MO Maribor se z obnovo mestnega središča odziva na problematiko vseh evropskih mest, ki so bila načrtovana na način, da so imela spalna naselja odmaknjena iz središča mesta. V evropskih mestih se vse bolj poudarja in kaže, kako pomembno je, da so javne površine v središčih namenjene ljudem, a ne v smislu veleblagovnic in nakupovalnih verig, ampak kot urbani prostor, namenjen
druženju ljudi, so zapisali na mariborski občini.

MO Maribor je z dokončano obnovo nabrežja Lent, ki bo namenjena druženju in sprehodu ob Dravi, prenovo Glavnega trga s Koroško cesto, ki odpira prostor pešcem in manjšim lokalnim ponudnikom, ureditvijo tržnice in novega Mlečno- mesnega paviljona, urejenega Vojašniškega trga s Kulturno četrtjo Minoriti, ki v staro mesto jedro vnaša novo življenje, naredila preobrazbo, ki se v širšem kontekstu evropskih držav kaže za učinkovito in potrebno.

“Z izvedbo obnove nabrežja reke Drave smo povečati kakovost ključnih odprtih javnih prostorov na degradiranem območju, ki je hkrati območje večplastne kulturne dediščine starega mestnega jedra MO Maribor je zaključila z izvedbo projekta Obnova nabrežja reke Drave. MO Maribor je za ureditev nabrežja uspešno kandidirala za evropska sredstva in prejela sklep o sofinanciranju 2,382.064,70 milijona evrov (Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020),” so zapisali.

Pogodba o sofinanciranju projekta je bila z Ministrstvom za naravne vire in prostor podpisana 23.8.2023

Investicija je obsegala preureditev levega nabrežja reke Drave v območju med Studenško brvjo in Vodnim stolpom v dolžini več kot 1 km ter skupni površini okoli 24.000 m2. Faza projekta, ki je bil prijavljena za sofinanciranje je bila v celoti izvedena medtem ko bo naslednja faza prenove izvedena ko bo finančno stanje to dopuščalo.

Z zaključeno obnovo nabrežja reke Drave na Lentu brez skrbi za promet Mestna občina Maribor je že pred časom pristopila k izvedbi analize prometa v času zaprtja Lenta zaradi gradbišča. Na osnovi opravljene prometne študije je bilo ugotovljeno, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuje. Povprečno se 25.000 vozil na dnevnem nivoju pelje ali skozi mestno središče ali pa so to izvorno ciljne poti.

“Kljub povečanju prometa na nekaterih odsekih kritična preobremenitev cest ni dosežena, na podlagi česar je Mestna uprava MO Maribor sledila predlogu stroke, ki je predlagala popolno zaporo za osebni promet na Lentu (med Vodnim in Sodnim stolpom), razen za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP. Za izjeme, ki lahko vozijo po Lentu je z tako odlokom, ki ga je Mestni svet MO Maribor potrdil na 13. redni seji, območje Lenta »shared-space« cona (20 km/h), ki je že bila v preteklosti uvedena na Glavnem trgu in Koroški cesti ter Cafovi ulici,” zapišejo.

Glede prometnega režima bodo tako na širšem območju Lenta v veljavi naslednje spremembe:
– Dvosmerni promet med Vodnim stolpom ter Ribiško ulico;
– Enosmerni promet med Ribiško ulico ter Studenško brvjo;
– Območje umirjenega prometa v obeh smereh Med Ribiško ulico in Vodnim stolpom s potopnim valjem pri Vodnem ter Sodnem stolpu (»shared-space« cona (20 km/h) – dostop z dovolilnico za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP).

Parkirnih površin na Lentu ne bo, razen na južni strani Pristana ter pri stavbi na naslovu Ob Bregu 8. Med Ribiško in Strmo ulico bo promet potekal enosmerno v smeri Strme ulice. Promet bo reguliran s potopnimi valji, ki bodo pri Vodnem in Sodnem stolpu.

V naslednjih dneh bo MO Maribor aktivno informirala stanovalce, lastnike garaž in gostinskih lokalov na Lentu, da pristopijo k ureditvi dovolilnic za vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora.

Upravičenci do vstopa v varovano območje skupnega prometnega prostora so podjetja, ki vršijo dostavo blaga do strank, izvajajo servisne in kurirske dejavnosti, vzdrževanje objektov z lokacijo v varovanem območju skupnega prometnega prostora, stanovalci, ki so lastniki ali najemniki stanovanj v tem območju ali lastniki ali najemniki garaž in poslovnih prostorov. Ti upravičenci si lahko pridobijo letno dovoljenje za vstop z vozilom v DOSTAVNEM ČASU (med 5.00 in 10.00 uro), z izjemo najemnikov garaž ali stanovalcev z možnostjo parkiranja na dvorišču v območju.

Ti so upravičeni do izdaje letnega dovoljenja za 24-urni vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora do parkirnega prostora. Za pridobitev dovoljenja in dovolilnice za vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora je potrebno izpolniti ustrezno vlogo, ki je dosegljiva na spletni strani Mestne občine Maribor (Vloge in obrazci/Vloga za izdajo dovoljenja za vstop v območje za pešce in območje umirjenega prometa).

Obvezne priloge so:
– Kopija prometnega dovoljenja vozila, katerega NDM ne sme presegati 5t (za stanovalce vozilo ne sme presegati 3,5t);
– Dokazila o poslovnem sodelovanju s stranko v varovanem območju skupnega prometnega prostora – velja za dostavne, servisne in kurirske službe;
– Dokazila o lastništvu ali najemu stanovanja, poslovnega prostora;
– Dokazila o možnosti parkiranja na dvorišču, v kolikor ta možnost obstaja;
– Dokazilo o plačilu upravne takse.

Izpolnjeno vlogo skupaj z ustreznimi prilogami je potrebno oddati v vložišču Mestne občine Maribor (soba št. 14), poslati po elektronski pošti na gp.mom@maribor.si ali po pošti na naslov Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

Najemniki parkirnih prostorov v garažni hiši na Usnjarski ulici in na parkirišču Žički dvor, se morajo obrniti na upravnika garažne hiše oz. parkirišča Žički dvor, kjer bodo prejeli dovolilnico za 24-urni vstop do parkirnega mesta.

Mariborski mestni svetniki so po burni razpravi zavrnili predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da bi Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent delno odprli za motorni promet. Več svetnikov je v razpravi idejo podprlo, a na koncu je večina glasovala proti. Zato omenjeni deli mesta ostajajo zaprti za avtomobile.

Predlog je bil podan v obliki dopolnila za drugo obravnavo občinskih odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Jurišič je predlagal, da se Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent, ki sta po nedavni prenovi spremenjena v skupni prometni prostor v domeni kolesarjev in pešcev, ponovno odpre za avtomobile med delovniki med 7. in 17. uro.

Kot je dejal, se je promet s Koroške in Lenta prerazporedil na druge ceste in ulice, kjer zaradi tega nastajajo zastoji, mestni avtobusi pa morajo voziti po obvozih. “V letu 2022 so mestni avtobusi zaradi zaprtja Koroške prevozili dodatnih 50.000 kilometrov. Samo iz tega vidika nas je zaprtje Koroške stalo 38.560 evrov letno,” je dejal. Poudaril je, da bi bila Koroška in Lent ob sprejetju njegovega predloga še vedno skupni prometni prostor, kjer bodo imeli prednost pešci in kolesarji, v juliju in avgustu bi bila še vedno ves dan zaprta.

Mestni svetnik SDS Dejan Kaloh se je strinjal, da so prometne razmere v Mariboru v trenutni obliki “skoraj nevzdržne”. “Koroška in Lent sta bila nekoč glavni prometni žili, zato je vrnitev prometa čez dan, ko je prometna konica, na mestu,” je dejal. “Ni dvoma, da ulica, ki je zaprta za motorni promet, izgleda lepše, a javni prevoz v Mariboru žal ne sledi temu. Vsi ne morejo na kolo ali peš,” je dodala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.

Na drugi strani je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev odločno protestiral. “S tem, ko bi Koroško in Lent ponovno odprli za motorni promet, bi ju izpostavili velikemu varnostnemu tveganju, saj so se ljudje že navadili na nov sistem,” je opozoril. Tudi v Levici in SD menijo, da bi izglasovanje predlaganega dopolnila pomenilo velik korak nazaj v razvoju mesta. V NSi so opozorili, da na novo urejene površine niso več primerne za tranzitni promet.

Omenjeni prometni zapori so uvedli v mandatu aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki je mestni svet danes opomnil, da je po Koroški cesti pred zaprtjem vozilo od 12.000 do 14.000 vozil na dan, danes pa ta del mesta kaže popolnoma drugačno podobo.

Poudaril je, da so medtem uredili dodatna parkirišča, uvedli sistem MBajk in nabavili nova vozila Maister za vožnjo po peš coni. “Nikjer ni zagotovila, da bo potem, ko bi ponovno odprli Koroško in Lent, manj vozil na drugih ulicah, ki nas zdaj skrbijo. Če želimo, da se ljudje vrnejo v mesto, potrebujejo varnost, okolje brez hrupa, brez izpustov,” je izpostavil.

Aleš Klinc iz urada za komunalo, promet in prostor je pojasnil, da je štetje prometa pred in po zapori pokazalo, da ni zaznati drastičnega poslabšanja prometnih razmer v središču mesta. “Nivo uslug, ki jih dajejo obstoječe prometnice v centru mesta, zadostujejo vsem kriterijem glede prometne obremenjenosti. S ponovnim motornim prometom bi povozili vse do sedaj izvedene ukrepe trajnostne mobilnosti, ki nam dajejo odlične rezultate, med drugim je zrasla uporaba javnega potniškega prometa,” je dejal.

Očitno so nasprotniki ideje uspeli prepričati večino, saj je Jurišičevo dopolnilo v glasovanju podprlo le šest od skupno 45 članov mestnega sveta.

So pa mestni svetniki sprejeli strategijo socialnega varstva v občini za obdobje 2024-2030 in spremembo občinskega odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Slednja je do sedaj določala različne prispevne stopnje zavezanca, med 50 in 100 odstotkov za posamezno vrsto komunalne opreme, po novem pa bo prispevna stopnja pri vseh vrstah komunalne opreme v skladu z državno uredbo 100 odstotkov. V občinski proračun naj bi tako letno priteklo okoli milijon evrov več.

Nekateri svetniki so imeli pomisleke glede tega, češ da gre še za eno v vrsti podražitev v občini, ki zaradi tega ne bo zanimiva za investitorje, a je mestna uprava zatrdila, da imajo ostale mestne občine višje komunalne prispevke. Po županovih besedah je to eden od virov, ki jih je občina dolžna pobrati, na kar so jih med nedavnimi pogovori na temo podfinanciranosti občine opozorili tudi na državni ravni. Več mestnih svetnikov je ob tem priznalo, da so ta sredstva dobrodošla za nujno potrebna vlaganja v ceste in kanalizacijski sistem.

Mestni svetniki so potrdili tudi dokumentacijo za nabavo devetih novih električnih avtobusov in vlakca ter za postavitev sončnih elektrarn na strehah šol in Ledne dvorane, s katerimi namerava občina kandidirati na državnih razpisih kot samooskrbna skupnost.

V javno-zasebnem partnerstvu naj bi energetsko sanirali 22 javnih objektov, večinoma šol in vrtcev. Na podlagi objavljenega javnega poziva so prejeli dve promotorski vlogi, po današnji zeleni luči v mestnem svetu pa bodo lahko šli v pripravo javnega razpisa v ta namen. O izbranem zasebnem partnerju in podrobnostih projekta naj bi mestni svet kasneje še enkrat glasoval.

vir: sta