V organizaciji podjetja Šport Maribor iz Skupine JHMB se je minulo nedeljo, 2. junija, na Trgu Leona Štuklja odvil turnir za državno prvenstvo v košarki 3 × 3 – Držav’c.

Na njem je sodelovalo skupno 40 ekip, ki so nastopile v šestih kategorijah. Atraktivno ulično košarko v središču mesta je bilo moč spremljati na treh igriščih, tribuna ob centralnem igrišču pa je obiskovalcem zagotovila nepozabno navijaško izkušnjo.

Turnirji pod imenom Držav’c so najprestižnejša oblika državnega prvenstva na igriščih košarke 3 × 3. Z izvedbo je Šport Maribor popestril nedeljsko dogajanje v strogem centru mesta, kjer je v okviru turnirja združil predstavitev privlačne športne discipline, zabave, kakovostnega preživljanja prostega časa in spodbujanja zdravega načina življenja.

Na tem dogodku je Šport Maribor tudi prvič javno predstavil elemente svoje nove vizualne podobe

Nova identiteta blagovne znamke podjetja temelji na vrednotah zaupanja, spoštovanja in navdiha; izhaja iz znaka Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), ki smo ga v mestu gostili leta 2023. Smiselno se nam je namreč zdelo, da kot skrbniki znaka OFEM tega vkomponiramo v našo novo podobo in s tem izkažemo čast festivalu, ki je v Mariboru pustil velik pečat in tako mesto kot državo utrdil na športnem zemljevidu Evrope, pojasnjujejo v Športu Maribor.

Znak predstavlja prepletanje traku ter nakazuje na dinamiko športnih aktivnosti. Kompozicija v obliki črke M (Maribor) ustvarja asociacijo na srce, Stari most in mestne griče.

Prepoznavnost znaka z dodanim elementom atletske steze, ki ponazarja bazično športno panogo, kljub temu ostaja enaka. Steza dodatno nakazuje na povezanost mesta s športom. Enostavna, dovršena oblika pa omogoča nadaljnji razvoj drugih grafičnih elementov in pojavnost v različnih medijih.

Vizualno podobo blagovne znamke predstavlja znak v modri barvni skali

Ta je prisotna v podobi Športa Maribor vse od nastanka podjetja in tako odraža zaupanje, skrbnost, samozavest in zagotavljanje varnosti. Športa Maribor želi biti most in gonilna sila zdravega življenjskega sloga, povezovanja skupnosti in ustvarjanja trajnostnih sprememb v mestu.

Akademska folklorna skupina (AFS) Študent s sedežem v Mariboru je minuli konec tedna praznovala 60 let. Po besedah predsednika Gašperja Waldhütterja so ena najštevilčnejših folklornih skupin v Sloveniji, ena od njihovih najbolj prepoznavnih dejavnosti pa je organizacija mednarodnega folklornega festivala Folkart.

Skupina je začela z delom maja 1964, predvsem z željo po kulturnem udejstvovanju študentov mariborske univerze, in je bila hkrati ustanovna skupina Kulturno umetniškega društva (KUD) Študent Maribor, v sklopu katerega deluje še danes.

Do osamosvojitve Slovenije je njihov umetniški program zajemal plese jugoslovanskih pokrajin, zatem pa so se usmerili v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin in tako lahko danes predstavljajo plese vseh slovenskih pokrajin.

Danes ne združujejo le študentov, ampak pokrivajo vse starostne skupine. “Naši člani so tudi otroci, malo starejši otroci, potem imamo tri študentske skupine in pa tudi veteransko folklorno skupino Bela krizantema. Vseh skupaj nas je okoli 120,” je za STA pojasnil Waldhütter.

Jubilej so obeležili v soboto s koncertom Mariborske zgodbe v dvorani SNG Maribor. “Nad izvedbo koncerta smo več kot zadovoljni, dvorana je bila skorajda popolnoma razprodana,” je povedal. “Prikazali smo zgodbe mesta Maribor, slike v času vse od prvih naselbin do srednjega veka, potem do prihoda železnice, razvoja tekstilne industrije, končali pa smo v letu 1964, ko se je ustanovila naša folklorna skupina,” je dodal.

AFS Študent je prepoznavna tudi v mednarodnem prostoru, saj je gostovala že na skoraj vseh kontinentih. Od leta 1989 prireja v Mariboru skupaj z Narodnim domom mednarodni folklorni festival Folkart, ki predstavlja ključen del vsakoletnega Festivala Lent.

Za svoje delo je skupina pridobila več priznanj, med drugim Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki predstavlja najvišje priznanje za folklorno dejavnost v Sloveniji.

Težava pa ostaja prostor. Trenutno imajo namreč arhiv v enem od študentskih domov, kostumsko zbirko v Dvorani Union, pisarno v Karanteni, vaje pa na različnih lokacijah. “To je tisto, kar bi radi v naslednjih letih končno uredili. Da lahko zberemo vse na enem mestu, v eni stavbi, a v občini Maribor zaenkrat ni ravno posluha za to,” je še povedal Waldhütter.

vir: sta

Vabljeni na operno noč na Gaju nad Mariborom, ki se bo odvila 6. junija 2024, ob 19.00 uri.

Prireditev je brezplačna, povezoval jo bo Stane Kocutar

Organiziran prevoz

Ob tem bo organizirana posebna linija avtobusnega prevoza iz Kamnice, postaja je pred Kulturnim domom ob 17.15 uri
in Bresternice, postaja pred pošto, ob 17.20 in 18.10. Cena povratne vožnje je 2 evra.

V primeru slabega vremena prireditev odpade.

Nastopili bodo

Simfonični orkester SNG Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Solisti Rebeka Lokar, sopran, Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Valentina Čuden, sopran, Jaki Jurgec, bariton

Program

Bedřich Smetana: Uvertura h komični operi Prodana nevesta
Bedřich Smetana: Proč bychom se netěšili, zbor upanja iz komične opere Prodana nevesta
Antonín Dvořak: Měsíčku na nebi hlubokém, arija Rusalke iz opere Rusalka (solistka: Andreja Zakonjšek Krt)
Francesco Cilea: Io son l’umile ancella, arija Adriane Lecouvreur iz opere Adriana Lecouvreur (solistka: Rebeka Lokar)
Giacomo Puccini: Te Deum, arija Scarpie in zbor iz opere Tosca (solist: Jaki Jurgec) 4’
Gaetano Donizetti: D’immenso giubilo s’innalzi un grido, zbor svatov iz opere Lucia di Lammermoor
Emmerich Kálmán: Heia, heia, in den Bergen ist mein Heimatland, arija Silvije iz operete Kneginja čardaša (solistka: Valentina Čuden)
Jacques Offenbach: Belle nuit, ô nuit d’amour, barkarola Giuliette in Nicklaussa iz opere Hoffmannove pripovedke (solistki: Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt)
Bedřich Smetana: Vltava, simfonična pesnitev št. 2 iz cikla Moja domovina
Giuseppe Verdi: Va pensiero, zbor sužnjev iz opere Nabucco

V petek, 31. 5. 2024 se je na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor (porodnišnica) odvil dan odprtih vrat.

Bodočim mamicam in ostalim prisotnim so se predstavili zaposleni v porodnišnici, na voljo so jim bila svetovanja o dojenju, negi in rokovanju z novorojenčkom, ogledali so si lahko porodne sobe ter opravili 3D ultrazvok idr..

Prisotne so nagovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (strokovna direktorica UKC Maribor), doc. dr. Mojca Dobnik, univ. dipl. org., dipl. m. s. (v. d. pomočnice generalnega direktorja UKC za področje zdravstvene nege), izr. prof. dr. Faris Mujezinović, dr. med. (predstojnik Oddelka za perinatologijo), Rosemarie Franc, dipl. m. s., dipl. bab. (strokovna vodja zdravstvene nege Oddelka za perinatologijo).

Na igrišču OŠ Angel Besednjak so v sredo 29. 5. v sklopu praznika MČ Tabor, na zanimivi predstavitvi dveh novih gasilskih vozil.

V prvem primeru gre za vozilo z lestvijo za reševanje iz visokih objektov, drugo za gašenje gozdnih in travniških požarov, bili udeleženi dijaki in dijakinje šole ter tudi sosedje šole, varovanci VDC Polž.

Kot gostje, pa direktor Marprom d.o.o. in Šport Maribor d.o.o., gospod Ranko Šmigoc, direktor JZ GB Maribor, gospod Aleš Ciringer, poveljnik JZ GB Maribor, gospod Primož Osojnik in poveljnik Gasilske zveze Maribor, gospod Dušan Mikl.

“Predstavitev in vzdušje sta bila res enkratna, kot ponavadi, ko pridejo gasilci. Prisoten je bil tudi naš rajonski policist, gospod Jernej Horvatič, kateri je bil tudi deležen posebne pozornosti dijakov,” je sporočil Vitor Zečič.

Na podelitvi nagrad Marketinška odličnost 2024 na Slovenski marketinški konferenci, ki se je odvila v Portorožu, je Marles s strani strokovne žirije prejel posebno nagrado Marketinška odličnost za največji preboj s projektom Celovita strateška revitalizacija blagovne znamke Marles.

Marles, podjetje z več kot 125-letno tradicijo izvirnih rešitev na področju gradnje sodobnih lesenih montažnih objektov v Evropi, je na včerajšnji podelitvi nagrad na Slovenski marketinški konferenci prejel posebno nagrado Marketinška odličnost za največji preboj. »Zaradi izjemnega prikaza, kakšno razliko lahko v podjetju naredi marketing, če le ima dovolj veliko vlogo, in preporoda, ki ga je marketinška strategija prinesla znamki,« svojo odločitev utemeljuje strokovna žirija.

Družbena odgovornost, okolju prijazno poslovanje in nenehni razvoj so vodila, ki jih podjetje ohranja na vrhu lestvice prioritet. “V preteklem letu smo predstavili nove strateške usmeritve in novo podobo blagovne znamke Marles, pri čemer smo ostali zvesti našim trdnim temeljem. Hvaležna in ponosna sem na priznanje stroke za naš pristop, ki združuje tradicijo z inovacijami in močnim fokusom na kupca. To priznanje potrjuje, da smo na pravi poti, in odraža trud ter predanost naše ekipe. Najpomembnejše je, da potrjuje, kako ključna je ekipa za naš uspeh,” Melanja Korošec, direktorica strateškega marketinga in inovacij v Marlesu.

Nika Bratović, vodja marketinga in komunikacij v Marlesu je dodala: »V čast mi je biti del blagovne znamke s tako bogato tradicijo. Ponosna sem, da sem lahko del Marlesove zgodbe. Za nami je izjemno leto, polno vloženega truda, raziskovanja in realizacije. V podjetjih pogosto slišimo, da ‘vsi smo marketing’, in točno tako se počutim tudi znotraj Marlesa, kjer so sodelavci, tako prejšnji kot zdajšnji, zgradili izjemno blagovno znamko. Ponosni smo, da je bila preobrazba tako dobro sprejeta tako znotraj podjetja kot v javnosti.«

Stanovska nagrada Marketinška odličnost velja za krovno priznanje strokovnosti in vrhunskega delovanja na področju marketinga pri nas. Strokovna žirija vsako leto v več kategorijah oceni vrhunske dosežke domačih podjetij in družb s področja marketinga in izbranim projektom dodeli najvišje priznanje. S priznanjem je Marles še dodatno utrdil svoj položaj med vodilnimi proizvajalci lesenih montažnih hiš in s prejemom stanovske nagrade obeležil svoj doprinos k napredku v panogi.

Pred današnjo izredno sejo mariborskega mestnega sveta, se je mariborski župan Saša Arsenovićdotaknil dogajanja v mariborski livarni: “Naše podjetje MLM se že dolgo bori za to, da bi bolj mirno spali in tukaj obstali. Iz strani večih političnih strank pa tudi prebivalcev sem dobil poziv, da naj na seji mestnega sveta slišimo, kakšna je situacija.”

Seje so se udeležili zaposleni in tudi predsednik Uprave Davor Šenija, ki je dejal: “Preživeli smo korono, vsa možna prestrukuriranja, vojne, preživeli smo energetiko in vse ostalo. Sedaj smo prišli do tega, da smo skupaj z zaposlenimi dejansko uspeli ustvariti pozitiven rezultat v podjetju.”

Omenil je, da je bilo sicer na seji nadzornega sveta bilo doseženo oz. podprto finančno prestrukturiranje. “Danes sem tukaj, ker so me zaposleni prosili, da pridem, drugače pa sem tudi v nadzornem svetu tudi Samo Iršič. Odstopila sva 6. februarja, do 6. junija je odpovedni rok po pogodbi. Najin odstop je nepreklicen. Primopredajo bi morala narediti, a nimava s kom. Nimamo sogovornika, nimamo uprave, ne vem, kaj to pomeni po zakonu, za kakšne ukrepe se bo odločla predsednica nadzornega sveta. Vse je možno.”

“Poskusili smo. Uporabili vse argumente, vse projekcije, vse zaveze. Pridobili smo nova dela, vse. Pa ni zadostovalo, da državni lastnik kot glavni upnik, ki terja od nas 14 milijonov, da najde razlog in razloži, kako bo prekonstruktuiral ta dolg.”

“To je ključni razlog, zakaj sva odstopila,” je pojasnil Šenija in dodal: “Hoče se zadeva prikazati, kot da smo mi razlog, da bo firma končala tam, kjer ne bi smela. Glede na rezultate, glede na to, da vsi udeleženci v podjetju so, razen finančnih upnikov, tudi naši dobavitelji, kupci, zaposleni … Vsi imajo željo, da podjetje preživi. Jasnih sporočil do danes od SDH nismo prejeli. Jaz kljub naporom nadzornega sveta se nisem odločil, da potegnem nazaj svojo odstopno izjavo.”

Apeliral je na sve svetnike in politiko, da najdejo razum in ohranijo 350 delovnih mest

“Delavci so delali dve zimi na temperaturi 6 stopinj, ni zakona, ki jih v to sili. Na koncu pa nihče ne upošteva njihovih želj. Na koncu zaradi dolga do lastnika bomo v principu 350 delovnih mest izgubili, vse prispevke bomo izgubili, tudi premoženje podjetja. Lastnina državna ni samo terjatev. Lastnina je tudi delež v podjetju, čeprav nekdo trdi, da to ni vredno nič.”

“Podjetje ima pogoje, da preživi, ker ima take zaposlene, take kupce in take dobavitelje. Drugo je okolje, v katerem živimo,” je poudaril.

“Tu neke zdrave logike ni, zakaj ne bi lastnik poskrbel, da gre ta zgodba naprej, če delate pozitivno,” je dejal mariborski župan. Franc Kangler – SDS je pred dnevi livarno obiskal: “Boleče je to, da imajo pogodbe do 2030, da imajo delo, da niso nikomur dolžni kot lastniku, države. In ta ima interes, da jih pahne v stečaj. Apeliram na vse vas, ki imate povezave s centralo, tako Svobodo kot SD.”

Stojan Auer- Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “Mi obžalujemo, da nimamo točke s tako perečo problematiko, kajti potem bi lahko sprejeli nek simboličen sklep, zato predlagam, da najdemo pot in način. Kjer je volja je pot. Da sprejmemo nek simboličen sklep, s katerim bomo pozvali upravo SHD, da najde rešitev za mariborsko livarno, na način, po katerem se  usoda tega podjetja ne bo končala kot je predvideno.”

Alenka Iskra – SD je dejala, da ni v moči stranke in mesta, da kaj ukranemo: “Kolikor mi je znano je minister Han odprl temo na vladi, kolikor mi je znano naj bi predsednik vlade s SDH govoril, rekli bi tako, da je upravljanje z državnem premoženjem, s tistim, ki se morda ne nahaja v centru moči, zelo mačehovsko. Imate moralno podporo.”

“Izgubljamo tisto zdravo jedro, na katerem lahko ustvarjamo dodano vrednost.”

Marko Slavič – Gibanje svoboda pa je dejal: “Kadar podjetje posluje s pozitivnimi prihodki pred plačilom obresti in davki, in kadar to dela na dolgi rok, je seveda z ekonomsmega vidika katastrofalno razmišljati o pošiljanju podjetja, ki ima, hvala bogu sedež, eden izmed redkih proizvodenj v Mariboru. Ne glede na to da je lastnik država, da je to lastništvo stacionirano v našem mestu. To je državna lastnina, ki je pozicionirana v mestu, od katere livarna plačuje vse prispevke verjetno za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Ne gre samo za osebe, gre tudi za perspektivo, da iz dneva v dan opažamo, da nam tujci pod zgodbo globalizacije kupujejo podjetja, potem prodajajo podjetja, koristijo zemljišča in podobno. Izgubljamo tisto zdravo jedro, na katerem lahko ustvarjamo dodano vrednost. To je po moje temeljni problem vsega.”

Ob svetovnem dnevu multiple skleroze (MS) so zaposleni Klinike za nevrologijo pripravili info stojnico z namenom informiranja o bolezni.

Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem, ki vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih za multiplo sklerozo, v Sloveniji približno 3500.

V avli interne klinike je v četrtek, 30. 5. 2024 med 9. in 13. uro pripravljenega veliko strokovnega gradiva, mimoidoči prejmejo oranžno pentljo v znak podpore pacientom, prav tako pa se lahko preizkusijo v hoji s čevlji, ki simulirajo hojo pacientov obolelih z MS.

V mariborskem Henklu so danes slovesno zagnali nove proizvodne prostore svojega evropskega centra odličnosti za barve za lase. Kot je povedal direktor slovenskega podjetja znotraj multinacionalke s sedežem v Nemčiji Gregor Majcen, gre za več kot deset milijonov vredno naložbo, za katero je država prispevala 2,1 milijona evrov evropskega denarja.

Odprtja se je udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je ob tem poudaril, da so tovrstne naložbe prava smer, v katero naj bi se Slovenija razvijala v naslednjih letih. V razvojnih centrih je namreč akumulirano znanje, kar je po njegovem zelo spodbudno, saj tako veliko globalno podjetje kaže, da spoštuje tudi slovensko znanje.

“Projekt smo podprli z evropskimi sredstvi, saj menimo, da je takšna smer razvoja velika priložnost ne le za Maribor, pač pa za vso državo,” je dejal minister. Spomnil je na strateško pomembno partnerstvo z Nemčijo, ob tem pa poudaril, da Slovenija postaja vse bolj privlačna za tuja vlaganja, ki jih zadnje čase ni malo.

Henklova investicija v mariborsko podjetje z okoli 650 zaposlenimi je največja posamična v zadnjih treh desetletjih, vzpostavitev razvojnega centra za celoten koncern pa pomembna prelomnica, ki obeta povečanje proizvodnih količin in zaposlitvenih priložnosti, je ob odprtju poudaril direktor Majcen.

“Danes smo na pragu ene največjih preobrazb v zgodovini našega podjetja v Sloveniji. Pričakujemo pozitiven odziv slovenskega trga, saj lokalna proizvodnja priznanih blagovnih znamk vzbuja zaupanje potrošnikov,” je dodal.

Mariborski Henkel je eno najpomembnejših industrijskih podjetij v regiji, vsako leto pa proizvede več kot 260 milijonov izdelkov, ki jih pošilja v vse dele sveta. Iz tranzitnega skladišča dnevno odpelje 25 tovornjakov, ki izdelke prepeljejo v več kot 30 držav in oskrbujejo milijone uporabnikov.

Po besedah Majdiča so poslovni rezultati podjetja, ki jih običajno ne razkrivajo, uspešni, sledijo zastavljenim načrtom in strategiji, obeti pa so zelo pozitivni tudi v prihodnosti. S to investicijo bodo povečali tudi potrebe po delovni sili, pri tem pa se podobno, kot druga podjetja, ubadajo s težavami pri iskanju kadrov.

Kot je dodal, potrebujejo tako kadre v neposredni proizvodnji kot tudi strokovno tehnične kadre in kadre s področja logistike.

vir: sta

Senat Univerze v Mariboru je v torek podal soglasje k dopolnitvi programa dela univerze za letos, ki se nanaša na področje odprte znanosti. Soglašal je tudi s predlaganim povišanjem števila vpisnih mest za tujce, so danes sporočili z univerze.

Senatorji so soglašali s predlaganim povišanjem števila vpisnih mest za državljane držav nečlanic EU za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov v študijskem letu 2024/2025 za prvi prijavni rok.

Predlog za povišanje števila mest so podale ekonomsko-poslovna fakulteta, fakulteta za naravoslovje in matematiko, fakulteta za strojništvo, fakulteta za varnostne vede ter filozofska fakulteta. Hkrati so senatorji potrdili še dopolnitev rokovnika za prijavno-sprejemni postopek za te tujce.

Senat je tudi potrdil podaljšanje prehodnega obdobja za implementacijo v letu 2022 akreditiranih vpisnih pogojev v univerzitetne študijske programe prve stopnje za kandidate s poklicno maturo in petim predmetom splošne mature, in sicer do vključno študijskega leta 2026/27 oz. do spremembe vpisnih pogojev v skladu z novo zakonodajo.

V nadaljevanju so senatorji soglašali z vrednotenjem udeležbe na izobraževalnih delavnicah Študentskega središča Univerze v Mariboru z dodatnimi ECTS točkami. “S storitvami skupne podporne točke, tj. v okviru Študentskega središča Univerze v Mariboru, na Univerzi v Mariboru spremljamo posameznika od začetka njegove študijske poti, med študijem, ko se pojavijo številni (učni in drugi) izzivi, do vstopa na trg dela ob zaključku študija. Z vrednotenjem teh delavnic bo prepoznan in nagrajen trud študentov, hkrati pa jim bo omogočeno, da izkažejo svojo angažiranost ter pridobljena dodatna prenosljiva znanja in spretnosti potencialnim delodajalcem,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na univerzi.

Senatorji so potrdili še spremembe študijskih programov ter dva predloga poletne šole.

vir: sta

Koncert znanih arij in opernih uspešnic SNG Maribor bo na promenadi Mestnega parka v petek, 31. maja, ob 20.30. Mariborski mestni park se tako pripravlja na prav posebno noč, polno glasbe, čustev in umetnosti.

Konec tega meseca se bo park prelevil v čarobno prizorišče, kjer se bo odvijala Operna noč, dogodek, ki bo združil operne ljubitelje iz celotne regije.

Na tradicionalnem koncertu Operna noč pod taktirko dirigenta Simona Krečiča predstavljajo pester in slogovno raznolik glasbeni program, ki ga sestavljajo odlomki iz največjih opernih uspešnic aktualne sezone ter iz preteklih let.

Populacija opernega žanra

“S koncertnim dogodkom, ki je brezplačen, prosto dostopen in praviloma množično obiskan tako v samem mestu Maribor kakor tudi drugih slovenskih mestih, promoviramo slovensko operno poustvarjalnost ter skrbimo za popularizacijo opernega žanra in sorodnih glasbenih zvrsti,” izpostavijo v SNG Maribor.