Maribor bo tudi letos gostil največje javno martinovanje v Sloveniji, ki pa ga je Zavod za turizem Maribor tokrat prvič raztegnil na dva dni, in sicer 10. in 11. novembra. Gre za eno od najbolj prepoznavnih in priljubljenih prireditev v štajerski prestolnici, na kateri bo letos sodelovalo več kot 70 lokalnih ponudnikov vina in kulinarike.
Novice iz občine lokalno
Mariborski mestni svetniki so v drugem branju na današnji izredni seji potrdili spremembe letošnjega proračuna občine, ki se zvišuje za 932.000 evrov na 195,4 milijona evrov. Med drugim so med prihodke vključili dodatnih 777.600 evrov državnih sredstev za odpravo posledic avgustovskih naravnih nesreč.
Ta dodaten denar bodo po besedah vodje urada za finance in proračun Mateje Cekić namenili za odpravo škode na šolah, vrtcih, cestah in javni gospodarski infrastrukturi. Dodatnih 21.000 evrov so zagotovili za štipendije in 47.000 evrov za obnovo akvarija terarija.
Mestni svetniki so večinsko podprli tudi predlog svetniške skupine Gibanja Svoboda, ki se ni strinjala s predlagano zagotovitvijo proračunskih sredstev javnemu avtobusnemu podjetju Marprom za plačilo dodatnega zavarovanja delavcev, ki mu ga je naložilo sodišče.
V ta namen predlaganih 359.000 evrov v okviru subvencioniranja javnega prometa je po mnenju Svobode treba raje nameniti za financiranje športnih društev po letnem programu športa.
Občinska uprava je sicer vztrajala, da mora ta denar za Marprom zagotoviti občina.
“Vrhovno sodišče je jasno povedalo, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, torej ne gre za nobeno odškodnino, zato je to treba plačati. To se torej šteje v okvir subvencije. Na podoben način se je pred leti poravnalo dolgove do gasilcev,” je pojasnil vodja občinske službe za pravne zadeve Mitja Senekovič.
Gibanje Svoboda je vztrajalo pri svojem. “Seveda je to treba plačati, a vir za to je holding, ne pa proračun občine,” je poudarila njihova predstavnica Karin Jurše. Po njenih ocenah bi zagotovitev plačila zavarovanja delavcev iz občinskega proračuna celo predstavljala nezakonito državno pomoč Marpromu.
Na glasovanju je njen predlog podprlo 17 od skupno 45 mestnih svetnikov, 11 jih je bilo proti. Za celoten predlog rebalansa proračuna je glasovalo le deset mestnih svetnikov, eden je bil proti, ostali so ostali vzdržani.
V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) so med drugim menili, da je predlog rebalansa nezakonit, ker ne vsebuje načrta razvojnih programov. Vodja urada za finance in proračun pa je pojasnila, da se načrt razvojnih programov po zakonodaji usklajuje v 30 dneh od sprejetja predloga rebalansa. “To smo vedno tako delali in nobene kontrole niso ugotovile, da bi bilo s tem kaj narobe. Ta rebalans vsekakor ni nezakonit, je v skladu s zakonom o javnih financah,” je zatrdila.
V nadaljevanju današnje izredne seje so mestni svetniki med drugim potrdili tudi letni program investicijskega vzdrževanja akvarija terarija. Nujno je namreč treba izvesti hidroizolacijo objekta, da se po besedah župana Saše Arsenoviča reši fekalije iz kleti akvarija.
Niso pa mestni svetniki privolili v predstavitev projekta obnove Langerjeve vile, s katerim se želi občina potegovati za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Če bi to danes izvedli, bi potrjevali novelirano investicijsko dokumentacijo na dopisni seji, a so v Gibanju Svoboda in SDS vztrajali, da takšno ravnanje ni v skladu s poslovnikom mestnega sveta. Zato bo moral župan kmalu sklicati novo izredno sejo za obravnavo tega projekta.
Na razpis se je namreč treba prijaviti do sredine novembra.
Vir: sta
Zakonca Alice in Žiga Erlač Shepherd, sta v avgustu letošnjega leta dobrodelno kolesarila od Maribora do angleškega Southamptona za bolnike z rakom.
“Na svoji poti sta ozaveščala o raku, pomenu širitve registra darovalcev krvotvornih matičnih celic ter v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor zbirala donacije za nakup sobnih koles za rehabilitacijo bolnikov na Oddelku za onkologijo in Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo,” so sporočili.
Njuno dobrodelno kolesarjenje je spodbudilo tudi zdravnike in drugo medicinsko osebje UKC Maribor, predstavnike Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, nekdanje bolnike z rakom, podpornike in donatorje, da so 23. septembra skupaj dobrodelno kolesarili po ulicah Maribora in z donacijami podprli nakup sobnih koles. Celotna akcija in ozaveščanje je odmevalo tako na socialnih omrežjih kot v medijih.
“Z veseljem vam sporočamo, da smo dosegli cilj akcije. Skupaj z dobrodelnimi kolesarji, podjetji in posamezniki iz cele Slovenije smo s SMS in TRR donacijami zbrali 6.000 €, kar je zadostovalo za nakup kakovostnih in za bolnike z rakom ustreznih 6 sobnih koles za oba oddelka,” zapišejo.
Obenem je dobrodelno akcijo opazilo podjetje Hofer, ki je z donacijo 6 dodatnih sobnih koles poudarilo svojo družbeno odgovorno držo in s tem prispevalo k še boljši dostopnosti do bolnišnične rehabilitacije v UKC Maribor.
“Ob zaključku akcije in predaji sobnih koles bi se tako želeli zahvaliti vsem donatorjem, podpornikom in medijem, ki ste bili ključni za dosego našega cilja ter predstaviti pomembne dobrobiti akcije za bolnike z rakom, ki se zdravijo v UKC Maribor,” zaključijo.
Glavni protagonist in voditelj oddaje Stojan Auer napoveduje “obuditev tistih dobrih časov”. Preverili smo, kje so s pripravami na oddajo, oz kar dve, danes. Poglejte si prispevek.
Danes, v torek, 7. novembra 2023, stopi v veljavo plačljiv režim parkirnih površin (t. i. bele cone) na območju parkirišča, ki se nahaja na zemljišču parc. št. 716/4, k.o. 655 – Melje (križišče Meljska cesta – Dovozna cesta).
V prehodnem obdobju, naslednjih sedmih dneh, bo za vsa nepravilno parkirana vozila izvedeno obveščanje o novem plačljivem režimu s strani nadzornikov prometa.
Pred vzpostavitvijo novega prometnega režima se je parkirišče ustrezno uredilo z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, odstranile so se smeti, izveden je bil zeleni obrez.
Parkirišče sprejme do 16 vozil, cena parkiranja na parkirišču znaša 0,60 €/h, možen pa bo tudi mesečni najem.
“Stanovalcem na lokacijah širitve bele cone svetujemo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na tej povezavi: https://maribor.si/vloge_obcanov/vloga-za-izdajo-dovoljenja-in-dovolilnice-za-parkiranje-vozil-na-placljivih-parkirnih-povrsinah-kjer-je-uvedeno-placilo-parkirnine/,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.
“Spremembe se izvajajo predvsem zaradi trajnostnega upravljanja mirujočega prometa in boljših pogojev za stanovalce v centu mesta,” zaključijo.
V naše uredništvo se je, kot smo že poročali, obrnila bralka, ki se je čez vikend sprehodila po Lentu. Presenetilo jo je število podgan ob Vodnem stolpu.
Več lahko preberete TUKAJ.
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, kjer so nam pojasnila: “Glede priloženega prispevka in posnetka dodajamo, da gre po videnem za podgane, ki jih je izvajalec zabeležil že večkrat in živijo v kamnitih zložbah na predelu ob reki Dravi. Med kamnitimi zložbami so tanke in porozne površine, kamor so zašle podgane. Območje predstavlja izredno prijetno lokacijo z obilico hrane, ki jo obiskovalci odmetavajo ob krmljenju labodov. Tako podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo. Zagotovo pa je njihovo povečano število na prostem tudi posledica narasle vode Drave, ki jim zaliva bivališča.”
Letos 26 dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor
“Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB ima v svojem podatkovnem portalu letos zabeleženih 26 intervencij – dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor. Lani je bilo v celotnem letu 27 dodatnih prijav lokacij,” so pojasnili na mariborski občini. Zaprosili smo jih za natančnejši seznam lokacij.
Obvestila dobivajo skozi celotno leto ne glede na vremenske razmere in obdobja ter lokacije. V skladu s predpisi Nigrad redno izvaja deratizacijo dva- do trikrat letno, ob tem pa še intervencije deratizacije na dodatnih lokacijah, pojasnijo. “Vendar so glodavci v mestih stalno prisotni, saj se zadržujejo vsepovsod, kjer najdejo hrano, zato jih je praktično nemogoče iztrebiti. Teoretično ima lahko en podganji par v svojem življenju nekaj tisoč potomcev; so zelo prilagodljive živali, ki znajo skakati, plezati in plavati. Pri tem se moramo zavedati, da k povečanju populacije glodavcev veliko prispevamo ljudje sami.”
Izvajalec aktivno sodeluje s Območno enoto Zdravstvenega inšpektorata Maribor in Murska Sobota.
V nadaljevanju zapišejo: “Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in morebiti neurejeno ravnanje z odpadki, pa tudi v zapuščenih objektih. Zato si prizadevamo za splošno higieno okolja, pravilno zbiranje odpadkov in urejenost zbirnih mest zanje, preprečitev zlivanja odpadkov in hrane v straniščne školjke ter divjih odlagališč.”
Prav pravilno odlaganje hrane je ključnega pomena pri obvladovanju problematike podgan, saj je največkrat hrana, preko školjke izplaknjena v interno kanalizacijo, za podgane najbolj vabljiva. Kasneje se namreč v javni kanalizaciji toliko razgradi, da jim več »ne diši«. “Odmetavanje ostankov hrane v kanalizacijske odtoke in straniščne školjke predstavlja hrano za podgane, ki tako rekoč čistijo za nami. Pogosto se namreč zadržujejo v bližini vode, ob kanalih in v kanalizaciji, od koder lahko skozi straniščno školjko pridejo celo v stanovanje. Povečano število glodavcev je lahko tudi posledica bližnjih gradbišč, poplav ali vpliva mile zime, ko si na prostem enostavno iščejo hrano,” pojasnjujejo.
Skupina Orlek velja za eno bolj izvirnih zasedb pri nas. Pred kratkim je predstavila novo različico ponarodele Vinske trte. Skladbo, ki velja za neuradno slovensko vinogradniško himno, je skoraj 200 let nazaj spisal Anton Martin Slomšek, od takrat dalje pa je bila prirejena že mnogokrat.
Tudi skupina Orlek jo je prvič priredila pred skoraj 30 leti. “Orleki smo Vinsko trto prvič priredili že sredi 90-ih prejšnjega stoletja. Takratna priredba je bila nekakšen odgovor na Slakovo. Pesem in predvsem njeno sporočilo nam je bila od nekdaj všeč. Zato smo se odločili, da jo priredimo še mi,” pravijo Orleki in dodajajo: “Naša prva verzija je bila zelo hard rockerska, v prvem delu že skoraj metalsko aranžirana in kot takšna ni bila primerna za radijska predvajanja, pa tudi za koncerte je bila nekoliko pretrda. Zato smo jo na koncertih igrali le kratek čas.”
V sodu zorela skoraj 20 let
Skupina, ki že skoraj 35 let ustvarja na naši glasbeni sceni, v svoj koncertni repertoar, poleg večinoma avtorskih skladb, vpeljuje tudi ljudske ali ponarodele napeve. In Vinska trta je tista, ki jo bodo v prihodnje še z večjim veseljem preigravali. “Ko se je leta 2016 vrnil v band kitarist Ivo Vidergar, ki je bil član prvotne zasedbe, nas je takoj začel nagovarjati, da bi ponovno začeli igrati to pesem. Nekaj let kasneje smo jo končno spet preigravali na vajah. Ko smo našli pravo kitarsko linijo, smo se odločili, da jo ponovno posnamemo,” pravijo člani skupine Orlek in dodajajo: “Tik pred izidom smo jo obogatili še z našo značilno pihalno sekcijo, pihalni aranžma pa je spisal naš Jan Adamek.”
Posneli tudi videospot, dostopen celo preko QR-kode na steklenicah
Zanjo so posneli tudi videospot, v katerem so prikazane lepote krajine, kjer trta raste, in se poklonili njenemu avtorju, škofu Antonu Martinu Slomšku, in živim spomenikom slovenskega vinogradništva in vinarstva: Stari trti na mariborskem Lentu in najstarejšemu slovenskemu vinu, Zlati trti, ki ga skrbno varujejo v Ptujski kleti. In kot zanimivost lahko omenimo, da bo na nekaj serijah vina Haložan, ki ga polnijo v omenjeni kleti, natisnjena QR-koda, ki bo vodila do videospota za Vinsko trto na YouTube.
Orleki bodo na martinovanju v Mariboru, nato pa še na Ptuju
Martinovo soboto, 11. 11. 2023, bo skupina Orlek preživela na Štajerskem. Najprej bodo na mariborskem martinovanju predstavili videospot za Vinsko trto okoli 13.40 ure, nato pa bodo ob 19.30 nastopili na martinovanju na mestni tržnici na Ptuju. Del repertoarja bo nedvomno tudi njihova verzija Vinske trte in mnogo drugih njihovih legendarnih in manj legendarnih skladb, ki se jih je v 34 letih delovanja nabralo ogromno.
V občini Duplek bodo imeli v sredo, 8. novembra 2023, dopoldan krvodajalsko akcijo.
Krajevni odbor Rdečega križa Dvorjane v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor organizira krvodajalsko akcijo, ki bo potekala v sredo, 8. novembra 2023, od 7.30 do 10. ure v prostorih OŠ Žitečka vas. Vabijo vse zdrave občane od 18. do 65. leta starosti, da se akcije udeležijo v čim večjem številu, kajti kri je življenjsko pomembna tekočina, ki rešuje življenja.
Vabljeni to nedeljo, 12. novembra 2023, ob 17.00 uri, v Veliko dvorano Kulturno upravnega centra Vuzenica.
Na sporedu je komična drama z naslovom “Dva režiserja,” ki jo je napisal priznani avtor Gorazd Žilavec.
Ta edinstvena predstava obljublja smeh in nepozaben večer v družbi izkušenih igralcev, ki bodo navdušili z izjemnimi igralnimi sposobnostmi.
Vstop je prost, to pomeni, da se lahko pridružite in uživate v večeru brezplačno, zato ne zamudite te priložnosti.
V naše uredništvo se je obrnila bralka, ki se je čez vikend sprehodila po Lentu.
“Z družino smo se sprehodili in ustavili pri Vodnem stolpu, kjer smo popili kavo. Sedeli smo v neposredni bližini Drave in hkrati opazovali labode, na enkrat pa sin začne kričati: “mami miši”. Šla sem do njega pogledati in videla na desetine glodavcev, sama bi rekla, da gre kar za podgane,” nam je opisala bralka.
“Ljudje so bili namreč precej začudeni nad velikim številom glodavcev v urbanem središču, glede na to, da se pojavljajo predvsem tam, kjer je nečisto.”
“Niso se dale motiti, tekale so sem in tja, kar nekaj ljudi jih je fotografiralo in snemalo, saj že dolgo niso videli toliko glodavcev na kupu. No, moram priznati, da sem bila precej šokirana, glede na to, da so le nekaj metrov stran lokali, gostilne, celo stanovanjski objekti. Upam, da nimajo težav tudi tam,” nam je dejala v nadaljevanju.
Njihova prisotnost v mestih lahko sproži številne izzive, vključno s škodo na lastnini ter prenašanjem bolezni. Poglejte si posnetek spodaj.
Po objavi članka smo se obrnili na Mestno občino Maribor, njihov odziv objavimo, ko ga prejmemo.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pišite nam na info.bktv@gmail.com.
V Sloveniji je zaenkrat edino pokopališče za živali v Mariboru. Tam je trenutno pokopanih več kot 60 malih živali, ki jih lahko tako lastniki obiskujejo na grobovih. Več pa v spodnjem prispevku.
“V soboto, 11. 11. 2023, vas od 16.00 vabimo na Tržnično ploščad pred Manco, kjer bomo skupaj z našimi lokalnimi gostinci malce praznovali Martinovo in kaj lepega in dobrega kupili od naših lokalnih ponudnikov,” so sporočili iz občine Lovrenc na Pohorju.
Tudi sejem športne opreme
Narava se počasi, a vztrajno pripravlja na hladnejše dni in s tem daje signale, da je zima in z njo čas snežnih aktivnosti pred vrati. Smučarska in ostala športna oprema predstavlja kar velik finančni zalogaj in zato vse zainteresirane občanke in občane vabimo, da prinesete smučarsko in ostalo športno opremo, ki je ne potrebujete več in jo boste lahko na sejmu ponudili v prodajo oz. izmenjavo.
“Za sejem rabljene športne opreme se ni potrebno posebej prijavljat. Vljudno vabljeni,” še zapišejo.
Mariborsko socialno podjetje Združenje Epeka je letos na javnem razpisu za spodbujanje razvoja projektov zadružništva in socialne ekonomije, ki ga financira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, uspelo s projektom ustanavljanja stanovanjske zadruge za vse.
Kot so predstavniki združenja povedali na današnji novinarski konferenci, načrtujejo vzpostavitev prve Evropske stanovanjske zadruge (SCE) v Sloveniji, preko katere bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo za vzpostavitev okrog 20 stanovanj prve pilotne zasebne stanovanjske zadruge pri nas.
Do konca projekta načrtujejo nakup nepremičnine za izvajanje dejavnosti, ob tem pa bodo ustanovili pravno telo Evropsko stanovanjsko zadrugo EPEKA z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in v Nemčiji, saj je njihov namen internacionalizacija kapitala v EU in s tem krepitev prisotnosti slovenske socialne ekonomije tudi preko meja.
Projekt vzpostavitve najemniškega zadružniškega sistema stanovanj na področju socialne ekonomije se bo v prihodnje ukvarjal s družbeno inovacijo, ki bo ob oddaji stanovanj izvedla številne aktivnosti, namenjene zelenemu in digitalnemu prehodu z zagotavljanjem trajnostnega načina bivanja.
Vir: sta
V svoje modele bodo vključevali različne digitalne poslovne modele, s katerimi bodo povečali participatornost in demokratičnost v skupnostnih procesih, tako samega bivanja v stanovanjski zadrugi kot življenja nasploh. Vse priprave, od dokumentacije do pridobivanja dovoljenj in podobno, bodo izvedli v sklopu omenjenega projekta Epeka.
Evropska zadruga je tip zadruge, ki jo določa uredba Evropskega sveta, njen glavni cilj pa je zadovoljevanje potreb njenih članov ter razvijanje njihovih gospodarskih in družbenih dejavnosti, zlasti s sklepanjem sporazumov s člani za dobavo blaga, storitev ali izvedbo takšnih del, ki jih zadruga izvaja ali naroča.
Cilj evropske zadruge je lahko tudi zadovoljevanje potreb njenih članov s spodbujanjem njihove udeležbe v gospodarskih dejavnostih v eni ali več evropskih ali nacionalnih zadrugah.
Takšno zadrugo lahko ustanovi vsaj pet ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, lahko tudi z združitvijo nacionalnih zadrug, pri čemer je pogoj, da te prihajajo iz vsaj dveh različnih držav. Osnovni kapital za ustanovitev evropske zadruge ne sme biti manjši od 30.000 evrov.
vir: sta
Od prihodnjega torka (7. novembra) do sobote (11. novembra) bo Maribor znova v znamenju otroške in mladinske ustvarjalnosti od blizu in daleč.
Večina programa 13. mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation se bo odvrtela v Vetrinjskem dvoru. Na mednarodni poziv festivala se je letos prijavilo 221 filmov otrok in mladih iz 34 držav. Selekcijska ekipa, sestavljena iz filmsko-vzgojnih mentoric in mladih, je izmed prispelih prijav izbrala 89 kratkih filmov za tri starostne kategorije: MINI (do 10. leta), MIDI (od 11. do 14. leta) in MAXI (do 18 leta); in posebna tematska sklopa na temo človekovih pravic, prilagojena za otroke in mlade.
“Poleg tekmovalnega programa bomo na festivalu predstavili tudi filmsko produkcijo mariborskih otrok in mladih, ki je nastala v okviru šole animiranega filma Enimation school (Društvo za razvoj filmske kulture, Zavod MARS) v novem animacijskem studiu na Partizanski 12, ter igrane filme mladih, ki so nastali v okviru delavnic Film Smoothie (Filmsko društvo Film Factory),” so zapisali v sporočilu za javnost.
Filmi bodo v prihodnjih dneh prikazani šolskim skupinam, od 9. do 11. novembra na za javnost odprtih projekcijah v Vetrinjskem dvoru, od 12. novembra pa tudi virtualno na facebook strani festivala.
“Dobitnike nagrad bomo razglasili v soboto, 11. novembra ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru, podelitvi pa bo sledila tudi projekcija nagrajenih filmov. Vse projekcije v okviru festivala so brezplačne,” poudarijo.
Osrednji del festivala dopolnjuje razstava filmskega zakulisja in likovnih podlag za kratek animirani film Legenda o Zlatorogu, avtorice Lee Vučko in Damira Grbanovića, ki bo na ogled v Vetrinjskem dvoru od 9. do 24. novembra 2023. V družbi avtorjev jo bomo odprli v četrtek, 9. novembra ob 18. uri. Petkovo večerno druženje pa bodo od 19.30 naprej popestrili glasbeni ustvarjalci in ustvarjalke Sokijeve bobnarske šole.
V okviru priprav na festival so se v septembru in oktobru že odvile številne ustvarjalne delavnice za mlade. Od 22. do 29. septembra so potekale v Kulturnem inkubatorju v sodelovanju z MKC Maribor, od 13. do 14. oktobra pa študenti in študentske Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom Roberta Petroviča in Melite Koletnik prevajali filme letošnjega programa. 19. oktobra je festival organiziral tudi spletno mednarodno konferenco, v okviru katere je bila izvedena zaključna selekcija zmagovalnih filmov za nagrado mednarodnega združenja otroških in mladinskih filmskih festivalov YCN.
Več o PROGRAMU na spletni strani: https://www.enimation.si/
Bralka, ki želi ostati anonimna, nam je, kot smo že poročali, zaupala. kaj se trenutno dogaja na pokopališču Dobrava. Dogajanje je opisala kot pretresljivo, predvsem boleče za svojce pokojnih.
Na prej omenjenem pokopališču so, kot pove bralka, začeli izvajati gradbena dela na predelu, ki je namenjen za posip pokojnikov. Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.
Obrnili smo se na Pogrebno podjetje, kjer so se odzvali na komentar bralke: “Od 26. oktobra 2023 naprej sta bila v namen seznanja obiskovalcev in najemnikov grobnih mest na pokopališču Dobrava izpostavljena dva plakata, na katerih je bilo podano pojasnilo, da se na delu pokopališča za raztros pepela pričenja z deli za širitev grobnega polja za raztros pepela (projekt -zrcalna slika), kakor tudi z osnovnimi informacijami tega območja kot posebnosti pokopališča Dobrava.”
V nadaljevanju so zapisali: “Sicer so po veljavni slovenski zakonodaji možni pokopi v krsti in žari (teh je daleč največ), pepel pa je mogoče raztresti na za to posebej določenih površinah na pokopališčih, lahko pa tudi na morju, v gorah ali drugih krajih. Namreč, če tako omogoča pokopališki red, se lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa pepel iz žare raztrosi tudi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju.”
Za raztros kot novejšo obliko »pokopa«, se odloča vse več ljudi, razlika od klasičnega pokopa pa je prav ta, da na tem mestu ni groba. Na pokopališčih je običajno urejen poseben prostor za obeležja in skupni prostor za prižiganje sveč in polaganje cvetja.
Konkretno se na občutke bralke, niso odzvali.
Danes popoldne so iz Mestne občine Maribor sporočili, da je zaprta Splavarska brv.
“Obveščamo vas, da je Splavarska brv zaprta do 10. novembra. Prehod čez brv bo onemogočen za zagotavljanje nemotenega urejanja dravskega nabrežja v neposredni bližini,” so sporočili iz MO Maribor.
Na brvi dela ne bodo potekala, so še sporočili iz mariborske občine. Na odgovore, če je izvajalec končal dela na Lent do vnovič podaljšanega roka, ki se je iztekel 31. oktobra, pa od konca preteklega meseca še čakamo. Čeprav je jasno videti, da Lent ni končan, nam na MO Maribor še niso odgovorili do kdaj pa so zdaj podaljšali rok za dokončanje – že četrtič.
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Boštjan Jeglič je po tekmah 14. kroga Prve lige Telemach konec prejšnjega meseca ekipo Maribora kaznoval s plačilom 1200 evrov.
Za to se je odločil zaradi večkratnega prižiganja bakel, ki so jih navijači odvrgli tudi na igrišče. Prav zaradi tega je bila tekma z Rogaško tudi prekinjena.
Zaradi dogodkov na tekmi je sicer tudi Rogaška dobila kazen. V blagajno zveze mora nakazati 300 evrov zaradi nešportnega vedenja več igralcev in uradne osebe, dobili so štiri rumene kartone in opomin.
Maribor je doma premagal Rogaško z 2:1 (1:1).
Vir: sta
Moški pevski zbor KUD Pošta Maribor deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva POŠTA Maribor. Njegovi začetki segajo v leto 1926, ko se je zbor imenoval moški pevski zbor Poštni Rog. Zbor je ponovno združil svoje vrste leta 1963.
Pevski zbor že 22. leto vodi zborovodkinja Alenka Korpar, profesorica glasbe. Pod njenim vodstvom je zbor umetniško napredoval, kar se odraža tudi v kakovostnejšem petju in repertoarju zbora v zadnjih letih.
Bratislava, Praga, Olomouc, Celovec, Kraljevo, Vrnjačka Banja, Vršac, Riva dal Garda, Split, Ljubljana, Tabor, Izola, Vršič, so samo nekateri kraji, kjer je zbor v teh letih delovanja tekmoval in nastopal.
Zbor je stalni spremljevalec na družabnih in svečanih dogodkih v Pošti Slovenije
Danes Moški pevski zbor KUD Pošta Maribor sestavlja 34 pevcev. Zbor je stalni spremljevalec na družabnih in svečanih dogodkih v Pošti Slovenije, redno se udeležuje pevskih revij, pripravlja samostojne koncerte, sodeluje v projektih ter sodeluje z drugimi zbori doma in v tujini.
Letos praznujejo častitljivo obletnico
V letošnjem letu zbor praznuje 60. obletnico neprekinjenega delovanja. Zbor bo obletnico obeležil s slavnostnim koncertom, ki bo v sredo, 8. novembra 2023, ob 18. uri v dvorani Union v Mariboru. Na koncertu bosta sodelovala Moški pevski zbor Slava Klavora pod vodstvom Branke Janc Radmilovič in Moški pevski zbor Malečnik pod vodstvom Aleksandra Čonča, s katerima zbor že vrsto let sodeluje v raznih projektih.
Letošnje leto je slavnostno tudi za društvo KUD Pošta Maribor, saj društvo neprekinjeno deluje že 70 let. V društvu trenutno aktivno delujejo: moški pevski zbor, pihalni orkester, likovna sekcija, glasbena šola in godba veteranov.
Obilne padavine so poleg severozahodne Slovenije padle tudi v avstrijskem delu porečja Drave. Kot je za N1 povedal hidrolog na Agenciji RS za okolje (Arsu) Andrej Golob, ima Drava, ki priteka iz Avstrije, pri vtoku v Slovenijo pretok 1.700 m³/s. Ta pretok pa se bo še malo okrepil z lokalnimi dotoki. Dodal je, da je današnji pretok bistveno manjši od katastrofalnega pretoka novembra leta 2012. Je pa današnji pretok največji v zadnjih desetih letih (Drava je visok pretok dosegla tudi leta 2014).
“Zaradi naraščanja reke Drave smo po priporočilu civilne zaščite in krajevne skupnosti Kamnica Mariborski otok zaprli za obiskovalce. Zaradi vaše varnosti vas prosimo, da upoštevate zaprtje mostu na Mariborski otok. Zahvaljujemo se za razumevanje,” pa so sporočili iz podjetja Šport Maribor.
V času jesenskih počitnic, ki potekajo ta teden, so v Lovrencu na Pohorju pripravili med 30. 10. in 3. 11. 2023, nekaj dogodkov, s katerimi želijo popestriti dneve otrokom in njihovim staršem.
Tako so v ponedeljek, 30. 10., že imeli delavnico z bučami Pri Manci. Včeraj, 2. 11., so se v Kulturnem domu družili z zverinicami iz gozda Hoki poki, danes pa bo ponovno zanimivo dogajanje prav v kulturnem domu.
Ob 17. uri bo danes namreč v Kulturnem domu v Lovrencu na Pohorju gledališka predstava “Zajčkov zvonček”. Pripravilo jo bo Gledališče Ku kuc.
V soboto, 4. 11., pa bo ob 9. uri na Tržnični ploščadi Pri Manci pravi tržnični dan, na katerem bodo obiskovalci našli marsikaj zanimivega.
Tako: pa so se imeli na delavnici:
Zaradi naraščanja pretoka reke Drave so se v Dravogradu in Vuzenici sprožile sirene, ki opozarjajo na nevarnost. “Ker pričakujemo nadaljnje naraščanje pretoka Drave, predlagamo, da občani na območjih, ogroženih zaradi poplavljanja Drave, poskrbite za izvedbo zaščitnih ukrepov pred morebitnim poplavljanjem,” so sporočili iz centra za obveščanje.
Pretok reke Drave je ob 7.40 na hidroelektrarni Dravograd znašal 1280 kubičnih metrov na sekundo, na hidroelektrarni Vuzenica pa 1521 kubičnih metrov na sekundo, so še navedli na slovenjgraškem regijskem centru za obveščanje.
Agencija RS za okolje je za danes izdala rdeče hidrološko opozorilo za celotno območje toka reke Drave v Sloveniji, saj so predvidene poplave večjega obsega. Po napovedih hidrologov bo pretok reke Drave v dopoldanskem času znašal do 1800 kubičnih metrov na sekundo, povečani bodo tudi dotoki Drave v Sloveniji.
Že v četrtek popoldne so z Občine Dravograd sporočili, da so prejeli obvestilo o napovedanem naraščanju pretoka reke Drave in da bodo, ko bo reka dosegla pretok 1200 kubičnih metrov na sekundo, sprožili sireno z znakom za splošno nevarnost.
Prav tako so sireno slišali prebivalci Mute. “Občane obveščamo, da je bila zaradi visokih vod na reki Dravi prožena sirena za nevarnost poplav. Intervencijske službe so v pripravljenosti. Spremljajte stanje in obvestila, v primeru nevarnosti pokličite pomoč na 112,” je zapisala županja.
Samozaščitno ravnanje
Kot so navedli na občini, se pričakuje poplavljanje v najbolj ogroženih delih na Ribiški poti in ob reki Meži. Dravograjski gasilci so že od četrtka zvečer v pripravljenosti, občanom so danes na že znani lokaciji pod mostom pri dravograjski pošti na voljo pesek in vreče.
K samozaščitnemu ravnanju je občane v četrtek pozvala tudi Občina Vuzenica, kjer je, tako kot v Dravogradu, še vedno živ spomin na katastrofalno poplavljanje reke Drave v začetku novembra 2012.
VIR: STA
V Mariboru bo popoldne potekal 8. Salon štajerskih mladih vin, s katerim bo projekt obeležil devet let uspešnega povezovanja štajerskih vinarjev. Tokrat bodo ti svoja vina ob kulinariki in dobri glasbi predstavili na novi, butični lokaciji v Minoritski cerkvi. V sredo bodo petič doslej gostovali še v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Kot poudarjajo organizatorji, gre za enega najodmevnejših vinskih dogodkov za velikim mariborskim martinovanjem. Temelj projekta je sodelovanje, ki štajerske vinarje povezuje v celoto in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, preko katere želijo s promocijo mladih vin povečati zanimanje zanje ter za vinorodni okoliš tako doma kot v tujini.
Mlado vino v zadnjem obdobju z večjo prepoznavnostjo
Vinarji, povezani v projekt, beležijo večjo prodajo mladega vina, kupci pa ga zaradi odmevnosti tudi pogosteje naročijo v gostinskih lokalih, kupijo v trgovinah ter umestijo med poslovna darila. Uradni začetek prodaje tega štajerskega mladega vina bo letos sicer 27. novembra, ko bo na voljo 18 mladih štajerskih vin.
Pomemben vidik sodelovanja je tudi javno-zasebno partnerstvo z Zavodom za turizem Maribor, kjer podpirajo tovrstne pobude in se s svojim delovanjem trudijo dvigniti raven vinskih prireditev, ki stremijo k vinskemu izobraževanju uporabnika ter mu v stičiščih, kot je Hiša Stare trte, poskušajo predstaviti in odkriti pomembnost vinarstva na Štajerskem.
Tudi letos je v projekt združena raznolika druščina vinarjev, med katerimi najdemo največje vinske kleti, pa tudi manjše, družinske vinogradnike.
Kot je povedala vodja laboratorijev pri Kmetijsko gozdarski zbornici Maribor Leonida Gregorič, ki vsa leta bdi nad kakovostjo mladih vin, je leto 2023 znova nekaj posebnega. Cvetenje je bilo namreč poznejše kot lani, zato so tudi trgatve potekale nekoliko pozneje.
“Vreme nam je skozi vso poletje nagajalo z ekstremi, od toče in močnega dežja do suše. Ugotavljamo, da na določenih legah nekatere sorte dosegajo dobro kakovost, a so izzivi pridelovalcev, kletarjev in enologov letos vseeno precejšnji. Znanje bo tisto, ki bo odločilno pri doseganju kakovosti,” je dodala.
Letos sodeluje kar 18 vinarjev
Organizatorja in pobudnika projekta Boruta Cvetka veseli, da tudi letos pri Pubecu sodeluje kar 18 vinarjev, kar pomeni, da so projekt prepoznali kot pravo priložnost za najboljšo promocijo. Vina so po njegovem letos prav tako dobra, ne glede na izzive, ki so jih imeli s slabim vremenom.
Pubeci se bodo letos že petič znova predstavili tudi v prestolnici, kjer bo dogodek v sredo v Festivalni dvorani. Oba dogodka bo pospremila štajerska kulinarika, pripravljena na inovativen način izpod spretnih prstov mariborskih kuharskih mojstrov.
Organizatorji bodo od vsake prodane vstopnice donirali po en evro društvu Namesto pike vejica, v ceno vstopnice pa je je vštet spominski kozarec, glasba in degustacija štajerskih mladih vin.
Mlado vino Pubec je belo vino, lahko je bela sorta ali mešano belo vino, ki pa mora prihajati iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vsebovati mora med 10,5 in 12,5 odstotka alkohola, kot suho ali polsuho vino pa lahko vsebuje med 5,5 in sedem grama skupnih kislin na liter.
VIR: STA
Po 1.1. 2024 se odpira nova enota vrtca Studneci – enota Pod GORCO, Šarhova ulica 95, Maribor v novih blokih. Predvidena sta dva oddelka. Oddelka bosta oblikovana glede na vpis otrok (I. starost, II. starost ali kombinirani oddelek).
Vloga za vpis je objavljena na spletni strani pod rubriko Vpis otrok šol. leto 2023/2024.
Izpolnjeno vlogo lahko vsi, ki bi želeli vpisati otroka v ta vrtec, oddate po elektronski pošti na naslov vrtec studenci@vrtec-studenci.si, oz. osebno na upravi vrtca vsak dan v času uradnih ur.
Od srede, 1. novembra je pogrešan mucek Amon. Lastniki ga iščejo in prosijo ljudi, ki bi ga opazili, da jim javijo.
“Od včeraj, 1. 11., je pogrešan naš mucek. Sliši na ime Amon,” je zapisal Miran in dodal, da je izginil na lokaciji Studenci – Tabor.
“Vsaka informacija o njem je dobrodošla. Vsaka delitev je dobrodošla. Samo da ga najdemo čim hitreje,” še prosijo. Kontaktni telefonski številki, na katere lahko pokličete, če ste muca Amona videli, sta 040 211 741 in 051 309 099.
Od srede, 1. novembra je pogrešan mucek Amon. Lastniki ga iščejo in prosijo ljudi, ki bi ga opazili, da jim javijo.
“Od včeraj, 1. 11., je pogrešan naš mucek. Sliši na ime Amon,” je zapisal Miran in dodal, da je izginil na lokaciji Studenci – Tabor.
“Vsaka informacija o njem je dobrodošla. Vsaka delitev je dobrodošla. Samo da ga najdemo čim hitreje,” še prosijo. Kontaktni telefonski številki, na katere lahko pokličete, če ste muca Amona videli, sta 040 211 741 in 051 309 099.
Turistično društvo Muta je pripravilo doživeto noč čarovnic za otroke.
Otroke so popeljali v klet, ki so jo pred tem opremili s čarovniškimi bučami, pajčevino, pajki, duhovi in tako poskrbeli za tematiko noči čarovnic. Pri tem pa ni manjkalo niti zabavnih okraskov in malo dima, da je bilo vse še malo bolj skrivnostno.
Brez glasbe seveda ni šlo. Nastopil je reperski dvojec Sašo in Lun Plazovnik, ki prihajata prav iz Mute, pred kratkim pa sta na noge spravila občinstvo v oddaji Slovenija ima talent. Z njima je zapela tudi Nina Polaner.
Vse bolj aktivni mladi iz Turističnega društva Muta pa so poskrbeli, da je bila mala dvorana res takšna, da je pokazala, za kakšen praznik gre. Izkušeni člani in članice istega društva pa so prav tako priskočili na pomoč.
Ob tem so v preddverju uredili še poslikavo obrazov, tako da so lahko otroci, ki so želeli biti malce zamaskirani, kaj hitro dobili kakšno naslikano pajčevino na lica ali pa kaj drugega.
Tako veliki kot mali obiskovalci so dobili tudi nekaj sladic, čarovniški čajček za male, za velike pa malo bolj kuhano pijačo.
Sicer pa je marsikdo od otrok in tudi nekaj njihovih staršev prišlo zamaskiranih v čarovnice, zombije, princese ali pa kaj drugega.
Društvo Namesto pike vejica tudi letos sodeluje pri dobrodelni akciji “Manj svečk za manj grobov”. Ponovno lahko na stojnicah v trgovskih centrih in tudi pred pokopališčih dobite kamenčke in zastavice, ki jih lahko položite na grobove namesto svečk.
Akcija “Manj svečk za manj grobov” je tako ekološka kot tudi humanitarna. Pozna jo vse več ljudi. V Mariboru zanjo skrbi tudi društvo “Namesto pike vejica”, ki ima še danes stojnice v trgovskih centrih, v Mercatorju in v Europarku.
Helena Aplenec Golnar iz društva Namesto pike vejica je povedala več o akciji. S to akcijo tako ljudje nagovarjajo, da denar, ki bi ga potrošili za nakup gore sveč, namenijo za humanitarne namene.
V zameno za prostovoljni prispevek lahko še danes v trgovskih centrih in pred pokopališčih na stojnicah, kjer bodo prostovoljci tudi v torek in sredo, ljudje dobijo modro zastavico sočutja in pobarvane kamenčke.
Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Namesto pike vejica sodeluje pri tej akciji že osmo leto.
S prispevkom, tega se lahko nameni tudi s SMS-sporočilom VEJICA5 na 1919, se torej pomaga otrokom, z zastavicami sočutja in pobarvanimi kamenčki pa se poskrbi še za okolje in počasti spomin na pokojne.
V Vuzenici vsako leto poskrbijo za noro zabavo ob noči čarovnic. Tudi tokrat je bilo tako, pripravili so pester program, vse od delavnic do glasbenih gostov.
Tradicionalna zabava za noč čarovnic v Vuzenici je znova privabila številne. Več otrok in najstnikov je bilo tudi v kostumih, kot velja za noč čarovnic.
Otroci so se ustavili na večih postajah z igrami, ki so bile tematsko povezane z nočjo čarovnic. Telovadnica OŠ Vuzenice je pokala po šivih, zabava pa je trajala pozno v večer.
Herta pa je ob koncu povedala, kako pomembno je, da se otroci na ta dan tako zabavajo. Preverite, kako je bilo.
V Črešnjevcu ob Dravi v občini Selnica ob Dravi na dvorišču Vrablove domačije na Jabolčni poti so letos ponovno organizirali praznovanje za noč čarovnic.
Gre za že drugi tovrstni dohodek, znova ga je izvedlo Društvo Godi mi. Pripravili so aktivnosti, tako za otroke kot za odrasle. Videli smo delavnico, kjer so izdelovali pajkove mreže in imeli poslikave obraza. Bilo je tudi poskrbljeno za jedačo in pijačo. V društvu so želeli pokazati gostom, da buča ni samo za juho ali svinje, zato so kuhali bučno juho s pomarančnim sokom in bučni zavitek.
Pripravljala se je tudi sladkorna pena, pri kateri se je zbiral prostovoljni prispevek. Srhljivo je bilo tudi dogajanje pri vedeževalki, ki je gostom prerokovala iz posebnih kart v katerih so se skrivali odgovori. Veliko gostov je bilo v maskah, predvsem otrok, ki so se maskirali v čarovnice, klovne, netopirje…
Otroci so se praznovanja zelo veseli, saj je bilo to za večino od njih edino praznovanje za noč čarovnic letos, kjer se bodo družili s prijatelji in se najedli dobrot – predvsem sladkarij.
Nekaj foto utrinkov:
Več sledi v Občinskem informatorju na BK TV.
Na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so mestni svetniki potrdili predlog Igorja Jurišiča, da Mestni svet MO Maribor postane skupščina Javnega holdinga Maribor.
To pomeni, da je mestni svet s tem izglasoval, da župan Saša Arsenovič nima več ustanoviteljske pravice v JHMB, ampak so to prevzeli mestni svetniki.
Že na začetku seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor je mestni svetnik Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, predlagal, da se 18. točko o poslovanju Javnega holdinga Maribor (JHMB) prestavi med prve točke obravnave zaradi same pomembnosti, prav tako pa tudi da takoj za to točko mestni svet odloča o spremembi odloka o ustanovitvi JHMB, kar se je sicer obravnavalo že na dveh sejah. Mestni svetniki so kljub prepričevanju mariborskega župana Saša Arsenoviča, da bi dnevni red ostal nespremenjen, sklenili, da poslovanje JHMB in spremembo odloka o ustanovitvi JHMB, kar pomeni, da bi mestni svet postal skupščina JHMB in imel več besed, obravnavajo prej.
Mirnik Divjakova: Koga se je na JHMB šolalo, komu so bile namenjena sponzorska in donatorska sredstva
Poslovanje JHMB je predstavil Andrej Rihter, direktor JHMB, temu pa so mestni svetniki nato postavili več vprašanj. Lidijo Divjak Mirnik, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je zanimalo, komu se je s sponzorstvi in donacijami razdelilo nekaj več kot 330 tisoč evrov. Prav tako tudi, kaj pomeni prihranek holdinga milijon in pol. “Moram priznati, da tega prihranka na svoji položnici nisem občutila, pa nič za to, mogoče se motim, a zanima me, kdaj bomo dobili enotno položnico vseh javnih podjetij, ker to je bil ne nazadnje ves smisel,” je pripomnila Divjak Mirnikova. Ni bilo tudi jasno, kaj je v analitiki stroškov postavka Izobraževanje, seminarji in šolnine, za kar je namenjenih nekaj manj kot 16 tisoč evrov. Zanima jo, koga se je šolalo in zakaj. Sploh zaradi tega, ker se v mestu nekaj časa ni našlo denarja za štipendije za nadarjene. Več kot 140 tisoč evrov je šlo za odvetniške storitve, je ugotovila in vprašala, za katero odvetniško družbo gre. 128 tisoč evrov pa je namenjenih za druge intelektualne storitve. Divjak Mirnikova je želela izvedeti, kaj to pomeni. Zbodli so jo tudi stroški reklame in propagande. Pri novi sistemizaciji delovnih mest pa jo je zanimalo, ali se je komu plača znižala ali zvišala. Med vsem drugim pa še, ali se bo Mariborski vodovod res selil.
Za naš medij je še izpostavila, kaj jo moti pri poslovanju holdinga.
Prav tako meni, da bi mestni svet moral biti skupščina, povedala nam je, zakaj.
Jurše: Kako je s povečanjem produktivnosti, kako je z zmanjšanjem zneskov na položnicah
Karin Jurše, Gibanje Svoboda, je dejala, da jo je glede na prejeta vprašanja in gradivo, ki so ga na odboru dobili od Rihterja, “zadeva začela precej skrbeti”. Če je holding strateško finančni holding, naj se obravnavajo strateške odločitve celotne skupine, je omenila na začetku. “Pri finančnih zadevah ni težave, saj z veseljem dajemo premostitvene kredite znotraj samega holdinga, od Ofema do Marproma,” je pripomnila in dodala: “Hkrati pa mariborsko občino prosijo, kot smo lahko videli v rebalansu za milijonski kredit, medtem ko svojim firmam lahko dajejo.” Izpostavila pa je, da jo zanima, “kako je s povečanjem produktivnosti, kot je bilo obljubljeno”, ob tem pa še zmanjšanje zneskov na položnicah občanom. Čudi jo tudi, da naj bi JHMB izstavljal račune svojim podjetjem za opravljene storitve. Kar se tiče selitve Mariborskega vodovoda, pa je poudarila: “Mi smo celo dobili informacijo, da naj bi bil znan kupec, in sicer da gre za nekega gospoda Aleksandra Jančarja oziroma za njegovo podjetje, tako da zgleda po Mariboru kroži že dovolj intenzivno potrjenih informacij, da ta prodaja že nastaja.” Izpostavila je. “Suma sumarum je zadnji čas, da skupščina JHMB postane mestni svet, pa ne samo za to podjetje, torej ne samo za holding, ampak v nadaljevanju za vsa ostala podjetja, v katerih je župan do sedaj izvajal funkcijo skupščine, brez da bi tule zbrani imeli kakršno koli informacijo o tem.”
Kangler: Holding ni prinesel nič dobrega
Franc Kangler, Slovenska demokratska stranka, je dejal, da so v Slovenski demokratski stranki zaskrbljeni, kaj se dogaja. “Če mene vprašate tukaj, ta holding ni prinesel nič dobrega, kot da je servis županu, ena bančna služba, ki daje poroštvo, premostitvene kredite, pomaga drugim podjetjem. Zakaj pa mora pomagati drugim podjetjem? Zato, ker jih je nekdo tako izčrpal, tako stisnil v kot, da dihajo na škrge,” je dejal Kangler in dodal, da se strinja tako s Karin Jurše kot z Lidijo Divjak Mirnik. Sprašuje se tudi, zakaj sploh holding potrebuje zunanje svetovalce. Izpostavil je, da si Maribor ne more privoščiti višjih zneskov na položnicah in da naj Rihter preveri, kako je po Sloveniji, ko pravi, da so se zneski dvignili po vsej državi, npr. po nekaj drugih mestih, ne pa samo v Ljubljani, ki je prestolnica. Kangler meni tudi, da Šport Maribor sploh ne sodi v JHMB.
Da je problem ravno pri transparentnosti, je za naš medij poudaril Kangler, “da holding ustvarja dobiček na račun delavcev Nigrada, Snage in Vodovoda. Delavce tiščijo v kot, sebi pa so v enem letu povišali povprečno bruto plačo za 700 evrov. To ni dopustno. Položnice niso nižje, storitve niso cenejše”. Dejal je še, da so daleč stran od čudovite ekipe, kot jo imenuje župan, “kadar ti občane bremeniš za denar in ne ustvarjaš nekega dobička z javno ponudbo”. Ter da holding bolj upravlja finančni del kot pa operativni del.
Jurišič: Na mestnem svetu se pogovarjajo, ali bodo imeli za štipendije, holding pa po neki presoji deli denar
Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, je izpostavil svetovalne pogodbe pri JHMB. Tako je dejal, da naj bi direktor nekega javnega podjetja imel po začetku leta svetovalno pogodbo v višini tisoč evrov. Jurišič je nato Rihterju dejal, naj predstavi pet nasvetov, ki jih je dobil od tega direktorja in s katerimi bi lahko upravičil ta denar, za kakšne investicije se je šlo in kaj so imeli občani in občanke od tega. Komentiral je tudi sponzorstva JHMB, češ da je prav zaradi tega predlagal točko o tem, da mestni svet postane skupščina JHMB: “Namreč mi se na mestnem svetu pogovarjamo, ali bomo sploh imeli 20 tisoč evrov za štipendije ali ne, holding, ki pa ustvarja dobiček, pa ta dobiček, ne da bi ga dal mestnemu svetu in da je potem mestni svet tisti, ki se ukvarja s podpiranjem kulture v imenu MO Maribor, ampak sam po neki presoji ta denar razdeli.” Zanima ga tudi, kakšno razporeditev dobička je nadzorni svet predlagal županu in ali je ta dobiček bil prenesen, koliko skupno se je na holdingu nateklo iz tega dobička na račun Mestne občine Maribor. Direktorju JHMB Andreju Rihterju pa je še zastavil vprašanje, ali namerava odstopiti.
Da bo tudi po tem, ko bo potrjeno, da je Mestni svet skupščina JHMB, vloga te skupščine precej omejena, je razložil Jurišič za naš medij in povedal, da bo še vedno večino dela opravil nadzorni svet. “Gre pa za to, da želimo transparentnost poslovanja, delovanja holdinga, ne nazadnje skupščina ima eno od svojih pravic, dolžnosti, da odloča o razporejanju dobička,” je dejal in dodal, da medtem ko JHMB deli eno tretjino dobička, na drugi strani mestni svet išče, kje bo našel denar za štipendije. Zato je poudaril, da ni namen holdinga podpiranje športa in kulture Maribora, ampak je to izvorna naloga Mestne občine Maribor.
Iskra: Mestni svet bi moral dobiti hitreje informacije o tem, kaj se dogaja v JHMB
Alenka Iskra, Socialni demokrati, je dejala, da so se sicer pred leti odločili za javni holding. “To, da mestni svet ni bil deležen nobene informacije več kot pa katerikoli občan, se mi ne zdi pravilno,” je pripomnila, saj meni, da so dobili premalo informacij. Pri bilancah meni, da številke ne povedo vsega, zanimajo pa jo prihranki oziroma kakšno metodo so pri tem upoštevali, “ne plače, ki morajo biti jasne, skratka kako se izračuna še tisti kalkulativni prihranek, ki je v veliki meri dokaj visok”. Želi tudi, da bi se več pogovarjali o kakovosti storitev. Pravi, da so pomembni zneski na položnicah, a zanima jo pri tem, kako bo naprej, da ne bo Maribor vodilni pri občinah v Sloveniji zaradi podražitev.
Sama razprava o poslovanju JHMB ter spremembi odloka o ustanovitvi JHMB tako, da mestni svet postane skupščina, je bila dolga in burna.
Več sledi …
