V Hramu kulture Arnolda Tovornika se je odvila slavnostna seja, kjer so bila podeljena priznanja, plakete in razglašen častni občan.
Občinski praznik se je odvil na 23. maj, dan, ko je bil zagnan še peti, zadnji agregat hidroelektrarne Fala, ki je zaznamovala razvoj selniške občine.
Več v spodnjem prispevku.
Da Lampiončke tradicionalno spremlja slabo vreme ni novost. Kljub temu obiskovalci skozi štiri desetletja kljubuje temu in se množično udeležujejo ene najbolj tradicionalnih prireditev na Štajerskem in v Sloveniji. Pogledi proti nebu pa bodo od letos naprej le še postranskega pomena, saj so organizatorji poskrbeli, da bo letošnje prizorišče pokrival šotor.
Simbol študentskih iger je že desetletja stalnica namenjena športu in druženju študentov Univerze v Mariboru. S svojo tradicijo so prerasli v edini pravi študentski praznik in v enega največjih dogodkov na prostem v Sloveniji, ki vsakoletno združuje množice mladih. Lampiončki so pomemben del mesta, saj že vrsto let v univerzitetno mesto Maribor privabljajo številne iz vseh regij Slovenije.
David Bohar, predsednik ŠOUM: »Na Letošnjih Lampiončkih nas čakata kar dve novosti. Prva je ta, da se prireditev ne bo odvila na torek, ampak na četrtkov večer. Ocenjujemo, da imajo študentje ob koncu tedna manj študijskih obveznosti, ostali pa si lažje vzamejo kakšen dan dopusta bolj proti koncu tedna. Verjamemo, da bo ta sprememba doprinesla k še večji udeležbi in omogočila marsikomu, da se letošnjih Lampiončkov udeleži. Druga večja sprememba pa je postavitev velikega šotora, ki bo omogočal nemoteno izvedbo celotne prireditve. Kljub temu, da smo se tako organizatorji, kakor številni obiskovalci skozi leta na dež že navadili in je kot sama prireditev postal že tradicija.«
Prvi Lampiončki so bili organizirani že leta 1981, kar prireditev uvršča med najbolj tradicionalne na Štajerskem in tudi v Sloveniji.
SMETNAKI
JET BLACK DIAMONDS
LEOPOLD I.
CRVENA JABUKA
MODRIJANI
MAMBO KINGS
Organizatorja prireditve, Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in ŠTUK, tudi letos pričakujeta več kot 5.000 obiskovalcev. Ob glasbenem programu, ki je namenjen različnim okusom ter več generacijam, ter novosti, da letos dežniki ter škornji niso več obvezna oprema, se v Mariboru pričakuje enega od koncertnih vrhuncev letošnjega leta.
Vstopnice so še vedno na voljo na spletnih straneh www.stuk.org in www.eventim.si, kakor tudi v kavarni ŠTUK in vseh prodajnih mestih Eventim (Petrol, Pošta Slovenije …). Cena vstopnice v predprodaji je 12 eur, med tem ko bo na dan dogodka za njo potrebno odšteti 18 eur.
Zaradi izvedbe prireditve bo v popoldanskih urah popolna cestna zapora Koroške ceste (med Lidlom in Koroškim mostom), prav tako bo na dan prireditve onemogočen dostop do parkirišča ob UŠC Leona Štuklja.
V Lovrencu na Pohorju so danes slovesno namenu predali novi del zdravstvenega doma namenu.
V prizadevanju za izboljšanje dostopnosti do osnovnih zdravstvenih storitev, so v občini prostorsko obremenjenemu zdravstvenemu domu dodali moderno stavbo, ki bo močno olajšala delo zaposlenim in zagotovila višjo kvaliteto storitve za uporabnike, vse občane Lovrenca na Pohorju.
Nova stavba je zasnovana z mislijo na funkcionalnost in udobje, ter vključuje najnovejšo medicinsko opremo, ki bo omogočila učinkovitejšo in hitrejšo obravnavo pacientov.
Slovesna otvoritev, po kateri se so občani in občanke lahko tudi sprehodili po novih prostorih je bila danes, v petek, 24. maja, ob 14. uri pri Zdravstvenem domu Lovrenc na Pohorju. Na otvoritveni slovesnosti so bili prisotni predstavniki občine, zdravstveni delavci ter številni občani, ki so izrazili zadovoljstvo in ponos nad tem pomembnim dosežkom.
Za Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor je po besedah direktorja Danila Roškerja izjemna sezona, ki je napolnila dvorane. V novi sezoni med drugim napovedujejo uprizoritev romana Draga Jančarja In ljubezen tudi, opero Otello in balet Plameni Pariza. Nadaljujejo z dogodki na prostem, kot je nocojšnje Dramanje in Operna noč čez teden dni.
Rošker je na današnji predstavitvi repertoarja nove sezone Drame, Opere in Baleta SNG Maribor, ki so jo naslovili Sezona velikih naslovov, povedal, da je iztekajoča sezona najuspešnejša doslej. “Presegli so vse zastavljene cilje, dvignili umetniške standarde, predstave so bile razprodane, številni gledalci so prihajali tudi iz tujine, veliko smo imeli tudi gostovanj. Gledališče res živi,” je pojasnil.
Prepričan je, da bodo uspeli navdušiti občinstvo tudi v sezoni 2024/2025, ki po njegovih besedah prinaša “zanimiv in bogat program, ki razpira številna pomembna družbena in temeljna bivanjska vprašanja, in to kljub negotovosti in številnim spremembam, ki prevevajo naš čas”.
Umetniško vodstvo ostaja nespremenjeno že vrsto let, kot zadnji se jim je jeseni 2018 pridružil umetniški direktor Drame Aleksandar Popovski. Kot je dejal, ga glede na dosedanje izkušnje v Mariboru preveva “radikalni optimizem”. “Uspeli smo vzpostaviti drugačen stik z občinstvom; kot da smo se dvignili na neko novo raven, kot da se je zgodila neka nova magija,” je dejal.
Novo sezono septembra začenjajo s premiero Aristofanove komedije Ženske na oblasti v režiji Juša A. Zidarja, oktobra sledi obnovitvena premiera uspešne komedije Bertolta Brechta Malomeščanska svatba v režiji Mateje Koležnik, v koprodukciji s Cankarjevim domom Ljubljana bo januarja 2025 premierno uprizorjena zgodba romana Draga Jančarja In ljubezen tudi v režiji Luke Marcena. Februarja je na programu sodobna komična švedska drama Jonasa Hassena Khemirija [približno enako kot] v režiji Maše Pelko, sezono v Drami pa zaključuje Fedra po motivih Jeana Racina v režiji Livije Pandur.
Za najmlajše občinstvo se na oder vrača pravljica Janko in Metka v preobleki Andreja Rozmana Roze in koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana.
Umetniški direktor Opere Simon Krečič po desetih letih dela v tem gledališču ugotavlja, da je “Maribor mesto velikih naslovov”, saj ti najbolj pritegnejo občinstvo. “Novo operno in koncertno sezono bodo zaznamovale največje glasbenogledališke stvaritve, ki so nastale po legendarnih literarnih delih Walterja Scotta in Williama Shakespeara,” je napovedal.
Jesenski del sezone odpira Donizettijeva opera Lucia di Lammermoor, februarja sledi premiera Verdijeve pozne mojstrovine Otello, aprila pa Hamlet Ambroisa Thomasa, ki v Mariboru še ni bil izveden.
Poseben poudarek namenjajo kulturno-umetnostni vzgoji mladih, zato so v program uvrstili praizvedbo slovenske operne novitete Mož, ki je ukrotil strelo skladatelja in libretista Roberta Mračka, ki ponuja vpogled v življenje Nikole Tesle. S Puccinijevo poslednjo opero Turandot pa bodo zaključili letošnje obeleževanje stote obletnice smrti velikega opernega genija.
Umetniški direktor Baleta Edward Clug meni, da bo pretekla sezona, ko je med drugim navduševal njegov balet Faust, težko ponovljiva. V jesenskem delu nove sezone bodo premierno izvedli baletni spektakel Plameni Pariza na glasbo Borisa Asafjeva in v koreografiji legendarnega plesnega ustvarjalca Mihaila Messererja. Spomladi pa je na vrsti Cluster, skupek Clugovih koreografij, ki jih slovensko občinstvo še ni imelo priložnosti videti.
Vsi ansambli ob premierah napovedujejo še vrsto ponovitev iz preteklih sezon ter gostovanj v drugih krajih po Sloveniji in tujini. Med drugim je Clug napovedal gostovanje baleta Carmina Burana v Dubajski operi. Posebej bodo obeležili 100-letnico rojstva operne pevke Ondine Otta Klasinc (1924-2016), po kateri so poimenovali Veliko dvorano SNG Maribor.
Prihodnje leto se bo po besedah Roškerja začela tudi celovita energetska sanacija gledališča. Dela bodi večinoma potekala poleti, da bi čim manj ovirala delo gledališča.
Nocoj bodo oder za en dan preselili na prosto. Na ploščadi pred gledališčem bo namreč dramski ansambel s posebnim nastopom, poimenovanim Dramanje, proslavil zaključek iztekajoče se sezone in zbranim predstavil prihajajočo sezono.
Na podoben način se bo prihodnji petek predstavila Opera z Operno nočjo v Mestnem parku. Septembra pa bodo na prav tako že tradicionalnem Baletu pod zvezdami na Glavnem trgu nastopili mariborski baletniki.
VIR: STA
Pri NK Dogoše so svečano odprli prvo javno igrišče z igrali za otroke. Kar pa sovpada s praznikom Mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci.
Branko Tkalčič, podpredsednik NK Dogoše in tudi podpredsednik Civilne iniciative iz Dogoš, je dejal, da jim je resnično uspelo, da so pokazali novo igrišče in igrala za otroke, ki so sicer tu že stala, hkrati pa so polni upanja, da bodo v tej mestni četrti imeli še več in ne bodo več zapostavljeni. Dogoše so po njegovih besedah najbolj odmaknjen kraj v Mariboru. Vesel je, da v tem času niso pozabljeni, kot so včasih bili.
Na odprtju pa sta bila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in podžupan Samo Peter Medved. Župan je najprej čestital krajanom za njihov praznik. Nato je poudaril, da bo ob igralih za otroke zraslo kmalu še več. Zahvalil se je otrokom, ki so zapeli nekaj pesmi, pa tudi lokalnim ponudnikom, ki sicer bogatijo tudi mariborsko tržnico.
Oglejte si prispevek z odprtja:
Še nekaj fotoutrinkov:
Občini Selnica ob Dravi in Zalakaroš iz Madžarske sta uspešno pripravili prvi skupni projekt manjše vrednosti Interreg z naslovom DIHAJMO! / LÉLEGEZZÜNK! in pridobili sofinanciranje aktivnosti s strani Evropske unije.
“Med obema občinama obstajajo podobnosti, zaradi katerih smo se odločili za prijavo projekta”, so dejali danes na novinarski konferenci, ki so jo izvedli pred popoldanskim dogajanjem.
Cilj projekta DIHAJMO! / LÉLEGEZZÜNK! je vzpostaviti temelje in krepiti povezanost ter zaupanje za dolgoročno sodelovanje med občinama. Stike med občinama bo navezovala civilna družba (turistično društvo, društvi upokojencev, športna društva, kulturno umetniška društva …), ki bodo v okviru bilateralnih srečanj pridobila nova poznanstva, znanja z izmenjavo izkušenj, vzpostavila medosebno zaupanje ter odprla pot možnim skupnim projektom. Sodelujoči šoli z učenci in učitelji bosta gradili zaupanje in sodelovanje tudi preko digitalnih načinov simultanega prevajanja ter spoznavanja obeh občin.
Danes popoldan, od 16. ure naprej, pripravljajo skupno prireditev, na kateri se bodo predstavili občani Zalakaroša ter njihovi ponudniki domačih obrti. Na stojnicah boste lahko poskusili njihove lokalne dobrote in si ogledali različne izdelke. Prireditev bo na igrišču pred šolo, v primeru slabega vremana bo v šolski telovadnici.
Splošna javnost bo na javnem dogodku imela možnost izobraževanja in ozaveščanja o trajnostnem bivanju, turizmu ter spoznavanju občin in približevanju obeh kultur, kljub veliki razliki med jezikoma.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je v prvih štirih mesecih letos pridelal že 5,4 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar vodstvo zavoda pripisuje v prvi vrsti zdravniški stavki. Izguba narašča iz meseca v mesec, zato je svet zavoda danes zahteval podrobnejšo analizo stroškov in ukrepov za izboljšanje rezultata.
Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je izpostavil, da se UKC Maribor z nadaljevanjem takšnega trenda približuje likvidnostnim težavam, zato je treba stroške nujno zamejiti, da ne bo dolgoročnih posledic.
Član sveta zavoda Franc Hočevar je opozoril, da ne kaže, da bo stavke kmalu konec, zato bi moral klinični center v izogib nadaljnjemu naraščanju izgube vzpostaviti “nov poslovni model” in določiti prioritete dela, temu ustrezno pa naj sledi komunikacija z zavodi, ki napotujejo bolnika vanj.
Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je pojasnil, da stroški materiala kljub zmanjšanemu obsegu dela naraščajo, nekaj naj bi k izgubi prispevale tudi višje cene energije. Veliko težavo po njegovih besedah predstavlja velik pritisk bolnikov na urgentni center, kjer pa številne storitve niso plačane. “Urgenca nam dela konstantno izgubo in to v visokih zneskih,” je dejal.
Še vedno je težava tudi t. i. terciar 2, ki ni ustrezno finančno pokrit. “UKC Ljubljana je to priznano, nam pa ne,” je povedal Flis. Svet zavoda je v zvezi s to problematiko že po prejšnji seji pisal ministrstvu za zdravje, a odgovora še ni prejel.
Člani sveta zavoda so danes med drugim potrdili pravilnik o internem strokovnem nadzoru v UKC Maribor in podali soglasja Flisu za delo na mariborski medicinski fakulteti in fakulteti za zdravstvene vede, česar je bil deležen že kot vršilec dolžnosti direktorja.
Obravnavali so tudi poročilo neodvisnega revizorja o reviziji računovodskih izkazov UKC Maribor za leto 2022, ki je izdal mnenje s pridržkom, ker v bilanci stanja niso bile izkazane obveznosti iz naslova še neizkoriščenih letnih dopustov in neobračunanih viškov ur. Flis je pojasnil, da je pripomba upravičena, saj je bil prej v veljavi drugačen pravilnik, bodo pa to spremenili v nadaljnjih postopkih.
Svet zavoda se je seznanil še s poročilom o čakalnih dobah. Do 1. maja so v tem kliničnem centru naročili 104.924 novih bolnikov za prvo zdravstveno storitev in 88.130 kontrolnih pregledov. V začetku maja je na prvo zdravstveno storitev v UKC Maribor čakalo 67.355 bolnikov, od tega nekaj manj kot 14.000 s stopnjo nujnosti zelo hitro. Preko dopustne dobe je čakalo nekaj manj kot 28.000 bolnikov oz. 40 odstotkov čakajočih.
Zelo kritični pa so bili člani sveta pri obravnavi poročila o realizaciji sklepov in pobud s preteklih sej sveta zavoda. Članica Mojca Gornjak je napovedala, da bo pozvala k ukrepanju ministrstvo za zdravje, ker od UKC Maribor ne prejmejo zahtevane temeljite analize dela po podjemnih pogodbah na oddelku za radiologijo, kjer so zasledili več primerov izjemno velikega števila zbranih ur. Spomnila je, da na to čakajo že več kot leto in pol, saj so analizo zahtevali že v času prejšnjega direktorja Antona Crnjaca. “Nedopustno je, da ne dobimo podatkov, ki jih zahtevamo,” se je strinjal tudi predsednik sveta zavoda.
O investicijah na današnji seji sveta zavoda niso govorili. Je pa Flis za STA potrdil, da je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove infekcijske klinike in da naj bi kmalu objavili razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. Za izvedbo druge faze širitve oddelka za onkologijo pa še vedno tečejo pogovori s stanovalci bližnje stavbe o odkupu njihovih stanovanj.
vir: sta
V nedeljo, 26. 5. 2024, bo od 10. do 18. ure na Mali tržnici, v Dominkuševi ulici 5 v Mariboru potekal VegaMarket.
VegaMarket je okoljevarstveno naravnan dogodek, na katerem bodo razstavljavci založili obiskovalce z vsemi mogočimi veganskimi in trajnostnimi izdelki. Veliko bo možnosti za okusno vegansko kosilo, predstavilo se bo tudi nekaj dobrodelnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite živali v Sloveniji.
Celoten dogodek bo okoljevarstveno obarvan, saj Slovensko vegansko društvo in drugi pripravljajo zanimiv program s predavanji in delavnicami s področja trajnostne prehrane, zero-waste življenjskega sloga in drugimi tematikami zaščite našega planeta. Dogodek bo organiziran po principih zero-waste. Ni vstopnine, programa pa se bodo obiskovalci lahko udeležili brezplačno.
Program bo potekal večji del dneva, zato nanj vabijo vse, ne le domačine, saj je ljubezen do živali, zdrave prehrane in zaščite okolja skupna mnogim.
Organizator dogodka je Slovensko vegansko društvo, ki je neprofitna prostovoljska organizacija, ki poskuša ljudi vzpodbuditi k bolj zdravemu načinu življenja, prijaznemu do živali in našega planeta. Projekt sofinancirata Mestna občina Maribor in organizacija Thrive Philanthropy.
Razstavljavci na VegaMarketu bodo: AETP – Društvo projekt transparentnosti živalskih obratov; Ajurvita; Cork.si; DrobTinka; Društvo Puppilam; Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice; Društvo za zaščito živali Pomurja; Ekovek; Fresh Box; Grashka; Hrtji Svet Slovenije; MaQfino; Nuzest Slovenija; Pohorska gobarna; Sunwarrior in Valsoia.
Pogrebno podjetje Maribor predseduje Združenju evropsko pomembnih pokopališč (ASCE), največji in najpomembnejši organizaciji, ki ohranja in predstavlja pokopališča kot pomemben del kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine Evrope. Eden od glavnih mednarodnih projektov, ki se odvija pod okriljem združenja ASCE, so Dnevi dediščine evropskih pokopališč.
Letos dnevi potekajo od 24. maja do 2. junija; teden je posvečen odkrivanju zgodovine, kulture, arhitekture in spominov, ki jih odražajo evropska pokopališča, s čimer želimo dvigniti
zavedanje širše javnosti o pomenu pokopališč. Osrednja tema letošnjih dnevov dediščine je trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam, kar postavlja v ospredje projekte, namenjene izboljšanju okoljske trajnosti pokopališč. Med ključnimi aktivnostmi bo urejanje zapuščenih grobnih mest; tri vzorčna grobna mesta, ki bodo označena s posebnimi tablicami, bodo zasajena s trajnicami in drugimi rastlinami, odpornejšimi na sušna obdobja. Tovrstne zasaditve polepšajo izgled grobov in pokopališča, obenem pa so enostavne za vzdrževanje in prispevajo k varčevanju z vodo.
Poseben poudarek bo na uporabi starih avtohtonih slovenskih rastlin, kar bo pripomoglo k ohranjanju lokalne biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
Povezovanje ZKGS in ASCE
Letos v projektu sodeluje tudi Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS); to sodelovanje je rezultat povezovanja ZKGS in ASCE ter omogoča izvedbo številnih pomembnih projektov na pokopališčih po vsej Sloveniji, kar prispeva k dvigu zavesti o pomenu evropskih pokopališč v lokalnih okoljih in percepciji, ki jo imajo ljudje o teh prostorih. Pobudo, da gre za vseslovenski projekt, je podalo prav Pogrebno podjetje Maribor in direktorica mag. Lidija Pliberšek si želi, da bi ta pobuda pritegnila čim več upravljavcev pokopališč, četudi niso člani ASCE, da bi sledili vzorčnemu modelu kulturnega in trajnostnega razvoja pokopališke dejavnosti.
Napoved aktivnosti v okviru Dnevov dediščine evropskih pokopališč 2024
Vabimo vas, da se nam med 24. majem in 2. junijem pridružite na aktivnostih v sklopu Dnevov dediščine evropskih pokopališč.
Pokopališče Dobrava
Sprehodite se po parku spominov in odkrijte zasaditve medovitih rastlin, ki so neprecenljiva paša za čebele in ostale opraševalce. V njihovi bližini je tudi urbani čebelji panj, s katerim pomagamo graditi bolj medeno prihodnost.
Pokopališče Pobrežje
Na pokopališču Pobrežju bodo izbrani zapuščeni grobovi zasajeni z avtohtonimi slovenskimi medovitimi in trajnimi rastlinami, ki dobro prenašajo sušo in imajo manjšo potrebo po zalivanju. Vzorčna zasaditev grobnih mest je zgled najemnikom grobov in obiskovalcem pokopališč, kako prispevati k trajnostni prihodnosti pokopališča.
V okviru dogodka bo v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Maribor (VGC Maribor) 28. maja med 17.30 in 19. uro v večnamenski dvorani potekala prireditev z okroglo mizo na temo trajnostnega razvoja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti z vidika različnih generacij, s poudarkom na mladih. Pred dogodkom bo s strani VGC Maribor izvedena anketa med mlajšo in starejšo populacijo o dojemanju trajnosti v pogrebni dejavnosti, katere izsledki bodo obravnavani na okrogli mizi.
Ob 19. uri bo sledil voden ogled trajnostnih rešitev na pokopališču Pobrežje – trajnostno urejenih vzorčnih grobov, čebelam prijazne pobude – zasajene površine medovitih rastlin in
biotska raznovrstnost na pokopališču, predstavitev aplikacije ARtour, vodič po pokopališčih Dobrava in Pobrežje, ki obiskovalce vodi po pomembnejših grobovih in zanimivih točkah na obeh pokopališčih.
Prav tako bo 28. maja v dopoldanskem času izveden kulturni dan za učence OŠ Toneta. Čufarja Maribor v dveh skupinah – predstavitev aplikacije ARtour, trajnostnih rešitev na pokopališču in voden ogled po vzorčnih grobnih mestih. Kulturni dnevi za učence se bodo nadaljevali tudi izven dnevov dediščine evropskih pokopališč, vendar še vedno v duhu letošnje okoljske tematike, in sicer v juniju za učence OŠ Ludvika Pliberška Maribor.
Spremljevalni dogodek projekta bo razstava cvetja in cvetličnih aranžmajev Cvetličarne Aralija na temo trajnosti v času med 27. majem in 1. junijem na platoju pred cvetličarno, ko bomo lahko občudovali trajnostne cvetlične rešitve in pridobili navdihe pri urejanju grobnih mest.
Vzorčno urejeno grobno mesto, zasajeno trajnostno, z manjšo potrebo po zalivanju. “Pokopališča niso le kraji žalovanja in spomina, temveč tudi bogata zakladnica kulturne dediščine in priložnost za trajnostne projekte. Z urejenostjo in parkovno zasaditvijo pokopališča postanejo privlačna za obiskovalce in potencialni učni prostor za trajnostne prakse, kot so ravnanje z odpadki, ponovna uporaba in varčno urejanje okolice,” je poudarila direktorica Pogrebnega podjetje Maribor in predsednica ASCE mag. Lidija Pliberšek.
Skupaj prispevajmo k trajnostnemu razvoju in ohranjanju kulturne dediščine na pokopališčih.
Mestni svetniki so ob prvem branju na seji podprli predlog o reorganizaciji mestne uprave, a med obravnavanjem ni šlo brez burne razprave.
Na koncu razprave so glasovali in v prvem branju potrdili predlog odloka o reorganizaciji mestne uprave s 17 glasovi za in s petimi proti. A že pri sprejemanju dnevnega reda seje mestnega sveta Mestne občine Maribor je nekaj svetnikov želelo, da se to točko umakne.
Da gre za tektonske spremembe, za katere si je treba vzeti čas, pa je menil Igor Jurišič, ki je dejal, da so prosili tudi za analizo. Predlagal je tudi, da bi za vsako področje naredili skrbno analizo. Župan Saša Arsenovič je pripomnil, da imajo analizo in da prelaganje ni na mestu. Direktorica mestne uprave Lidija Krebl je izpostavila, da so jo že umaknili na prejšnji seji, od takrat do nove seje pa da so pripravili podrobnejšo obrazložitev. Kreblova je dejala, da je analizo opravila družba AT Kearney, da so usklajevali tudi s sindikati in da so zapisnike poslali mestnim svetnikom. Tudi da so zapisani učinki.
Lidija Divjak Mirnik je dejala, da bodo proti obravnavi reorganizaciji, da vse teče “ad hoc” in da je bila na predstavitvi, kjer so javnosti predstavili predlog, a da javnost ni dobila odgovorov na vsebinska vprašanja. Izpostavila je, da bi moral župan organizirati javno razpravo.
Tjaša Gojkovič je prav tako bila proti obravnavi predloga reorganizacije in se strinjala z Divjak Mirnikovo, da na javni predstavitvi niso dobili vsebinskih odgovorov in da je gradivo pomanjkljivo, da so vsebinske obrazložitve ponekod zelo kratke, le po en stavek. Župan je pripomnil še, da gre za prvo branje. To namreč po njegovih besedah pomeni, da lahko mestni svetniki ob prvem branju dajo pripombe, napotke, ki jih morajo nato na občini upoštevati, je dejal in kasneje poudaril še, da je reorganizacija nujna.
Da pa bi točko obravnavali, pa je v razpravi ob sprejemanju dnevnega reda menila mestna svetnica Alenka Iskra, ki je bila proti umiku te točke. Rekla je, da so bili med drugim upoštevani nekateri predlogi javnosti.
Nekatera področja so po mnenju svetnikov neustrezno razdeljena, na primer šport, ki je po njihovem mnenju v predlogu reorganizacije degradiran, saj ne bi več bil urad, ampak del urada. Direktorica mestne uprave je na očitke, da je področje športa neprimerno razdeljeno, odgovorila, da so že zdaj upoštevali mnenje javnosti, da naj bo to sektor.
Pod vprašaj so mestni svetniki postavili tudi to, da naj bi glede na predlog odločal o celotnem nepremičninskem premoženju Mestne občine Maribor Urad za gospodarstvo, kar pa ne bi bilo dobro za npr. področje kulture. Lidija Krebl je odgovorila, da bo Urad za gospodarstvo pri odločitvah sodeloval v takem primeru z Uradom za kulturo.
Proti so bili tudi pri tem, da bi Služba za mestne četrti in krajevne skupnosti po novem bila v organizacijski shemi neposredno pod kabinetom župana.
Saša Arsenovič, mariborski župan, je na začetku 15. redne seje Mestnega sveta MO Maribor povedal, da so danes Mestne nepremičnine vplačale kupnino za Garažno hišo Lent.
“Na usklajevanju svetniških skupin sem napovedal, danes pa je to postalo res,” je uvodoma dejal Arsenovič. “To je tisti dolg iz prvega mandata, ki se nam je danes po dolgih letih prizadevanj posrečil,” je še rekel župan in dodal: “Torej Mestna občina Maribor in Mestne nepremičnine so v sodnem postopku v celoti uspele proti inverzijo gradnje. Sodba je pravnomočna.”
Dodal je še, da so Mestne nepremičnine tik pred začetkom seje MS MOM “vplačale kupnino in z današnjim dnevom postale lastnik. Kar pomeni, da bomo imeli zdaj prvo resno garažno hišo”.
Mestna občina Maribor je namreč pravnomočno dobila sodni spor za glavno tržnico na Vodnikovem trgu. Denar za kupnino, ki so jo danes vplačale Mestne nepremičnine, gre za 2,5 milijona evrov, je zagotovil Javni Holding Maribor (JHMB). Znesek je isti, kot je bil izpogajan.
Arsenovič je dejal, da bo parkirna hiša omogočala še boljši razvoj Lenta. In ocenil epilog kot veliko zmago za mesto. Mesto je tako dobilo v svojo last zgradbo s podzemno garažo, nad njo pa prostore, v katerem so bili sicer trgovinski in gostinski lokali ter mlečno-mesni paviljon.
Na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor bi mestni svetniki morali glede na dnevni red obravnati cenik parkirnin oziroma najemnin za začasna parkirišča in garaže v MO Maribor. A ob sprejemanju dnevnega reda je Franc Kangler predlagal županu, da se iz gradiva za to točko umakne območje mariborske livarne.
Mestni svetnik Franc Kangler je predlagal, da se pri 17. točki dnevnega reda “Cenik parkirnin oziroma najemnin za začasna parkirišča in garaže v Mestni občini Maribor” umakne iz gradiva območje mariborske livarne: “Delavci so v skrbeh, nimajo trenutno zagotovljenih parkirišč, s stisko, jutri bodo ostali brez vsega, to je dodatni pritisk na njih. Jaz predlagam, da se ta točka umakne in da si župan vzame en mesec. In da še enkrat preuči možnost, da se to kasneje, ta cona, to začasno parkirišče uvede.” Kangler je poudaril, da ni primerno, da bi svetniki, uprava in občina dodatno pritiskali na delavce in še enkrat dejal, da predlaga umik in da se da županu čas, da preuči Kanglerjev predlog.
Saša Arsenovič, mariborski župan, mu je odvrnil, da se uvodoma strinja z njim. Dejal je, da je preverjal stanje, plače in da je ugotovil, da ima veliko delavcev plačo pod minimalno “To je na eni strani, na drugi strani pa moramo upravljati z občinskim premoženjem in biti tu enakopravni, pravzaprav tu ni noben delavec več ali manj vreden kot kateri koli,” je dejal Arsenovič in dodal: “Glede na trenutno situacijo pa bi dodal poziv SDH-ju, da čim prej najde strateškega lastnika in da bi delovna mesta in znanje tukaj v regiji ostala in obstala.” Nato je dejal, da lahko to umaknejo z dnevnega reda sedanje seje: “Izjemoma zaradi te situacije.” To sicer za zdaj pomeni le, da danes tega ne bodo obravnavali, ampak prestavili na kasnejši čas, na eno od naslednjih sej mestnega sveta.
Mestni svetniki so pozdravili umik tega dela v 17. točki. Mestni svetnik Marko Slavič je še dejal, da je dobil osebno pisanje delavcev iz mariborske livarne, ki so ga obvestili, da so v času urejanja nabrežja reke Drave prepustili parkirišča za namen ureditve pločnika in kolesarske steze v zameno za parkirišča pod mostom in ob ograji, zato je županu predlagal, da preden uvrsti to na dnevni red seje, pripravi pisni odgovor na vprašanje, ali je do take zamenjave prišlo oziroma ali se je z Mariborsko livarno Maribor o tem dogovarjal. “Če je ekonomski izkupiček bil, potem predlagal, da te točke ne predlagate več na dnevni red,” je izpostavil Slavič.
Spomnimo, predlog o uvedbi plačljivega parkirišča pod dvoetažnim mostom, kjer večinoma parkirajo delavci Mariborske livarne Maribor (MLM), prav tako tudi nekaj drugih sosednjih podjetij, je razburil javnost, saj bi to prizadelo najbolj tiste, ki imajo najnižje plače.
Več sledi …
Nove delovne priložnosti na Štajerskem so že v dopoldanskem času privabile rekordno število obiskovalcev na Karierni sejem MojeDelo.com v Maribor. Največji karierno-zaposlitveni dogodek v regiji je v enem dnevu, na enem mestu, ponudil kar 1000 novih delovnih mest in možnost stika s 44 delodajalci. Razsežnosti pomanjkanja kadrov so večje, kot si lahko zamislimo, so povedali govorci na novinarski konferenci.
Odgovore na pereče vprašanje: Ali bomo še kdaj našli dovolj zaposlenih za službe, ki so na voljo? so na novinarski konferenci iskali Bernard Memon, direktor območne službe ZRSZ, dr. Simon Rečnik, direktor tržnih izdelkov in član uprave Lek d.d., Rok Pajk iz agencije Kariera d.o.o., Marko Gorjak, direktor Orodjarstva Gorjak in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor ter predstavnici organizatorja sejma mag. Sarah Jezernik Konovšek, direktorica Styria digital marketplaces, d.o.o. in Nika Rakonjac, vodja strateškega marketinga na Styria digital marketplaces, d.o.o.
»Res smo v digitalni dobi, a človeškega kontakta ne more nadomestiti ničesar. Tega se zavedamo in zato smo tudi letos pripravili sejemsko izkušnjo kot najbolj barvito tržnico, ki predstavlja možnost, da si v roke sežejo iskalci zaposlitve in delodajalci,« je v uvodu poudarila mag. Sarah Jezernik Konovšek, direktorica Styria digital marketplaces, d.o.o., Nika Rakonjac, ki skrbi za strateški marketing na Styria digital marketplaces, d.o.o.., pa je poudarila, da poskušajo kandidatom odpreti oči za priložnosti in možnosti, da najdejo najboljše delovne pogoje zase.
Dobra polovica delodajalcev v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadrov, najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva, zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja, ugotavljajo na ZRSZ. »Potrebe delodajalcev so veliko višje, kot je razpoložljivega kadra. Samo v območni službi Maribor je napovedanih 4000 zaposlitev. Stanje nizke brezposelnosti je posledica dobre kondicije slovenskega gospodarstva,« je povedal Bernard Memon.
Aktualni najuglednejši delodajalec podjetje Lek d.d., ki namerava v obratu Lendava zaposliti 300 delavcev, je poudaril pomembnost sodelovanja s šolami in univerzami in oznanil, da bodo v podjetju Lek d.d. iskali rekordno število zaposlenih, kar 500 novih kadrov do leta 2026: »Pritegniti želimo najboljše, kar ponujajo zaposlitveni trg, fakultete, raziskovalni inštituti in druge izobraževalne ustanove iz Slovenije in tujine. Zaposlujemo ljudi z zelo raznolikim strokovnim ozadjem, poleg naravoslovcev tudi strokovnjake s področja poslovnih in družboslovnih ved, kot so IT strokovnjaki in vodje projektov,« je povedal dr. Simon Rečnik iz Lek d.d.
»Opažam pomanjkanje interesa države za spodbujanje deficitarnih poklicev,« meni Marko Gorjak iz podjetja Orodjarstvo Gorjak d.o.o., zato, podobno kot Lek d.d, sodelujejo s izobraževalnimi ustanovami» Dobro sodelujemo s šolami, kjer mladim predstavljamo poklice, za katere že danes vemo, da bodo velike potrebe v prihodnosti.«
Rok Pajk iz agencije Kariera d.o.o. vidi razloge za izzive delodajalcev pri pridobivanju kadrov v nenehni rasti nekaterih panog, potrebah po specializiranih veščinah ali pa preprosto pomanjkanje usposobljenih kandidatov na trgu dela: »Ključno je, da podjetja ostanemo agilna in inovativna pri iskanju talentov, saj se lahko le tako učinkovito odzovemo na izzive, ki jih prinaša nenehno spreminjajoče se tržno okolje.«
Maribor je bogatejši za javno plastiko Metke Kavčič – Metkino nabodalo.
Metka Kavčič je umetnica rojena v Mariboru, ki je leta 1987 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo pri profesorju Slavku Tihcu. Specialko za konservatorstvo in restavratorstvo je leta 1990 zaključila pri profesorju Francu Kokalju na isti ustanovi in se leta 1998 strokovno izpopolnjevala na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu.
Že 24 let ustvarja v ateljeju ob Vojašniškem trgu, kjer je s svojim delom zmeraj bila svetla točka tega nekoč degradiranega območja. Zaradi njenega doprinosa k oživljanju tega dela mesta in kot mednarodno priznani umetnici se ji kot mesto zahvaljujemo za doprinos s postavitvijo dela Metkino nabodalo, na primernem prostoru kjer njena plastika nastopa kot povezovalka lokalnih ponudnikov hrane in kulture pred vhodom v kulturno četrt Minoriti.
Območje Naj EU projekt 2024 zdaj še lepše
“Zdaj bo ta, nagrajeni del mesta še obogaten. Nedavno je bila namreč Mestna občina Maribor izglasovana za Naj EU projekt 2024. Izglasovali ste največji sklop prenove degradiranega območja Lent z brvjo, del Dravske kolesarske poti in Vojašniški trg s pripadajočimi objekti. Operacija Revitalizacija Vojašniškega trga z objekti je predstavljala celovito prenovo Vojašniškega trga v Mariboru, pri čemer je bil poudarjen zgodovinski in kulturni pomen trga, delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo stavbe na Vojašniškem trgu 3 “Pri treh babah”, ki je bil saniran in preurejen za gostinsko in kulturno dejavnost – Lutkovni muzej LGM, obnova kulturno-zgodovinskega objekta Sodni stolp, obnovo objekta Vojašniška 14 za potrebe vinogradniškega muzeja Najstarejše trte in obnove in rekonstrukcije površine Vojašniškega trga z obnovo komunalne infrastrukture,” še zapišejo v sporočilu za javnost.
UKC Maribor je na družbenih omrežjih objavil številna prosta delovna mesta.
“Za vas smo zbrali trenutne razpise za zaposlitev v zdravstveni negi. Hvala, ker nam pomagate najti ustrezen kader,” so zapisali na Facebook strani UKC Maribor.
Vsa delovna mesta so razpisana v objavi spodaj.
Podaljšali so rok za prijavo za vzgojitelje in športno-rekreativne vzgojitelje za obe izmeni na Pohorju in 1., 2., 4. in 6. izmeno VIRC Poreč.
Dodatne vzgojitelje/-ice, športno-rekreativne vzgojitelje/-ice in vzgojitelja/-ici za psihosocialno podporo otrokom trenutno nujno potrebujejo:
– za 1. izmeno VIRC Poreč od 25. 6. do 5. 7. 2024 in
– za 2. izmeno VIRC Poreč od 5. do 15. 7. 2024.
Dodatne vzgojitelje/-ice potrebujejo tudi za 2. izmeno na DMZ Pohorje od 6. do 16. 8. 2024.
Če vas veseli prostovoljsko delo z otroki in mladostniki na letovanjih, se prijavite preko SPLETNE PRIJAVNICE.
Pred izpolnjevanjem in oddajo prijavnice prosimo preberite Poziv prostovoljcem na letovanjih ZPM Maribor 2024 in Napotke in postopke ob prijavi za prostovoljce na letovanjih ZPM Maribor Prijavnice sprejemajo samo preko spletnega obrazca (NE pošiljajte prijavnic po e-mailu ali po pošti).
“Posameznik se lahko prijavi za letovanje v več izmenah, sodeluje pa lahko v največ dveh. Če se kandidat prijavi za več izmen in je v več izmen tudi izbran, se sam odloči za letovanje v največ dveh terminih, vendar ne v dveh zaporednih,” pojasnijo.
Eden izmed temeljnih ciljev ZPM Maribor je zagotoviti vsem otrokom enake možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, pri čemer je pomoč prostovoljk in prostovoljcev neprecenljiva.
“Brez njih (vsako leto jih je več kot 200) ne bi mogli omogočiti počitnic okrog 1.800 otrokom, ki letujejo z našo organizacijo. Letovanja namreč vključujejo športno – rekreativne dejavnosti, ustvarjalne delavnice ter pestre zabavne programe, ki jih pripravijo prostovoljke in prostovoljci sami,” poudarijo.
K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi kot vzgojitelji, športno rekreativni vzgojitelji ali vzgojitelji za psihosocialno podporo želeli del poletnih počitnic preživeti z otroki in mladostniki na Pohorju ali v Poreču.
“Ni pomembna strokovna usmerjenost, status ali spol, pomembno je, da izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da imajo potrebne sposobnosti in izkušnje za samostojno vodenje skupine otrok ter so pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti počitniškim programom za otroke.”
Štirje mladi upi kuharstva in strežbe ter njihovi prepoznavni mentorji se intenzivno pripravljajo na edinstveno Žametno večerjo med vinogradi, ki se bo 4. junija 2024 odvila pod znamenito mariborsko Kalvarijo, na posestvu Biotehniške šole Maribor.
Omizju s 150 gosti bo postreglo okoli 80 študentov in dijakov mariborskih šol za gostinstvo in turizem, ki bodo v okviru t. i. long table dogodka ustvarili prvovrstno vinsko-kulinarično doživetje ter z njim opozorili na svoje kompetence in potenciale v gostinstvu in turizmu.
Na večerji bodo gostom postregli s pethodnim Žametnim menijem, ki so ga sestavili dijak SŠGT Maribor Lan Verko in študentka VSGT Maribor Klara Šmigoc ter chefi Jorg Zupan, Luka Jezeršek in Sebastjan Plevčak.
Za odlično postrežbo, koktajl presenečenje in vrhunsko vinsko spremljavo bosta poskrbela dijak SŠGT Maribor Antonio Pintarič in študentka VSGT Maribor Ana Marija Šavli, ki sta se na dogodek pripravljala pod mentorstvom predavatelja Lovra Visočnika, barmana Davida Možiča in sommelierja Jerneja Lubeja.
Lan in Jorg se poznata že iz prve sezone šova Mali šef Sovenije, ko je Lan še kot osnovnošolec skupaj z bratom Žakom prejel naziv mali šef. Enkratni so tudi spomini Jorga Zupana na čase, ko je obiskoval VSGT Maribor.
Klaro Šmigoc in Luko Jezerška spremljamo na TV zaslonih prav zdaj: Luko v vlogi sodnika in Klaro v vlogi tekmovalke šova MasterChef Slovenija. Ne le v voditeljski vlogi, Luka je vzornik in mentor številnim mladim in bodočim gostincem.
Soorganizatorji Žametne večerje med vinogradi so Zavod za turizem Maribor, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem (VSGT) Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem (SŠGT) Maribor, Biotehniška šola Maribor ter Factumevent.
Včeraj se je pod brezami ponovno odvil Tradicionalni koncert pod brezami.
“V prijetnih ritmih Študentskega orkestra Maribor in učencev ter zaposlenih Centra Gustava Šiliha Maribor smo se ponovno prepustili tkanju novih vezi, druženju in povezovanju ter tako upravičili slogan letošnjega koncerta: »Pod našimi brezami smo POVEZANI!«. Naših nastopajočih in gledalcev niso ustavile nit dežne kaplje,” so sporočili iz Centra Gustava Šiliha Maribor.
Tradicionalni koncert ima vsako leto dobrodelno noto in tudi letos ni bilo drugače
“Na včerajšnjem Koncertu pod brezami smo tudi uradno odprli dražbo podpisanega športnega dresa Gorana Dragića in podpisanega športnega dresa slovenske nogometne reprezentance, ki smo ju v dar prejeli od Policijske uprave Maribor. Izkupiček dobrodelne dražbe je namenjen športnim aktivnostim Centra Gustava Šiliha Maribor in bo našim učencem omogočal, da šport (p)ostane njihov način življenja.”
“Zahvaljujemo se Študentskemu orkestru Maribor za ponovno odlično sodelovanje in vsem učencem ter zaposlenim, ki so ponovno dokazali koliko umetniške nadarjenosti premore naš Center,” so zaključili.
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na seji na prvi obravnavi obravnavali predlog Odloka o dodeljevanju kadrovskih štipendij Mestne občine Maribor. Potrdili so sklep, pred tem pa je nekaj mestnih svetnic želelo izpostaviti nekaj pomislekov, predvsem željo, da se zaradi podeljevanja kadrovskih štipendij ne bi ukinilo štipendij za nadarjene oziroma se njihovo število ne bi zmanjšalo.
V razpravi o dodeljevanju kadrovskih štipendij Mestne občine Maribor je sicer Sonja Porekar je dejala, da so v Gibanju Svoboda glede predlaganega odloka “malo skeptični”: “Prvič, odlok se nam zdi že konceptualno vprašljiv, saj meša deficitarne poklice s kadrovskimi potrebami mestne uprave. Iz zagotovljenih potreb po kadrih oziroma v oceni stanja deficitarnih poklicev lahko morda potegnemo vzporednico s potrebami v javnem sektorju, med navedenimi deficitarnimi poklici pa skoraj ne najdemo takšnih, ki bi jih potrebovala mestna uprava. Ali drugače: kader, ki ga zaposluje mestna uprava, praviloma ne spada v kategorijo deficitarnih poklicev. V oceni stanja se kot manjkajoči kadri pojavljajo tudi učitelji, specialni pedagogi, farmacevti, zdravstveno osebje, zdravniki, sestre. Teh kadrov dejansko primanjkuje, vendar zmoti dikcija v 22. členu, ki določajo obveznosti štipendista. Ta se mora namreč zaposliti v javnem zavodu, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Maribor. Torej s štipendiranimi kadri si ne morejo pomagati srednje šole, UKC, domovi za starejše občane, ki delujejo v Mariboru, ker je njihov ustanovitelj država.”
Prav zaradi tega je podala njihov predlog drugačne dikcije: “Štipendist se mora zaposliti v javnem zavodu, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Maribor ali Republika Slovenija.” Pri tem je še dodala, da “bi pri ‘deficitarcih’ delodajalci te po potrebi odkupili, in razložila, kaj s tem misli. Da če bi bili štipendisti uspešni, bi lahko delodajalci plačali vrnitev štipendije, kar je vsekakor ceneje kot pa vlagati v nekoga, ki šole morda sploh ne bo končal. Zato je ta zgodba o štipendijah za deficitarne poklice vprašljiva iz več zornih kotov.”
Opozorila je še na to, da odlok v 10. členu določa, da štipendijo lahko dobijo dijaki in študenti, ki so državljani Republike Slovenije. “Upamo najbrž na priliv Slovencev, ki bi prišli iz vseh regij s trebuhom za kruhom. S tem seveda ni nič narobe, ampak s tem, da štipendije podeljuje mariborska občina, je prav, da imajo prednost mladi iz domačega okolja,” je dejala in dejala, da predlagajo, da se doda: “Da imajo prednost pri izbiri kandidati iz Maribora in okoliških občin.” Pohvalila je še, da se štipendijo podeljuje od drugega letnika pa do konca izobraževanja in da ni vsako leto na novo. Tatjana Frangež se je strinjala s Porekarjevo glede določenega prebivališča in dodala vprašanje: “Na kak način bo potekal nabor poklicev, za katere se bodo podeljevale kadrovske štipendije?” Župan ji je odgovoril, da so o tem že govorili, saj niso hoteli napisati togega odloka.
Vprašala še je, ali se bodo štipendije za nadarjene podeljevale še naprej v enakem obsegu kot doslej. “Upamo namreč, da zaradi novega odloka, ki v ospredje postavlja kadrovske štipendije in deficitarne poklice, ne bomo zapostavili nadarjenih mladih raziskovalcev, kulturnikov, športnikov, ki drugih virov štipendiranja težko najdejo,” je rekla. Ob tem je dejala, da bi bilo dobro prevetriti predlog odloka. Lidija Divjak Mirnik je prav tako kot Porekarjeva pohvalila, da bi bile štipendije podeljene za celotno šolanje, ne samo za eno leto. Opozorila pa je na to, da naj štipendije za nadarjene dijake in študente ostanejo v istem obsegu, kot so bile sedaj. ne pa da bi se na račun novega odloka zmanjšale. Po njenem je treba razmisliti tudi, kako bo npr. nekega učitelja zaposlili, če ne bo takrat prostega delovnega mesta, sploh zaradi tega, ker lahko zdaj učitelji nekega predmeta zasedejo učiteljsko mesto za nek drug predmet in lahko pride do nepreglednosti. Sicer pa drugih pripomb ni imela.
Župan Saša Arsenovič se je vsem trem zahvalil za konstruktivne predloge in pripomnil, da je izziv velik, kako razporediti davkoplačevalski denar. Poročevalka Brigita Gajzer Pliberšek, vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, pa je na kratko odgovorila vsem. Najprej, da se v mestni upravi ne bodo sami odločali o naboru, ampak da bodo pozvali javne zavode, ki bodo povedali, kake so potrebe. Prav ti zavodi se bodo potem zavezali, da bodo dijake oziroma študente vzeli vsako leto na prakso in na koncu zaposlili. Odgovorila je tudi Porekarjevi glede tega, da MO Maribor podeljuje štipendije za zavode, v katerih je ustanoviteljica ali soustanoviteljica, da pa imajo ostali zavod druge vire štipendiranja. Pa tudi kar se tiče državljanov RS, da s tem želijo širši krog ljudi doseči, a da bodo v odlok zapisali, da imajo prednost občani MO Maribor. Kar pa se tiče poseganja na področje štipendiranja nadarjenih, pa je dejala, da je za to določen drug odlok in da v tiste štupendije s predlogom odloka o kadrovskih štipendijah ne bodo posegali. Zatrdila je, da ne bodo spreminjali števila štipendij za nadarjene v naslednjem obdobju.
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na seji na prvi obravnavi obravnavali predlog Odloka o dodeljevanju kadrovskih štipendij Mestne občine Maribor. Potrdili so sklep, pred tem pa je nekaj mestnih svetnic želelo izpostaviti nekaj pomislekov, predvsem željo, da se zaradi podeljevanja kadrovskih štipendij ne bi ukinilo štipendij za nadarjene oziroma se njihovo število ne bi zmanjšalo.
V razpravi o dodeljevanju kadrovskih štipendij Mestne občine Maribor je sicer Sonja Porekar je dejala, da so v Gibanju Svoboda glede predlaganega odloka “malo skeptični”: “Prvič, odlok se nam zdi že konceptualno vprašljiv, saj meša deficitarne poklice s kadrovskimi potrebami mestne uprave. Iz zagotovljenih potreb po kadrih oziroma v oceni stanja deficitarnih poklicev lahko morda potegnemo vzporednico s potrebami v javnem sektorju, med navedenimi deficitarnimi poklici pa skoraj ne najdemo takšnih, ki bi jih potrebovala mestna uprava. Ali drugače: kader, ki ga zaposluje mestna uprava, praviloma ne spada v kategorijo deficitarnih poklicev. V oceni stanja se kot manjkajoči kadri pojavljajo tudi učitelji, specialni pedagogi, farmacevti, zdravstveno osebje, zdravniki, sestre. Teh kadrov dejansko primanjkuje, vendar zmoti dikcija v 22. členu, ki določajo obveznosti štipendista. Ta se mora namreč zaposliti v javnem zavodu, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Maribor. Torej s štipendiranimi kadri si ne morejo pomagati srednje šole, UKC, domovi za starejše občane, ki delujejo v Mariboru, ker je njihov ustanovitelj država.”
Prav zaradi tega je podala njihov predlog drugačne dikcije: “Štipendist se mora zaposliti v javnem zavodu, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Maribor ali Republika Slovenija.” Pri tem je še dodala, da “bi pri ‘deficitarcih’ delodajalci te po potrebi odkupili, in razložila, kaj s tem misli. Da če bi bili štipendisti uspešni, bi lahko delodajalci plačali vrnitev štipendije, kar je vsekakor ceneje kot pa vlagati v nekoga, ki šole morda sploh ne bo končal. Zato je ta zgodba o štipendijah za deficitarne poklice vprašljiva iz več zornih kotov.”
Opozorila je še na to, da odlok v 10. členu določa, da štipendijo lahko dobijo dijaki in študenti, ki so državljani Republike Slovenije. “Upamo najbrž na priliv Slovencev, ki bi prišli iz vseh regij s trebuhom za kruhom. S tem seveda ni nič narobe, ampak s tem, da štipendije podeljuje mariborska občina, je prav, da imajo prednost mladi iz domačega okolja,” je dejala in dejala, da predlagajo, da se doda: “Da imajo prednost pri izbiri kandidati iz Maribora in okoliških občin.” Pohvalila je še, da se štipendijo podeljuje od drugega letnika pa do konca izobraževanja in da ni vsako leto na novo. Tatjana Frangež se je strinjala s Porekarjevo glede določenega prebivališča in dodala vprašanje: “Na kak način bo potekal nabor poklicev, za katere se bodo podeljevale kadrovske štipendije?” Župan ji je odgovoril, da so o tem že govorili, saj niso hoteli napisati togega odloka.
Vprašala še je, ali se bodo štipendije za nadarjene podeljevale še naprej v enakem obsegu kot doslej. “Upamo namreč, da zaradi novega odloka, ki v ospredje postavlja kadrovske štipendije in deficitarne poklice, ne bomo zapostavili nadarjenih mladih raziskovalcev, kulturnikov, športnikov, ki drugih virov štipendiranja težko najdejo,” je rekla. Ob tem je dejala, da bi bilo dobro prevetriti predlog odloka. Lidija Divjak Mirnik je prav tako kot Porekarjeva pohvalila, da bi bile štipendije podeljene za celotno šolanje, ne samo za eno leto. Opozorila pa je na to, da naj štipendije za nadarjene dijake in študente ostanejo v istem obsegu, kot so bile sedaj. ne pa da bi se na račun novega odloka zmanjšale. Po njenem je treba razmisliti tudi, kako bo npr. nekega učitelja zaposlili, če ne bo takrat prostega delovnega mesta, sploh zaradi tega, ker lahko zdaj učitelji nekega predmeta zasedejo učiteljsko mesto za nek drug predmet in lahko pride do nepreglednosti. Sicer pa drugih pripomb ni imela.
Župan Saša Arsenovič se je vsem trem zahvalil za konstruktivne predloge in pripomnil, da je izziv velik, kako razporediti davkoplačevalski denar. Poročevalka Brigita Gajzer Pliberšek, vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, pa je na kratko odgovorila vsem. Najprej, da se v mestni upravi ne bodo sami odločali o naboru, ampak da bodo pozvali javne zavode, ki bodo povedali, kake so potrebe. Prav ti zavodi se bodo potem zavezali, da bodo dijake oziroma študente vzeli vsako leto na prakso in na koncu zaposlili. Odgovorila je tudi Porekarjevi glede tega, da MO Maribor podeljuje štipendije za zavode, v katerih je ustanoviteljica ali soustanoviteljica, da pa imajo ostali zavod druge vire štipendiranja. Pa tudi kar se tiče državljanov RS, da s tem želijo širši krog ljudi doseči, a da bodo v odlok zapisali, da imajo prednost občani MO Maribor. Kar pa se tiče poseganja na področje štipendiranja nadarjenih, pa je dejala, da je za to določen drug odlok in da v tiste štupendije s predlogom odloka o kadrovskih štipendijah ne bodo posegali. Zatrdila je, da ne bodo spreminjali števila štipendij za nadarjene v naslednjem obdobju.
Sindikat Snaga Maribor in Svet delavcev Javnega podjetja Snaga, d. o. o. je nadzornemu svetu poslal pismo podpore, s katerim izražajo polno podporo dosedanjemu direktorju mag. Francu Dovru za nadaljevanja mandata na mestu direktorja Javnega podjetja Snaga.
Objavljamo ga v celoti:
V imenu Sindikata Snaga Maribor in Sveta delavcev Javnega podjetja Snaga izražamo našo polno podporo dosedanjemu direktorju mag. Francu Dovru za nadaljevanja mandata na mestu
direktorja Javnega podjetja Snaga.
Polna podpora se kaže tudi v podpisih delavcev, zaposlenih v podjetju. Naš direktor se je pri dosedanjem vodenju izkazal kot človek, direktor, z jasnimi cilji, učinkovitim vodenjem in vizijo, v
katero verjamemo in je ključni dejavnik uspešnega delovanja Javnega podjetja Snaga tudi v prihodnje. Nenazadnje rezultati podjetja v zadnjih štirih letih izkazujemo prav to.
Pod vodstvom mag. Franca Dovra smo dosegli izjemne rezultate in presegli pričakovanja vseh deležnikov. Njegova sposobnost jasnega komuniciranja, motiviranja zaposlenih in učinkovitega
upravljanja s sredstvi je ključna za doseganje ciljev in planov podjetja.
Vsem nam je navdih tako iz vidika njegove odprtosti za sodelovanje, pravičnosti pri odločanju kot tudi predanosti in doslednosti pri upoštevanju pravičnih delovnih praks. Glede na to, da je naša
osnovna dejavnost komunalna dejavnost, ravnanje z odpadki, je zato toliko bolj pomembna in ključna njegova strokovnost s tega področja. Strokovnost se kaže ne samo pri vodenju podjetja, ampak tudi dejstvo, da je aktiven član Zbornice komunalnega gospodarstva ter predsednik združenja komunalnih podjetij GIZ SLOCERO.
Poznavanja področja dela Snage je zagotovo oziroma bi morala biti prednost pri sprejemu odločitve o izbiri direktorja, saj bomo glede na izzive, ki čakajo Snago v prihodnje še kako potrebovali in samo takšno znanje in učinkovito vodenje, kot se je izkazalo v preteklih letih, lahko ohranja in krepi ugled našega podjetja.
Poudarjamo, da zaposleni mag. Francu Dovru popolnoma zaupamo kot direktorju, in verjamemo v še bolj učinkovito, rastoče in uspešno delovanje javnega podjetja. Nenazadnje v preteklem letu je bila Snaga kot prvo javno podjetje prejemnik priznanja Podravsko podjetje leta 2023. Zato tudi verjamemo, da boste kot odločevalci o izbiri direktorja, upoštevali izkušnje in našo podporo in imenovali za nov mandat direktorja mag. Franca Dovra.
Lovrenc se tako širi, da pospešeno nastajajo tudi nove ulice. V večini primerov gre sicer za rekonstrukcijo že obstoječe infrastrukture, ki se jim dodajajo novi odseki cest v Lovrencu, kjer se pospešeno gradi.
Pred dnevi se je začela se je druga faza rekonstrukcije cest. “Dela se bodo pričela izvajati na križišču Delavske in Vozniške poti. Zaradi del bo prihajalo do delnih in popolnih zapor cest, obvozi bodo urejeni,” so sporočili iz občine Lovrenc na Pohorju.
Prosimo za vaše razumevanje, so še dodali na občini.
Art kamp nas na promenadi, tratah in poteh Mestnega parka Maribor, od 21. do 30. junija, vsak dan med 9. in 20. uro, pogosti s kulturo, z umetnostjo, z znanostjo, s športom, z rekreacijo in zabavo.
Art kamp je velika družina, v kateri sodeluje okoli 500 mentorjev, sodelavcev in prostovoljcev. “Skupaj rastemo, cvetimo in se radostimo. Pri izvedbi programov so nam v veliko pomoč posamezniki, ki se vključujejo s prostovoljskim delom, zato vabimo, da se na poziv odzovete vsi, ki bi si želeli postati prostovoljci in prostovoljke na festivalu Art kamp!”
Kaj bomo počeli in koga iščejo?
Področja, kjer boste lahko nabirali neprecenljive izkušnje, se med seboj razlikujejo (npr. ustvarjalne delavnice, pomoč v zaodrju, informiranje obiskovalcev, tehnična podpora …), tako po naravi dela kot po delovnem času. Delali boste v enem od sklopov, zaželeno ves čas festivala ali vsaj 5 dni. Opise sklopov najdete tukaj: https://www.marsmaribor.org/wp-content/uploads/2024/05/Opis-sklopov-AK-2024.pdf.
V ekipo vabimo radovedne, samostojne, praktične in komunikativne posameznike s čutom za delo z ljudmi in željo po aktivnem soustvarjanju festivala. Dobrodošli ste mladi od 15 leta naprej in starejši posamezniki, ki ste pripravljeni z nami preživeti vsaj 5 festivalskih dni.
Izobraževanje in priprave
“Pred pričetkom prostovoljskega dela bomo povabili na izobraževanje za prostovoljce, ki bo potekalo v ponedeljek, 17. 6., med 17. in 19. uro v mestnem parku. Udeležili se boste tudi praktičnih priprav na prostovoljsko delo v tednu pred festivalom (17.–20. junij), kjer bomo skupaj pripravljali scenografijo festivala. Udeležba na izobraževanju in v enem izmed terminov praktičnih priprav je obvezna in pogoj za sodelovanje na festivalu, saj se bomo na tak način spoznali in uskladili naša pričakovanja za skupno delo,” pojasnijo.
V zameno za vaš čas in dobro voljo vam ponujajo:
Prostovoljstvo na festivalu poteka pod okriljem Zavoda MARS Maribor. “Pred pričetkom festivala bomo sklenili dogovor o prostovoljskem delu, povrnili vam bomo potne stroške v višini javnega prevoza ter malico, v kolikor boste prisotni več kot v enem terminu dnevno. Po zaključku pa boste prejeli tudi potrdilo o prostovoljskem delu, kar je za mnoge odlična delovna referenca.”
Prijave:
Prijave sprejemajo do 16. 6., preko prijavnice, ki se nahaja tukaj: https://forms.gle/xxN9XULUCg1GjB256.
Za vsa morebitna vprašanja in informacije smo vam na voljo. Kontaktirate lahko koordinatorico prostovoljk in prostovoljcev, Tanjo Veber, na telefonski številki 031 257 508 ali elektronskem naslovu tanja.veber@gmail.com.
V Sloveniji potrebujemo več mest za izobraževanje zdravnikov, vendar bi ustanovitev nove fakultete brez ustreznega kadra pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni zdravnikov, meni predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Vlada bo namreč v sredo z Univerzo na Primorskem podpisala pismo o nameri o izvajanju študija medicine.
Omenjeni podpis je v ponedeljek v DZ napovedal premier Robert Golob. Golob in rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar bosta namreč v sredo v Kopru ob navzočnosti ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča podpisala pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem.
Beović je v izjavi za medije pritrdila, da lahko število zdravnikov v Sloveniji najbolj učinkovito povečamo s tem, da izobrazimo dodatno število zdravnikov, a je ob tem izrazila pomisleke.
Opozorila je, da si medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru že vrsto let prizadevata povečati kapacitete. Ti dve ustanovi nimata dovolj denarja za gradnjo dodatnih prostorov, je ocenila predsednica zbornice, a poudarila, da se ne sprašujemo samo o tem, kako bo nastala stavba.
Prepričana je, da si vsak prebivalec Slovenije zasluži, da ga obravnava dobro usposobljen zdravnik. Po njenih besedah slovenski zdravniki na vseh skupnih izpitih dosegajo primerljive rezultate kot kolegi iz drugih držav EU. “Ustanovitev fakultete brez ustreznega kadra bi lahko pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni mladih zdravnikov in tega si verjetno v Sloveniji ne želimo,” je dejala.
Kot je spomnila, so že ob ustanavljanju medicinske fakultete v Mariboru potekale razprave, ali smo sposobni zagotoviti dovolj kakovostnih učiteljev za dve fakulteti. “Čas je pokazal, da je medicinska fakulteta v Mariboru potrebna in da vzgaja dobre zdravnike, ki uspešno nadaljujejo svoje delo,” je ocenila.
Napoved ustanavljanja fakultete na Primorskem je Beović označila za presenečenje. Pred časom so potekale razprave o ustanovitvi fakultete v Celju in takrat so razmišljali, ali bi bila to širitev ene od obstoječih fakultet ali bi sodila pod okrilje neke tretje univerze. Tokrat pa z odločitvijo na zbornici niso bili seznanjeni, je pojasnila.
Beović je pritrdila tudi pomislekom, da v izolski bolnišnici ni primernih pogojev za opravljanje zdravniške prakse, za razliko od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. “Marsikaj se danes da izobraževati s pomočjo simulatorjev, ki v Sloveniji že obstajajo, ampak vendarle si najbrž ne želite zdravnika, ki diplomira in se potem prvič sreča z vami kot s pacientom,” je komentirala.
Na vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno širiti kapacitet obstoječih fakultet, je odgovorila, da bi bilo to na eni strani najbolj enostavno, na drugi strani bi pa zagotavljalo potrebno kakovostno raven. Po besedah predsednice zdravniške zbornice pa verjetno obstajajo tudi tretje možnosti: “Recimo, da bi pri nas začela delati neka tuja univerza s tujimi učitelji, ampak organizacija česa takega je verjetno še težja.”
Beović je opozorila tudi, da je izobraževanje zdravnikov “za izvoz” velika izguba za državo, zaradi česar je treba zagotoviti pogoje, da bi več zdravnikov ostalo v Sloveniji.
vir: sta
Danes, v sredo, 22. 5. 2024, ob 18. uri, bodo pri Centru Gustava Šiliha imeli koncert Pod brezami, ki bo imel dobrodelno noto. Ta center izobražuje skupaj več kot 400 oseb z motnjami v duševnem razvoju in drugimi pridruženimi primanjkljaji.
“V letu 2022 smo prvič izvedli Koncert pod brezami, ki je imel dobrodelno noto. Namreč zbirali smo finančna sredstva za nakup šolskega kombija, ki je večjemu številu naših učencev omogočil možnost sodelovanja na različnih tekmovanjih in drugih dejavnostih, s katerimi le-ti krepijo svoja močna področja, postajo uspešnejši in širijo svoja splošna znanja. Pri nakupu šolskega kombija nam je na pomoč priskočil Luka Dončič, ki je s svojo donacijo omogočil nakup šolskega kombija in tudi ureditev dvigala v Domu Antona Skale,” je zapisala Nuša Korošec, specialna pedagoginja, ki je zaposlena v Centru Gustava Šiliha Maribor.
“Letos se že pripravljamo na tretjo izvedbo Koncerta pod brezami v sodelovanju s študentskim orkestrom Maribor. Koncert se bo odvil v sredo, 22. 5. 2024, ob 18. uri na dvorišču Centra Gustava Šiliha Maribor,” pa je napovedala letošnji koncert.
Tako vabijo, da se oglasite pri njih in jim prisluhnete ter izveste več o tem centru in njegovem delovanju, vsekakor pa uživate na koncertu.
Danes se je na znamenitih mariborskih “štengah” odvila že deseta Štengijada, ki jo je pripravila Policijska uprava Maribor. Z veliko dobrodelno noto, saj so zbrali prostovoljne prispevke, hkrati pa dobili tudi dva športna dresa s podpisi slovenske nogometne reprezentance in košarkaša Gorana Dragića.
Venčeslav Markuš, policijski inšpektor PU Maribor, je za naš medij dejal, da se že ve, koliko sredstev so zbrali. 1.540 evrov. “Ves denar iz startnin oziroma prijavnin je namenjen Centru Gustava Šiliha Maribor, to je center, ki sokrbuje otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Vsa ta sredstva bodo oni, kolikor mi je znano, namenili za nakup športnih rekvizitov,” je dejal Markuš. Nekaj ekip je takih, ki so bile že na prejšnjih Štengijadah, sicer pa se načeloma menjavajo, vsaj člani, če že ne celotne ekipe.
Centru bodo predali tudi oba dresa, da bo na dražbi lahko iztržil še več sredstev za nakup športnih rekvizitov, izvedbo športnih dejavnosti ter udeležbo na športnih dogodkih na regijskih in svetovnih igrah specialne olimpijade. Fundacija Gorana Dragića in Nogometna zveza Slovenije sta namreč v znak podpore podarili športna dresa s podpisi slovenske nogometne reprezentance in košarkaša Gorana Dragića, za kar so na PU Maribor izjemno hvaležni.
“Dejstvo, da je za nami že 10. Štengijada pove veliko o predanosti mariborskih policistov, ki vsako leto znova pripravimo to humanitarno-športno prireditev,” je med drugim povedal direktor PU Maribor Beno Meglič. “Ta podvig, tek po kar 454 štengah, kot jim pravimo Štajerci, še zdaleč ni enostaven, nedvomno pa je veliko lažje, če te pri tem vodi humanitarnost. Drži, da bodo danes o zmagovalcih odločale sekunde, a tekmovalnost ni najpomembnejša, pač pa tisti dober občutek, da smo nekomu priskočili na pomoč,” je še dejal.
Med vsemi ekipami, te so štele po tri člane oziroma članice ali mešane ekipe, so bili najboljši policisti iz Policijske postaje Tolmin, ki so štenge premagali v času dve minuti in 53 sekund. Na drugem mestu je bila ekipa Policijske postaje Maribor I, na tretjem mestu pa še ena ekipa iz PP Tolmin. Tekmovale pa so še tudi druge ekipe, ki niso bile samo iz policijskih vrst. Ne nazadnje smo ujeli tudi mlade iz Centra Gustava Šiliha Maribor, ki so danes imeli pravi športni dan.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Dom starejših občanov Tezno praznuje v teh dneh 20. obletnico svojega delovanja.
Jutri bodo v prisotnosti gostov iz Ministrstva za solidarno prihodnost, dr. Luke Omladiča, župana MOM, Saše Arsenoviča, Varuha človekovih pravic, Petra Svetine, funkcionarjev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije predali v uporabo obnovljene prostore stanovanjske skupnosti Oljčni gaj, kjer bivajo stanovalci oboleli za napredovano demenco, kakor Ul.hortenzij, kjer bivajo samostojni stanovalci.
“Na delo preteklih 20-ih let smo ponosni. Vsi naši stanovalci bivajo v sodobno in funkcionalno opremljenih eno in dvoposteljnih sobah z lastnimi kopalnicami, Dom obdaja krasen park, kar bivanje v Domu pomembno bogati. Zadnjih 16 let so naši stanovalci med stanovalci 75-tih slovenskih domov z enakim sisitemom spremljanja kvalitete izvedenih storitev najbolj zadovoljni, tako v anketi o zadovoljstvu sami povedo. Naši stanovalci so deležni varne, strokovne in empatične oskrbe in suporta. V Domu starejših občanov Tezno v domu ustvarjamo Dom,” nam je dejala direktorica doma Jasna Cajnko.
V Rušah se podajajo v nov poskus širitve zdravstvene postaje, razpis za izbor izvajalca naj bi objavili jeseni. Vlada je pred dnevi ta projekt vključila v načrt razvojnih programov in napovedala sofinanciranje v višini skoraj 929.000 evrov. Ostala sredstva za investicijo, trenutno ocenjeno na 1,7 milijona evrov, bodo iz občinskega proračuna.
Občina Ruše je k projektu pristopila leta 2020 z izdelavo projektne dokumentacije. Gradbeno dovoljenje so po navedbah direktorice občinske uprave Katje Markač Hrovatin pridobili novembra 2021 in že izbirali izvajalca gradnje, a je edina prispela ponudba presegala razpoložljiva sredstva. Občinski svet se ni strinjal z nadaljevanjem investicije, zato občina ni pristopila h gradnji, čeprav je bilo že takrat zagotovljeno sofinanciranje s strani ministrstva za zdravje.
Konec lanskega leta je občina ponovno oddala vlogo za sofinanciranje in jeseni letos naj bi znova objavila razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. Računajo, da bi pogodbo z izbranim izvajalcem podpisali do konca januarja 2025, februarja pa naj bi stekla gradnja, ki naj bi se zaključila konec septembra 2025. Prve paciente naj bi v novih prostorih sprejeli do konca oktobra 2025.
V okviru projekta načrtujejo prizidavo in delno rekonstrukcijo obstoječega objekta zdravstvene postaje, kar naj bi omogočilo širitev zdravstvenih programov in vpeljavo novih zdravstvenih dejavnosti. “Nova načrtovana investicija bo vsebovala tudi prilagoditve, ki so se pokazale za nujne v času pandemije covida-19, torej da se nove prostore uredi tako, da bodo ustrezni za primere zelo nalezljivih bolezni,” je za STA še pojasnila Markač Hrovatin.
Obstoječemu objektu bodo na jugozahodu prizidali pritličje in nadstropje, v južnem delu se bo nad pritličjem prizidalo nadstropje. Dodatni prostori bodo namenjeni za dejavnosti splošne, referenčne, zobozdravstvene in pediatrične ambulante ter patronažne službe, pridobili pa bodo tudi prostore za preventivne delavnice, ki bodo po potrebi služili kot izolirnica.
Sredstva za izvedbo projekta so po navedbah občine zagotovljena v načrtu razvojnih programov in proračunih občine za leti 2024 in 2025. Po noveliranem investicijskem programu je ocenjena vrednost investicije 1,7 milijona evrov. “Dejstvo pa je, da se bo šele po izvedenem postopku javnega naročanja videlo, kakšna bo cena investicije,” je izpostavila direktorica občinske uprave.
Z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, v katerega mreži je ta zdravstvena postaja, so po njenih navedbah že sklenili dogovor, da bo ta zagotovil osnovno in specialistično zdravstveno opremo za nove prostore.
vir: sta
Maturanti so danes točno opoldne znova zaplesali četvorko v več slovenskih mestih in se tako poslovili od srednje šole.
Sodelovanje je za vse slovenske maturante brezplačno, v Mariboru so četvorko plesali na Trgu Leona Štuklja. Ob spremljavi Straussove melodije pa so zaplesali tudi po nekaterih drugih evropskih mestih.
V Sloveniji maturantsko ulično četvorko plešejo že od leta 2002, ko so maturanti prvič istočasno zaplesali v sedmih mestih, od leta 2005 so se priključila druga mesta v tujini.
Na novinarski konferenci so danes predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 15. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 23. maja 2024.
Sogovorniki:
– Aleksander Saša Arsenovič, župan MO Maribor,
– Aleš Klinc, Urad za komunalo, promet in prostor,
– Ranko Šmigoc, direktor podjetja Mestne nepremičnine,
– mag. Franc Dover, direktor podjetja Snaga,
– Brigita Gajzer Pliberšek, Urad za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost,
– Nina Kirbiš, Urad za kulturo in mladino,
– Bojan Novačan, Služba za razvojne projekte in investicije
