščina + pogovor s filmsko ekipo in glasbeno druženje s člani_cami Pihalnega orkestra SVEA Zagorje
Sreda, 10. avgust, 21:00
// MB premiera Panj (Zgjoi) igrani / Blerta Basholli / Kosovo / 2021 / 84 min / albanščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Feminističnega filmskega festivala Fefi:
Dom (Mal) / igrani / Sevinaz Evdikê / Avtonomna administracija Severne in Vzhodne Sirije / 2019 / 10 min
Sobota, 13. avgust, 21:00
// 50-letnica filma Boter (The Godfather) Francis Ford Coppola / ZDA / 1972 / 177 min / angleščina s slovenskimi
podnapisi
Sreda, 17, avgust, 21.00
// MB premiera Ena za reko: Zgodba Save dokumentarni / Rožle Bregar, Rok Rozman / Slovenija / 2022 / 84 min / slovenščina, angleščina s slovenskimi podnapisi
+ pogovor s filmsko ekipo
Sobota, 20. avgust, 21.00
Vzporedni materi (Madres paralelas) igrani / Pedro Almodovar / Španija / 2021 / 120 min / španščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Festivala LGBT filma:
Sestre / igrani / Kukla Kesherović / Slovenija / 2021 / 23 min
Več o programu in spletna prodaja vstopnic na spletni strani Letni kino Minoriti. V primeru neugodnih vremenskih razmer se projekcijo lahko prestavi na nadomestni termin ob nedeljah ob 21. uri. Na spletni strani in Facebook strani bodo najkasneje štiri ure pred projekcijo obveščali o morebitnih spremembah.
Vsako leto dupleški slikar Rajko Ferk organizira likovno kolonijo Duplek art. Letošnja je bila že 13. po vrsti, na njej pa je sodelovalao 40 likovnikov iz 11 držav. Vsako leto pa nato Ferk pripravi tudi več razstav likovnih del, ki so nastala na koloniji.
Tako so si lahko obiskovalci dvorane Kulturrnega doma Dvorjane v občini Duplek lahko že ogledali del likovnih umetnij te kolonije. Letos so pravzaprav imeli rdečo nit, osrednjo temo, ki je bila povezana z aktom. Veliko slikarjev je tako res naredilo ženski akt, drugi pa so ustvarjali “po svoje”. Rajko Ferk nam je ob pripravi na razstavo povedal, da v tej dvorani niso razstavljena vsa dela, na naslednjih pa bo nekaj del izmenično menjaval, tako da bodo lahko zvesti sledilci videli vse. Razstave bo postavljal namreč tudi drugod po Sloveniji, kot to običajno naredi.
Ekipa Narodnega doma Maribor po koncu Festivala Lent še ni šla na počitnice, ampak pripravlja v tem tednu še dva koncerta v sklopu Lent po Lentu. Tako bosta v četrtek, 7. 7. 2022, na Piše se leto nastopila dva benda Happy Ol’McWeasel in Elvis Jackson, naslednji dan pa bo samostojen koncert skupine Perpetuum Jazzile.
V četrtek se Piše se leto 2022 začne ob 21.30, naprej bodo na vrsti “mkvizli” s folk punk rockom, nato pa še “elvisi” s punkom, hardcorom, reggaejem in metalom. Zagotovo bo glasno in bučno, kot je to v navadi pri enemu in drugemu bendu. Oba pa znata poskrbeti še za skoke na odru in pod odrom ter vso potrebno animacijo publike, da ta ni niti približno na miru, ampak skače, pleše, poje in iztrga iz sebe energijo. Energijo pa dajejo člani tako prvega kot drugega benda.
V petek pa se prav tako ob 21.30 začne koncert Perpetuum Jazzile, ki bo ponudil vokalno razkošje brez glasbenih inštrumentov. Perpetuum Jazzile je tisti glasbeni unikum, ki uspešno podira meje in prepeva tako, kot si drugi le zamišljajo ali pa še to ne. Vsakič znova na odru člani in članice osupnejo publiko s svojimi zvočnimi impresijami in žanrsko raznolikostjo, saj ponudijo razkošje ljudske, popularne ter jazzovske glasbe, gospela, bluesa, bossa nove, diska in funka.
Iztekel se je 30. Festival Lent. O festivalu, odrih, nastopajočih smo se pogovarjali z Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma, kjer že vsa leta organizirajo ta festival in skrbijo, da v Maribor prihajajo tudi zvezde svetovnega formata.
Zakaj letos več dogajanja v mestu in manj na Lentu?
30. Festival Lent se je letos odvil več po mestu kot na samem Lentu, kjer je dejansko v prvih letih, lahko rečemo kar desetletjih, bil njegov domicil. Ponovno brez promenade na obrežju Drave, brez stojnic in brez plavajočega Glavnega odra na Dravi tik ob Vodnem stolpu. Glavni oder je bil preseljen na Trg Leona Štuklja, takoj za Vodnim stolpom, na ploščadi in ne na Dravi, pa je bil Jurčkov – Večerov oder, ki je letos gostil raznolike glasbenike. Aktiven je bil tudi Sodni stolp z Minoriti za njim in seveda del športnega Festivala Lent pri Benetkah, kjer so potapljači postavili bazen. Zgodila se je tudi mednarodna veslaška regata. A ljudje so pogrešali prvotno zasnovan Festival Lent, ki je ponujal po celotni trasi Lenta ogromno dogajanja.
Festival Lent: Letos na Lentu ni bilo stojnic, panorame, več manjših odrov
“Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu …”
Pa smo Vladimirja Rukavino povprašali, zakaj ni vsega tega letos. “To je vprašanje za občino, seveda. Mi smo nameravali imeti stvari na Lentu. Rekli so, da se bo Lent obnavljal. No, in potem smo tik pred zdajci izvedeli, da ta obnova še ni tako blizu …” nam je povedal Rukavina, ki je potem še dodal, da si želijo imeti tako dogajanje na obnovljenem Lentu in v mestu, “ker Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu, od parka do trgov, ulic …”
Na Glavnem odru in drugod tudi letos zvezde svetovnega formata
Glavni oder na Trgu Leona Štuklja se je dobro prijel. Tam so tudi letos bile zvezde svetovnega formata. Kar se včasih pozablja ali pa se ljudje niti ne zavedajo tega. Vsa leta je namreč Festival Lent ponujal tudi to. V Maribor so prihajali in še prihajajo glasbeniki, ki so po svetu izjemno cenjeni in spoštovani. “Vesel sem tega, kar ste ravno zdaj rekli. Kajti marsikdo ne ugotavlja, da je Vlatko Stefanovski, ki je eden od treh najboljših kitaristov na svetu, zvezda, ker pač prihaja iz Makedonije. Tako razmišljajo ljudje. Ja, zares gre za to, da prihajajo zvezde in da je izjemno kakovosten program. Predvsem zelo dobro sprejet s strani občinstva,” je dejal Rukavina. A hkrati opozoril: “V tej smeri nadaljevati s tako skromnimi sredstvi ne bomo mogli več. Upajmo, da bo teh sredstev več in takrat bodo mogoče tudi zvezde malo bolj prepoznavne sleherniku.”
Jurčkov – Večerov oder je bil namenjen slovenskim glasbenikom, od kantavtorjev do rokerjev
Jurčkov – Večerov oder je bil oder, pri kateremu so namenoma združili imeni nekoč ločenih odrov. In tam pri Vodnem stolpu je bil zanimiv program. Na njemu so bili Adi Smolar, Andrej Šifrer, sinoči tudi Zoran Predin pa mnogi drugi, tudi mlajše glasbene skupine, ki pa so si s svojo glasbo že utrle pot na festivale in samostojne koncerte, kjer imajo svojo občinstvo. “Vedno so me spraševali, zakaj Predin, zakaj Kreslin, zakaj Smolar. Zakaj Smolar? Videli smo, dva tisoč ljudi na obrežju Drave je prišlo na koncert Adija Smolarja. Enako se zgodi za Kreslina in enako se zgodi za Predina. Ljudje imajo radi to in ne vem, zakaj bi si morali izmišljevati nekaj drugega, če so to stvari, ki so stalnice,” pravi Rukavina.
Zakaj čevapčiči in ne kaj drugega?
“Ljudje so rekli, pa čevapčiče imate samo ob Dravi. Torej, nismo jih imeli mi. Imeli so jih tisti, ki jih prodajajo. Ampak verjetno so jih prodajali, ker jih ljudje jedo. Ker so dobri. Tako da to so pač neke pavšalne stvari, v katerih smo se v preteklosti pogovarjali, pa upam, da se več ne bomo rabili,” je bil še odločen Rukavina.
Oder Minoriti: intimen, a hkrati bi bil lahko še večji?
Zaživel je tudi oder Minoriti. Po eni strani je intimen. Po drugi strani pa dovolj velik za marsikatero prireditev, ali koncert ali stand-up nastop ali performens ali gledališko igro. No, s tem zadnjim delom, da je dovolj velik za marsikaj, se Rukavina ravno ne strinja: “To, da je intimen, se strinjam, da pa je dovolj velik, pa ne. Zaradi tega, ker če bi bil dovolj velik, bi lahko tja postavili mjuzikl, bi lahko tja postavili kako drugo predstavo. In če bi imel več kot 520 sedežev, kot jih ima, če bi jih imel vsaj tisoč, kar bi se dalo, če bi takrat razmišljali, bi bil tudi samovzdržen. S 500 sedeži ne pokriješ nobenih stroškov.” A dodal je, da je oder Minoriti lep, da smo nanj lahko ponosni, le stroko bi morali pri načrtovanju upoštevati.
Oder Minoriti
Artkamp – ponos festivala, pestro pa tudi na Ani Desetnici
Artkamp, ulice in trgi so bili polni. Dogajalo se je na polno. Nekateri so sicer menili, da neke omejitve ostajajo, drugi, tudi Rukavina, da omejitev ni več, predvsem zaradi covida. “Artkamp je poln, prijeten, je prostor za vso družino. Če pa govorimo o Ani Desetnici, torej o festivalu uličnih gledališč, pa je Maribor zrl v nebo. Nad Rotovžem so italijanski umetniki izvajali zares prekrasne stvari,” je dejal Rukavina.
Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija, pigac.si
Po Festivalu Lent se lentanje nadaljuje s koncertoma
Rukavina je še dejal, da so na županovo željo podaljšali dogajanje ob vikendih, da poskusijo, kaj to pomeni. Tako sta načrtovana še dva koncerta: Piše se leto in Perpetuum Jazzile. V četrtek bosta na Piše se leto legendarni skupini Happy Ol’ Mc Weasel in Elvis Jackson. “Mkvisli” so tisti, ki so postali akrobatsko glasen in žejen mariborski folk punk rock bend, “elvisi” pa ajdovski punk rokerji z mariborskim bobnarjem Markom Soršakom Sokijem. V svoji dolgoletni karieri pa niso osvajali le slovenskih odrov, ampak jih ljudje poznajo tudi z mnogih koncertnih prizoriščih po Evropi. Naslednji dan pa bo na odru še skupina Perpetuum Jazzile.
Videoutrinki dogajanja
Prvi večer dogajanja na Glavnem odru Festivala Lent je začel Magnifico:
Letos je bila na Glavnem odru tudi Rock opera:
Zadnji večer na Glavnem odru sta nastopili skupina Šukar in Džambo Akuši orchestra:
Bajaga in njegovi Instrukturi so se po 13 letih vrnili na Festival Lent in naredili na Trgu Leona Štuklja izjemno rokenrol zabavo. In če so bila na prejšnjih večerih na trgu sedišča, jih tokrat upravičeno ni bilo. Ni bilo potrebe po njih, saj je publika plesala, pela, tudi kričala tik po odrom.
Pevec, kitarist in skladatelj Momčilo Bajagić Bajaga že 38 let skrbi za rokenrol, balade in pesmi, ki vsakič znova dvignejo na noge publiko, kjerkoli že so. In tudi tokrat je bilo tako. Bajaga je pel, Instruktori so igrali, publika je uživala. Uspešnice so se vrstile od začetka do konca koncerta. In tudi potem, ko so že rekli, da je konec koncerta, so se vrnili na oder in zaigrali še nekaj pesmi.
Bajaga in Instruktori so ponovno pokazali, da so uigrana, kakovostna, vrhunska ekipa.
Vse od začetka do konca so bili polni moči, spogledovanja s publiko so se vrstila, Bajaga in Instruktorji niso bili niti za trenutek na miru, tudi plesali so. In nagovarjali publiko tudi v slovenščini in si dodatno gradili simpatijo.
Mogoče se kdo spomni tudi njihovega nastopa pred 13 leti, ko so nastopili na plavajočem odru na Dravi, ko je Bajaga prav tako kot včeraj, podaljšal nastop – takrat, 2001, precej čez predviden čas. Sam je potem dejal, da je to eden najlepših spominov v njegovi karieri.
Vlado Kreslin je sinoči skupaj z Malimi bogovi pritegnil na Glavni oder Festivala Lent številno občinstvo, ki je skupaj z njimi pelo in uživalo. Že pred tem pa so ljubitelji country glasbe prišli na svoj račun pri Jurčkovem – Večerovem odru, saj je tam prepevala zasedba Pohorje Express.
Vlado Kreslin velja v slovenskem prostoru za izjemnega kantavtora. Glasbena legenda je tokrat z Malimi bogovi nastopila na Glavnem odru. Že z uvodno pesmijo je pokazal, da zna stopiti na oder. Najprej se je zaslišal njegov značilen glas, nato se eden za drugim skupaj z glasbo stopili na oder Mali bogovi, potem se je pojavil še Vlado Kreslin. In glasbena poslastica se je začela. Vrsta njegovih uspešnic je takorekoč ponarodela, ljudje jih poznajo in jih prepevajo, vzeli so jih za svoje. In to se je videlo tudi včeraj. Mojster pesmi s posluhom za publiko in vzdušje pa je poskrbel za dobro počutje vseh, ki so bili na Glavnem odru.
Kreslin je sicer glasbenik, ki sodeluje že vrsto let tako s slovenskimi kot tujimi glasbeniki. Mirno lahko rečemo, da so njegove pesmi brezmejne, prav tako tudi sodelovanje z drugimi. In ob vsem kantavtorstvu ostaja gospod v pravem pomenu besede. Tisti, ki bo s klobukom na glavi prepeval o črni kitari in mnogih drugih tematikah, ki jih je iz življenja prenesel v pesmi. Sam je sicer tudi član društva slovenskih pisateljev, izdaj je več pesniških zbirk ter stal pred kamero pri snemanju filma ter na odru kot avtor glasbe in igralec.
Občinstvo na Glavnem odru med nastopom Kreslina
Že pred njegovim nastopom pa se je country glasba zaslišala na Jurčkovem – Večerovem odru, kjer je nastopila skupina Pohorje Express pod vodstvom Mitje Novaka. Mičo je je multiinstrumentalist (kitare, pedalsteel kitara, mandolina, banjo), ki je sodeloval z mnogimi slovenskimi in tujimi glasbeniki in skupinami, kjer je igral različne glasbene zvrsti od popa (Neisha), bluegrassa (Bluegrass hoppers), irske tradicionalne (Shenanigans), rocka( Crossroads) itd. Pohorje Express pa skorajda ni treba predstavljati, saj nastopajo že dlje časa in prinašajo na slovenski prostor svežino kljub letom ustvarjanja in letom članov.
Sinoči se je z izjemno povorko in nato atraktivnimi nastopi na Glavnem odru začel 34. Folkart.
Raznolikost podob, barve, narodne noše, kostumi in nastopi so Mariborčane odpeljali v skorajda domišljijski svet, ki pa vendarle obstaja, le drugačen je od tistega, ki smo ga vajeni.
34. Folkart se bo po včerajšnjem prvem nastopu odvil še na ulicah in končal v soboto v Dvorani Union.
Producentka Folkarta Alenka Klemenčič je poudarila, da so nastopi več skupin ponovno prinesli v Maribor tudi eksotiko, kot jo radi imenujemo, saj gre za plesne kostume, narodne noše, kulturo, običaje, ki so za nas posebni. Letos je nekaj skupin iz Južne Amerike, kjer so še posebej ponosni na svojo kulturo in običaje, kar tudi radi pokažejo.
34. Folkart: skupina AFS Študent
Ne gre pa seveda niti brez domačih, slovenskih skupin, med katerimi je tudi Akademska folklorna skupina Študent, ki vsako leto začne in konča Folkart.
Mednarodna povorka se je odvila od Glavnega trga do Trga Leona Štuklja, kjer je postavljen Glavni oder.
Na Glavnem odru pa so se vse skupine predstavile s svojimi plesi. Ujeli smo prva dva nastopa – slovensko, domačo skupino AFS Študent in špansko Raíces de Aragón iz Zaragoze.
Pa tudi filipinsko skupino, ki ima sicer domicil v San Franciscu.
Španska skupina na 34. Folkartu34. Folkart: Utrinek s povorke
Nadaljnji program Folkarta po dnevih
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (Španija)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija, Slovenija)
Sodelujoče skupine v letu 2022
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
Sinoči so ob Dravi obiskovalci Festivala Lent uživali ob nastopu mariborske skupine Groovocado. Fantje in dekleti so poskrbeli za plesne ritme pesmi, pri katerih se je marsikdo tudi vstal in zaplesal.
Tako so poskrbeli za soul, funk, disco, pop, rokenrol ter več uspešnic 80. in 90. let prejšnjega stoletja. In če so bili obiskovalci sprva še sramežljivi in jih je bilo hkrati nekoliko manj, so po začetnih ritmih napolnili stopnice pri Vodnem stolpu. In glasbena zabava se je lahko razmahnila. V precej topli poletni noči sta Drava in občasen rahel vetrič poskrbela, da nikomur ni bilo prevroče, skupina Groovocado pa, da je bilo vsem najmanj “fajn”. Po nizu pesmi je sledil skorajšnji konec tega koncerta, a so člani in članice benda zaigrali še nekaj pesmi.
Groovocado na začetku nastopa na Jurčkovem – Večerovem odru
Akrobatska predstava na Glavnem trgu
Izjemno pa je bilo na Glavnem trgu, kjer se je odvijal festival uličnega gledališča Ana Desetnica visoko v zraku. Quadro je namreč poskrbel, da so se gledalci zazrli v zrak, kjer so akrobati na dvignjenem odru plesali. Nastala je iluzija, ki je marsikoga osupnila. Za Ano Desetnico pa vsekakor velja, da je rojena prav na Festivalu Lent v njegovih zgodnjih začetkih, nato pa se je razvila še naprej drugod in v Ljubljani zrasla v samostojen festival, ki ostaja povezan z Mariborom.
Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcijaAna Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcijaAna Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija
Danes odprtje Folkarta in povorka sodelujočih skupin
Danes se začenja Folkart, iz katerega je pravzaprav nastal Festival Lent. Samostojni Folkart vsako leto pripelje v Maribor iz vsega sveta folklorne skupine.
Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sodelujoče skupine v letu 2022
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba 2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso 3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni 4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu 5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin 6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza 7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor 8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
V okviru Festivala Lent so sinoči ob Vodnem stolpu na Jurčkovem – Večerovem odru nastopili Leteči potepuhi, ki so zaigrali nekaj svojih zimzelenih pesmi, nato pa je na oder stopil še legendarni Adi Smolar.
Poletni večer z visokimi temperaturami je kar vabil na Festival Lent, kjer se je včeraj ves dan dogajalo. Med vsemi prireditvami na raznih prizoriščih je bil tudi nastop Adija Smolarja z Letečimi potepuhi. Ti so sprva zavzeli oder sami in kakih pol ure peli in igrali svoje razne pesmi.
Energični nastop in nagovarjanje občinstva je pripeljalo tudi do tega, da se je to popolnoma prebudilo, predvsem pa uživalo na stopnicah ob reki Dravi. Prav tam, kjer je nekoč bil glavni, plavajoči oder.
Jurčkov – Večerov oder na Festivalu Lent
Zdaj pa je na ploščadi ob Vodnem stolpu Jurčkov – Večerov oder. En oder z dvema imenoma, saj Lentovci niso želeli opustiti niti enega niti drugega. Večerov oder je sinonim za glasbo, kakršno slišimo letos na tem odru, Jurčkov oder pa zaradi spomina na Jurčka vsekakor mora ostati. In pri tem res ni razprave ali ja ali ne.
Leteči potepuhi so torej zaigrali svoje hite, nato pa so se umaknili z odra in prostor dali Adiju Smolarju. Ta je po svoji navadi občinstvu namenil več besed, hkrati pa zaigral na kitaro in zapel svoje pesmi.
Adi Smolar je zapel svoje hite.
Leteči potepuhi so se mu nato eden za drugim pridružili in večer ob Dravi je postajal vse glasnejši in vse bolj dinamičen
Današnji dan pa Festival Lent ponovno vabi na svoja prizorišča. V mestnem parku se lahko pridružite tako dopoldan kot popoldan družinam na ustvarjalnih delavnicah, na odru Triglav bo dopoldan Poletje v laseh, popoldan pa Povodni mož Ambrož, zvečer pa Maribum Afriqui. Na Grajskem trgu bo ob 18. uri nastopila domača zasedba B-kompleks, pol ure kasneje pa na Glavnem trgu Pozor, muzika na cesti ponuja Natalija Tumpej Trio, v Vetrinjskem dvorcu pa bo Palčica. Ob 20.00 bo na Jurčkovem – Večerovem odru Groovocado. Dogajalo se bo še marsikaj drugega. Celoten program Festivala Lent je zapisan TUKAJ.
Na športnem igrišču Gortina v občini Muta so se danes dopoldne zbrali kolesarji, ki so nato tekmovali v vožnji do Pernic. V tistem času, ko so kolesarji premagovali težak večkilometrski vzpon, pa je na igrišču devet ekip kuhalo golaž.
Kolesarjev sicer ni bilo veliko, le okoli 20. A prišli so taki, ki so bili najpogumnejši in najbolj vztrajni, saj ta kolesarska tekma velja še za kar zahtevno zaradi samega vzpona. Pa vendarle so nam povedali, da niso prišli samo tekmovati, kdo bo najboljši, ampak tudi se družiti in skupaj opraviti to pot. Na koncu so se vrnili v dolino vse do Gortine, kjer so lahko poskusili slastne golaže.
Kolesarski vzpon od Gortine do Pernic
Devet ekip kuharjev pa se je tak čas pomerilo v dveh disciplinah. Na prvem mestu bodo kaj kmalu izvedeli, kdo je skuhal najboljši golaž, na drugem mestu pa je tudi tekmovanje v tem, kdo je pripravil najboljšo kuhinjo, v kateri se kuha golaž. Nekatere ekipe so poskrbele še za to, da je v kuhinji tudi pecivo. Ali pa so med samim kuhanjem ponudile nekaj prigrizkov in kakšen kozarček dobre, domače pijače.
Tekmovanje v kuhanju najboljšega golaža in najboljše kuhinje na Gortini
Drugi večer Festivala Lent je postregel z odličnim nastopom kitarista Vlatka Stefanovskega na Glavnem odru, malo za tem je občinstvo na odru Minoriti ogrel Tadej Toš. Odlični nastopi pa so se vrstili tudi na drugih odrih.
Makedonski kitarist svetovnega slovesa Vlatko Stefanovski je s številčno ekipo nacionalnega folklornega ansambla Tanec stopil na glavni oder na Trgu Leona Štuklja točno ob dogovorjeni uri nastopa. Vse od prve do zadnje skladbe so igrali in peli uigrano, sproščeno in strastno. Stefanovski je še enkrat znova pokazal, da je po kakovosti v samem vrhu. Nacionalni folklorni ansambel Severne Makedonije Tanec, ki upravičeno velja za kulturnega ambasadorja svoje države, pa mu je sledil in skupaj z Vlatkom ustvaril hipnotičen nastop. Občinstvo je bilo navdušeno vse od začetka do konca.
Občinstvo na Glavnem odru
Tadej Toš je pol ure za začetkom nastopa Vlatka Stefanovskega že žvižgal na odru Minoriti. Le nekaj trenutkov za tem je že uvajal svoje občinstvo v to, da naj pove svoje mnenje, naj bo glasno in jasno. Ni šlo brez pingvinov v puščavi in ne nazadnje tudi ne brez vica, ki si ga je izmislil Tadej Toš. O pingvinih so slišali obiskovalci tudi na koncu. Vmes pa je seveda Toš pokazal svoje znanje vsebinskega sprehajanja od točke do točke, ki je povzročilo smeh in zagotovo velikokrat tudi strinjanje s tematiko. Polna tribuna se je krohotala, smejala in želela od Toša vse več. In tudi dobila.
Tadej Toš na odru MinoritiPublika na odru Minoriti ob nastopu Tadeja Toša
Sicer pa je bilo zanimivo tudi na drugih odrih, tudi na Večerovem – Jurčkovem odru ob Vodnem stolpu, kjer najprej nastopila vipavska zasedba Jet Black Diamonds z rokerskimi pesmimi, tej pa je sledila italijanska skupina Mode Machine Depeche Mode Tribute, ki je tako navdušila, da občinstvo kar ni moglo zapustiti Festivala Lent, ne da bi se pošteno razmigalo.
Nocoj bo na gradu Vurberk že 30. Vurberški festival, ki velja za enega najboljših festivalov narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Včeraj pa so pod gradom, v dvorani Kulturnega doma Vurberk, odprli razstavo, na kateri so na ogled predmeti in fotografije, povezane s tem festivalom v prejšnjih letih.
Predsednik Turističnega društva Vurberk Branko Polanec je ob odprtju razstave povedal, da so pobrskali po arhivu turističnega društva, hkrati pa so to naredili tudi člani in drugi posamezniki, ter našli doma marsikaj iz prejšnjih let Vurberškega festivala.
Festival ima res dolgoletno tradicijo, na njem so nastopili mnogi uspešni ansambli in drugi, s svojo kakovostjo pa je postal prepoznan daleč naokoli in pripeljal na grad marsikaterega obiskovalca. Direktor Vurberškega festivala Janez Toplak je povedal, da so v sicer prostorno dvorano kar težko spravili vse predmete in vsebino. Gre za najprestižnejši festival, na razstavi pa je prikazan časovni pregled dogajanja. Pohvalil je, da so edini, ki imajo prav vse dogajanje posneto na nosilcih zvoka.
Organizacija festivala zagotovo ni mačji kašelj, je dejal dupleški župan Mitja Horvat, ki je dejal, da so se v teh letih ljudje spremenili, postarali, grad, kjer se izvaja festival, pa je videti vse mlajši, saj se po delih obnavlja. A pomemben je festival, zaradi katerega je Vurberk vse bolj prepoznaven.
Trideseti. Jubilejni. Festival Lent 2022, ki bo mestu dajal ritem od 24. junija do 2. julija, je kot zvesti star prijatelj, h kateremu se vselej vračamo, pa tudi vznemirljiv nov znanec, ki prijetno preseneti.
Danes so skupno uspešno zgodbo predstavili javnosti ter svečano podpisali sponzorske pogodbe – dragoceno pomoč in zagotovilo, da bomo uspešno spisali tudi letošnjo, jubilejno, dodajo organizatorji.
Svečane prireditve so se poleg članov PGD Vuzenica udeležila tudi pobratena in okoliška gasilska društva, ki so s PGD Vuzenica že večkrat odlično sodelovali v preteklosti. Na prireditvi so podelili tudi priznanja in to 8 državnih priznanj ter 18 pohval. Dogajanje se je začelo z gasilsko parado, nakar je sledila svečana prireditev z glasbenimi vložki Vaške godbe.
