“Danes ob 16.30 uri vabljeni na večjo gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti,” so sporočili iz Gasilske zveze Maribor.
Le-ta bo potekala na območju zavarovalnice Sava, na Ulici Eve Lovše.
Na vaji bodo prisotna vsa prostovoljna gasilska društva iz JGS Maribor ter Gasilska brigada Maribor, so še sporočili.
Mestna občina Maribor je imela na delovnem mestu mestni manager do lani marca zaposlenega Srečka Đurova, ta je takrat delovno mesto zapustil, ker je prevzel vodenje mestne uprave, v tem času je bil s tega mesta sicer že razrešen. A vsem tem obdobju, torej od marca 2022, na MO Maribor niso imeli osebe na tem delovnem mestu.
Na Mestni občini Maribor so nam pojasnili, da delovno mesto ni bilo zapolnjeno vse do 1. julija letos, ko je na to delovno mesto bila zaposlena Neva Pipan.
In kakšne so delovne naloge na tem delovnem mestu? Tako odgovarjajo na MO Maribor:
Opis nalog v aktu o sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto »sekretar- mestni menedžer« je:
– upravljanje mestnega središča s ciljem trajnostnega razvoja mestnega središča za kakovostno bivanje prebivalcev in obiskovalcev,
– vodenje projektnih skupin za najzahtevnejše in ključne projekte,
– samostojno oblikovanje ključnih sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv,
– zagotavljanje oziroma neposredna pomoč pri zagotavljanju razvoja mestne uprave,
– opravljanje drugih najzahtevnejših nalog.
Osnovni plačni razred delovnega mesta je 46, kar znaša bruto 2.688,10 evra, so nam še pojasnili. Neva Pipan, ki to delovno mesto zaseda, je sicer v 51. plačnem razredu. Kar znaša 3.270,49 evra bruto (osnovna plača).
Včeraj smo razkrili namero o prodaji prostorov Mariborskega vodovoda, kupec bi naj bil že znan – celjski poslovnež. Hkrati pa naj bi se Javni holding Maribor selil iz trenutnih prostorov v najem v nekdanjo stavbo Raiffeisen banke, k Nigradu pa naj bi se selil Mariborski vodovod.
O tem smo povprašali mariborskem mestne svetnike. Zanimalo nas je če menijo, da gre za gospodarno ravnanje in če se jim zdi smiselno, da se prostore prodaja ter gre v najem. Ter kakšne dolgoročne posledice to pušča po njihovo?
GS:” Vsaka poteza vezana na premoženje je vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu”
Odziv Karin Jurše iz svetinške skupine Gibanja Svoboda je sledeč: “V svetniški skupini Gibanje Svoboda nimamo informacij o poslovnih namenih Javnega holdinga Maribor. Kljub našim izrecnim večkratnim pozivom za pridobitev dokumentacije o delovanju holdinga, smo jih del prejeli šele po 5 mesecih. Kot svetniška skupina smo presenečeni, da z delovanjem javnega holdinga niso bili seznanjeni niti svetniki v prejšnjem sklicu. Zavedamo se, da ima delovanje in poslovanje holdinga in vanj povezanih družb velik vpliv na “denarnice” Mariborčank in Mariborčanov. Vsaka poteza vezana na premoženje in investicije holdinga je zatorej vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu. V svetniški skupini Gibanje Svoboda bomo se naprej podpirali vse aktivnosti, ki vodijo k večji transparentnosti upravljanja javnih podjetij in holdinga.”
LPR: “Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano”
Stališče Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti pa je takšno: “Odločitev, o kateri mi nič ne vemo. Od mestnega sveta kakorkoli obrneš, za prodajo kakršnegakoli premoženja, potrebuje župan soglasje – skratka gre za soglasje mestnega sveta. Seveda gre spet za enostransko potezo, ki je mimo vseh, če rečem, tudi zakonsko določenih postopkov. Kar se pa tiče odločitve, pa bi seveda to v prvi vrsti težko komentirali, ker niti ne vemo, kakšna pa je najemnina v prostorih Raiffeisen banke. Torej mi svetniki ničesar ne vemo. Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano. Kako se v tem mestu to znova počne in kako se dela.”
NSi: “Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta”
Zdravko Luketič iz NSi o tej temi pravi tako: “svetniška skupina Nove Slovenije z navedbami v vašem članku o prodaji prostorov Vodovoda Maribor ni seznanjena, zato vaših navedb zaradi umanjkanja verodostojnih informacij v tem trenutku ne moremo komentirati. Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta, ko bodo podane obrazložitve in dostopna vsa gradiva in analize. Za tekoče poslovne odločitve je odgovorno vodstvo Vodovoda in vodstvo JHMB, ki pozna poslovne cilje in pričakovane učinke, ki jim z odločitvami sledijo. Za nadzor gospodarnosti neposrednih odločitev so prvi odgovorni nadzorniki, ki za svoj nadzor in delo jamčijo s svojim osebnim premoženjem in so tisti naslov, ki vam v tem trenutku lahko odgovorijo na vaša vprašanja. Sicer pa, kolikor mi je znano, JHMB nima lastnih prostorov in tudi sedaj že plačuje najemnino. Osebno menim, da bi bila najboljša korporativna organiziranost JHMB, če bi bil organiziran kot pogodbeni koncern. Ker sem deloval v mestnem svetu več mandatov je v preteklosti že bila praksa, da je informacijo o vsakokratnem letnem poslovno poročilu javnih komunalnih podjetij obravnaval mestni svet. Tako je bil omogočen tudi neformalni javni nadzor zainteresirane javnosti, ker so gradiva MS MOM javna.”
SMS – Zeleni Evrope: “Za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa komentira: “Menimo, da odločitev za najem, ki je strošek podjetja, na drugi strani pa prodaja poslovnih prostorov pri podjetju Mariborski vodovod, ki ima uspešno poslovanje in več lastnikov ni smiselna odločitev. Odločitev JHMB za najem drugih poslovnih prostorov pa bi bila smiselna zgolj v primeru nižje najemnine od te, ki jo plačuje podjetju Nigrad. To lahko ima posledice, ki se dolgoročno odrazijo na zmanjšanju vrednosti podjetja kljub kratkoročnemu pozitivnemu denarnemu toku, ki ga podjetje, ki normalno posluje ne potrebuje za svoje tekoče poslovanje. Razen, če so v ozadju kakšni drugi nameni. Tega ne bi mogli oceniti kot gospodarno ravnanje, saj se za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”
SD: “Pri upravljanju javnega premoženja poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije”
Socialni demokrati Maribor sporočajo: “O zadevi, ki jo omenjate, do sedaj nismo bili obveščeni in smo o njej prvič seznanjeni preko vaše strani. Zato si želimo izjavo predstavnika lastnika, g. Saša Arsenoviča, ki odloča o postavitvi nadzornega sveta in posledično o vodenju družbe JHMB. V primeru, da so navedbe, ki ste jih posredovali, resnične, pričakujemo od poslovodstva in predstavnika ustanovitelja, da komentirajo in pojasnijo vse korake. Pri upravljanju javnega premoženja Socialni demokrati Maribor poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije. Če držijo navedbe, ki ste jih predstavili, se nam zdi, da trenutno to ni zadostno upoštevano. V primeru, da so navedbe utemeljene, se zastavlja vprašanje, zakaj se informacije niso delile z javnostjo in zakaj so bile izbrane skrivalnice? Glede prodajnega postopka javnega premoženja s strani JHMB v sodelovanju z javnim podjetjem, v kolikor vaše navedbe držijo, mora biti v skladu z zakonodajo. A izpostavljamo vprašanje, ali bi bilo morda bolj primerno izvesti javni razpis ali javno dražbo, katera bi morebiti prinesla javni blagajni višje zneske? V primeru, da so navedbe utemeljene, se pojavlja vprašanje, ali bi manjko takšne poteze lahko neposredno prizadela premoženje Mestne občine Maribor? In seveda vprašanje, zakaj bi to nekdo želel tako izvesti?”
Lista Arsenovič za Maribor: “Oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin … so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju
Aljaž Bratina iz Liste Arsenovič za Maribor pa je odgovoril sledeče: “Z vsebino, ki jo izpostavljate nisem seznanjen. Na splošno pa – oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin…so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju in velikokrat lahko zagotavljajo boljšo fleksibilnost za posamezni poslovni subjekt. Načeloma se lahko sredstva vezana v poslovnih nepremičninah porabijo za razvoj dejavnosti in povečanje dodane vrednosti. ”
Ostale svetniške skupine na naša vprašanja niso odgovorile.
Turistično društvo Vurberk tradicionalno pripravlja tekmovanje za najbolj urejeno okolico hiš oziroma domov. Ta vikend so najboljše uvrščenim podelili zlate kosmatince, ostalim pa priznanja oziroma pohvale.
Več neurij, ujm, toč, poletnega deževja je sicer mnogim udeležencem delalo preglavice in skrbi tudi pri urejanju okolice. Prav zaradi tega so se na Turističnem društvu Vurberku odločili, da ne bodo podelili čisto vseh kategorij kosmatincev, saj se zavedajo, da so se mnogi trudili, ujme pa uničevale njihov trud. Tako so naredili bolj poenoteno razdelitev priznanj in pohval.
Poostren nadzor policistov za večjo varnost pešcev.
Te dni pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Pešci so nedvomno med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu. Večletne analize kažejo, da so pešci najbolj ogroženi v zgodnjih spomladanskih, jesenskih in zimskih dneh, predvsem ob jutranjih in večernih urah, ko je vidljivost slabša.
Za območje Policijske uprave Maribor statistični podatki kažejo, da so pešci najpogosteje žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj pešcev na prehodih za pešce. Zanemariti pa ne smemo tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi neustreznega ravnanja pešcev.
V okviru omenjene akcije bodo na območju Policijske uprave Maribor 18. oktobra 2023 med 6. in 13. uro poostreno nadzirali voznike motornih vozil, ki ogrožajo varnost pešcev, zlasti na prehodih za pešce, kakor tudi ugotavljali nepravilnosti pešcev v prometu in nepravilnosti glede označevanja pešcev v času zmanjšane vidljivosti. Prav tako bodo v tem času izvajali nadzor nad vozniki lahkih motornih vozil (e-skiroji), so sporočili iz PU Maribor.
Vsem udeležencem cestnega prometa svetujejo, da upoštevajo cestno prometne predpise. Pešcem pa, da uporabljajo prometne površine namenjene hoji pešcev, da prečkajo vozišče na prehodu za pešce, da na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču nosijo svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali nosijo odsevnik.
“Voznike motornih vozil pa opozarjamo, da so na cestah tudi pešci in da naj jim odstopijo prednost, hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo omejitve, na območjih kjer se običajno zadržujejo pešci (pred šolami, v naseljih), naj vozijo še posebej previdno,” sporočajo iz PU Maribor.
Voznikom lahkih motornih vozil pa sporočajo, da so kot udeleženci v cestnem prometu, do dopolnjenega 18. leta, dolžni med vožnjo uporabljali ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado, da uporabljajo ustrezne prometne površine, da prilagodijo hitrost svoje vožnje in da upoštevajo cestno prometne predpise, ki jih zavezujejo kot udeležence v cestnem prometu.
Na 8. redni seji občine Ruše so med drugim obravnavali spremembo odloka o proračunu Občine Ruše ze letošnje leto. Po besedah svetnikov je realizacija proračuna precej slaba, nekatere motijo tudi razlike na postavkah, bojijo se, da bo na koncu leta izgovorov preveč. Gibanje Svoboda je predlagalo amandma, saj so bila sredstva, namenjena za investicije javnih poti, zmanjšana, med tem, ko je sredstev na postavki Stroški informiranja več.
“Ključno je, da se nam je v letu zgodilo marsikaj, kaj se tiče naravnih nesreč. Da smo morali zaradi tega odpreti nove postavke, ki jih imamo v rebalansu, da so se sredstva precej prerazporedila, da je zaradi tega drugačna dinamika prihodkov in odhodkov ter kakšne so prioritete,” je v uvodu povedala županja občine Ruš, Urška Repolusk.
Gibanje Svoboda je k omenjenemu odloku predlagalo amandma, ki je predvideval črtanje sredstev na postavki Stroški informiranja iz zagotovljenih 50.000 evrov v proračunu za leto 2023 v višini 70.000 evrov v rebalansu in prenos razlike 20.000 evrov na postavko Investicije javne poti, kjer so na občini zmanjšali predvidena proračunska sredstva iz 120.000 evrov za leto 2023 na zgolj 23.600 evrov. “Predlagamo, da se sredstva na tej postavki dvignejo za omenjenih 20.000 evrov,” so še zapisali v amandmaju.
Županja je povedala, da je postavka za informiranje že višja od 50.000 evrov: “Tako da iz te postavke v bistvu ne moremo jemati teh 20.000 evrov,” je dejala Repoluskova in dodala, da se Gibanje Svoboda ni opredelila, za kateri podprogram investicije javnih poti bi ta sredstva namenila. “Ta amandma je neusklajen in ga prosim uskladite do konca razprave ali pa ga umaknete,” je še dejala.
Darko Knez, Gibanje Svoboda, se je odzval: “Gre za denar na podprogramu na postavki 4315/420401 Novogradnje.” Pojasnil je, da amandma predlagajo, saj menijo, da so investicije za javne poti nujno potrebne. “Županja je znatna sredstva namenila za zvišanje lastne promocije. To je nesprejemljivo, saj investicije v poti dvigujejo kvaliteto življenja.”
“To je absurdno. Kdo potrebuje promocijo občine, ki ima tako slabo stanje javnih poti. Predlagam, da se sredstva za promocijo zmanjšajo in prerazporedijo, kot smo predlagali,” poudari Knez.
Med drugim je dejal: “Za slikanje, za postavljanje pred občani, rezanje trakov, karkoli, denar se najde, za vse ostalo pa ga ni, žal.” Repoluskova mu je odvrnila, da meni, da je presegel nivo.
Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je povedal: “Menim, da se na teh postavkah ne bi smeli braniti denarja, ampak pljuniti v roke in začeti z delom ter maksimalno realizirati proračun.” Amandma je podprl: “V preteklih letih je bilo informiranje v občini Ruše dobro za manj denarja. Ne govorim v zadnjih 2, 3 letih, ampak še nekoliko nazaj.”
Amandma je med drugim podprla tudi Bojana Muršič, SD, ki je dejala, da so za informiranje v drugem branju namenili 50.000 evrov, zato se ji zdi prav, da se bi sredstva, ki so bila na razpolago tako tudi trošila: “Nesprejemljivo je, da bi se 70.000 evrov porabilo za stroške informiranja, med tem, ko je v eni izmed mestnih občin poraba stroškov informiranja, ki zajemajo tudi snemanje in izdajo občinskega glasila, v višini 105 tisoč.”
Predlog amandmaja za porazporeditev 20.000 evrov je podprlo 17 svetnikov.
Ladislav Pepelnik, Neodvisna lista #SKUPAJ, je komentiral: “Če je teh 20.000 evrov problem, da sprejmemo rebalans proračuna, potem jaz ne vidim problema. Z lahkoto ga podprem. A moramo se zavedati, da imamo od zadaj pri 10 milijonih proračuna še kup drugih stvari, ki jih je potrebno speljati.”
Barbara Jert, ZA – Združena akcija je dejala, da se je sicer za 5.000 evrov zvišala investicija v gasilstvo: “Vendar me žalosti, da je realizacija 28 procentov. Smo meseca oktobra in menim, da bi ta realizacija morala biti veliko višja. Menim tudi, da gasilci ta denar čakajo, ker gre pač za investicijo, ki jo verjetno morejo pokriti oni, tako da ne vidim razloga, da je takšna realizacija.” Repoluskova je komentirala, da so gasilci seznanjeni s situacijo in da so v dogovoru glede izplačila zneska.
Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, je ob tem dejal: “Vse, kar vidim iz tega proračuna je, da je zelo slaba realizacija. Ni slaba na tekoči porabi, je pa izredno slaba na investicijah. Če se spomnimo, ko smo sprejemali ta proračun, je bilo rečeno, kako je investicijsko naravnan, kako so naše prioritete investicije, predvsem dva projekta sta se omenjala, energetska sanacija in kanalizacija.” Opomnil je, da se mu zdi, da to ni v dobro kraja in da bo na koncu ponovno ogromno razlogov, zakaj ne bo realizacije.
“Zadnjič je bila dana pobuda, da bi imeli usklajevalni sestanek, tako bi tričetrt teh težav lahko rešili prej. Rekli smo, da bi imeli sestanek preden gre gradivo na odbor. O tem se pogovarjamo že desetič. Ne vem, v čem je smisel,” je dejal Jernej Ajd, 2×2 Neodvisna lista. Dodal je tudi, da je zaposlenih na občini veliko, glede na velikost občine in dodal, da bi se dal tukaj marsikaj privarčevati. Poudaril, da nima v mislih odpuščanj. Povprašal je, kje se je porabilo toliko denarja, da ga morajo z rebalansom dodajati.
Županja je sicer predlagala amandma, da se v načrtu razvojnih programov projekt OB108-23-0004 Izvedba sistema centralnega prezračevanja z rekuperacijo OŠ
Ruše preimenuje v projet OB108-23-0004 Nadgradnja tehničnih sistemov v Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Iz UKC Maribor so s hvaležnostjo in veliko vzpodbudo za nadaljnje delo sporočili, da je Enota za paliativno oskrbo Oddelka za onkologijo UKC Maribor s strani Ministrstva za zdravje prejela nov avtomobil za potrebe dela Paliativnega Mobilnega Tima UKC Maribor.
Z novo pridobljenim električnim vozilom (Citroën eC4) bodo najtežjim bolnikom na tak način še dodatno zmanjšali obremenjevanje z dodatnimi in marsikdaj nepotrebnimi prevozi v bolnišnico.
Tako lahko lajšajo težave, s katerimi se težko bolni soočajo ob iztekanju življenja v okolju kjer prebivajo, na njihovem domu in pomagajo ohranjati človeško dostojanstvo njihovih bolnikov do zadnjega dne življenja, svojcem pa stojijo ob strani tudi po izgubi bližnjih.
Pod okriljem Ministrstva za zdravje gre za sofinanciranje nakupa prenosne medicinske in zaščitne osebne opreme v okviru projekta ‘Krepitev paliativnih mobilnih timov’, katere predmet je tudi zagotovitev vozil za namen izvajanja mobilne paliativne oskrbe.
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Edini slovenski zmagovalec smuka v Kvitfjellu Boštjan Kline po hudi poškodbi, kompliciranem zlomu desne goleni, v kateri je skoraj ostal brez noge, in dolgotrajnem okrevanju ne razmišlja o koncu športne poti. Čeprav več kot 18 mesecev ni smučal, je želja po vrnitvi na tekmovalne proge velika, je 32-letni Mariborčan dejal za STA.
Z desetim mestom nosilec najboljše slovenske moške uvrstitve na olimpijskih smukih se je poškodoval 11. aprila lani na treningu smuka na smučišču Na Žlebeh (Sella Nevea) na italijanski strani Kanina. Zdravljenje je bilo dolgotrajno. V enem letu in šestih mesecih je moral sedemkrat na operacijsko mizo. Vesel je, da amputacija noge ni bila potrebna in da lahko hodi.
Njegov nesporni talent je najbolj prišel do izraza v tednu konec januarja in na začetku februarja 2016, ko je na smuku v Garmisch-Partenkirchnu in nato še na superveleslalomu v Hinterstoderju za obakrat drugo mesto nekaj več kot dve desetinki sekunde zaostal zgolj za norveškim asom Aleksandrom Aamodtom Kildejem. V najbolj zvezdniškem trenutku je zažarel 24. februarja 2017 z zmago na smuku na Norveškem.
Šest let in sedem mesecev po tem uspehu je njegov položaj v slovenski reprezentanci negotov, uradno ni več del moške A-ekipe za svetovni pokal. A Smučarska zveza Slovenije nanj ni pozabila, povabila ga je na predstavitev reprezentanc pred zimsko sezono v začetku oktobra v Ljubljani.
“Na vseh pregledih so mi zdravniki po opravljenem slikanju z rentgenom in računalniški tomografiji dejali, da je stanje po poškodbi videti dobro. Kost se celi, kar je super, ni znakov vnetja, tako da gre rehabilitacija v pravi smeri, se pa še ni končala. Konec leta me čaka še en pregled z računalniško tomografijo,” je opisal Kline.
“Če bo vse tako, kot mora biti, bom lahko preizkusil, kako se mi noga odziva v smučarskem čevlju. Najprej bo treba ‘pancer’ obuti, preden bom sploh lahko začel razmišljati o tem, da grem na smuči in začnem smučati. Moram biti potrpežljiv, kajti za zdaj je še vse v zraku,” je dodal.
Po scenariju, ki si ga je začrtal, bi lahko prihodnjega februarja prvič šel na sneg. Pred tem bo treba narediti prilagoditve za najbolj udoben in najmanj boleč položaj noge v čevlju.
“Motivacija je, ogenj je še vedno v meni, da se vrnem na sneg, da doživim še enkrat te občutke na tekmah in treningih, smučarske stvari, ki jih pogrešam oziroma jih imam rad,” je bil jasen Kline, ki po poškodbi še ni stal na smučeh, kaj šele, da bi na snegu opravil smučarski trening.
“Ne, tega mi še niso odobrili, nisem še v tej fazi, lahko pa treniram v fitnesu. Ne morem še teči dlje časa, so bile bolečine prevelike. Minuto, dve na dan pa mi uspe malo poteči na sprehodu, kaj več ne. Lahko treniram na kolesu, v fitnesu, delam dvige, treninge z utežmi,” je povedal Kline.
“Med zdravljenjem smučanje za zdravnike ni bilo pomembno. Kirurgi so se borili za to, da sem ohranil nogo in da bom lahko to nogo uporabljal. Lahko hodim, bolečine so iz meseca v mesec manjše. Vse potrebuje svoj čas, da se v celoti vzpostavi funkcionalnost noge. Poškodba kosti je povzročila velik stres tudi na mehkih tkivih, mišicah, živcih, žilah.”
Ni opustil misli o nastopih na tekmah v smuku. “Prepričan nisem, to definitivno ne, ampak bom pa naredil vse v tej smeri, da bo to mogoče, če ne bo, pa tudi ne bo konec sveta.”
“Moja prioriteta v prihajajoči sezoni niso tekme, ampak stik s snegom, treningi, pridobivanje nazaj tistih osnov in občutkov, ki sem jih imel,” je dejal Kline, ki pri zasledovanju smučarskih sanj uživa popolno podporo družine in smučarske zveze.
“Kako stojijo stvari finančno? Hvala bogu sem nekaj privarčeval čez vsa ta leta, tudi sponzorji so ob meni, pa slovenska policija. Iz tega vidika dobim nekaj in sem zelo hvaležen in zadovoljen,” je sklenil.
VIR: STA
V okviru 11. Evropskega in 6. Svetovnega dneva oživljanja bo ekipa organizacijske enote Nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor izvedla predstavitev temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED), vozila in opreme, ki jo uporabljamo ob nudenju nujne medicinske pomoči na terenu.
Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 16. oktobra 2023, med 9. in 17. uro na Glavnem trgu v Mariboru.
Osrednji cilj predstavitve je ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja ter širjenje znanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja.
V videu si oglejte Vseslovenski šolski narečni festival, ki je potekal 6.10.2023 na Muti.
Društvo Humanitarček je zagnalo humanitarno akcijo Zapestnice upanja, s katerimi poskušajo pokazati solidarnost s prizadetimi v poplavah, hkrati pa zagotoviti sredstva za obnovo. Zapestnice, ki so avtorsko delo akademske slikarke Eve Ketiš, so naprodaj po 22 evrov. Celoten znesek bo namenjen nakupu gradbenega materiala.
Znesek 22 evrov je minimalna vsota, ki je potrebna za obnovo enega kvadratnega metra, ceno zapestnice pojasnjujejo v društvu.
Kot so zapisali, bo razdelitev materiala potekala obratno sorazmerno s socialnim statusom in ob strogem preverjanju, kaj je nekdo že prejel, saj se želijo izogniti temu, da bi donacije prejemali vedno isti, najbolj ogroženi pa ne.
“Želimo si, da se zapestnica razširi med ljudmi in da se na tak način pokaže solidarnost, da je torej kot nek povezovalni znak,” besede Blaža Petka iz društva Humanitarček povzema sporočilo za javnost.
Zapestnica je avtorsko delo akademske slikarke Eve Ketiš, ki ustvarja pod imenom Eva Prepeva. Vsaka zapestnica je unikatna, ročno izdelana iz gline, njihovo število pa je nekoliko omejeno. “A slikarka in lončarska mojstrica Eva Ketiš sporoča, da jih bodo pod njenim mentorstvom izdelovali dokler ne pade dol,” so zapisali.
Izbor gline kot materiala za izdelavo zapestnice ima po njihovih navedbah v projektu pomembno simbolno vrednost, saj glina s svojimi lastnostmi že tisočletja simbolizira prenovo, nove začetke: “Obenem pa s svojimi lastnostmi kaže vse razsežnosti narave.”
Na vsaki zapestnici je drevo, simbol življenja. “Drevo življenja nas opominja, da nismo ‘otoki’, temveč smo globoko povezani s svetom okrog nas, ta pa nam omogoča našo rast, napredek in razvoj. Obenem pa drevo življenja simbolizira tudi ponovno rojstvo,” so zapisali.
Vir: sta
V videu si oglejte Podelitev priznanj »KOSMATINEC«, ki je potekala 14.10.2023 v Dupleku.
Kar nekaj prostovoljnih gasilskih društev pdo okriljem Gasilske zveze Maribor predstavlja danes krajše gasilske vaje, družbo pa jim dela tudi njihova maskota Flori. Za nameček pa lahko ujamete še Gasilsko brigado Maribor ali pa si ogledate njihova vozila.
Če se danes mudite v mariborskem Europarku, lahko v pritličju najdete tudi manjši gasilski poligon, na katerem gasilci prikazujejo različne vaje, ki so dejansko prikaz stanja na terenu oziroma na tekmovanjih. Tradicionalno namreč pokažejo, kaj znajo in zmorejo na takih vajah.
Razstavljeno pa imajo tudi veliko gasilske opreme. Čez ves dan pa tudi povedo, kaj od te opreme uporabijo pri raznih intervencijah, med drugih lahko obiskovalci, predvsem mlajši izvedo tudi več o tem, zakaj so gasilska oblačila takšna, kot so, zakaj se nosi podkape, čelade, kako se hitro obuje in zaveže škornje. Najmlajši otroci lahko tam tudi barvajo, malce večji in pogumni pa lahko poskusijo tudi čelado ali gasilsko obleko.
Ne nazadnje je z njimi tudi priljubljena maskota Flori, saj je z njimi ob poligonu ali pa se sprehaja po Europarku in usmerja obiskovalce do gasilskega poligona.
Gasilci bodo v Europarku do večera in vabijo, da jih obiščete.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Mariborskemu proizvajalcu avtobusov Tam Europe so se pridružili novi investitorji. Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja, je bila julija podpisana pogodba o prodaji in prenosu poslovnega deleža, na podlagi katere je 75-odstotni lastnik postalo podjetje Tam Auto, dosedanji lastnik China Hi-tech New Energy Auto pa je obdržal četrtinski delež.
Hkrati s prenosom lastništva je na novega večinskega lastnika prešel tudi kredit podjetja v višini skoraj 26 milijonov evrov, to vsoto pa so pretvorili v kapitalske rezerve. Te so se tako iz skoraj 13 povečale na skoraj 39 milijonov evrov, s celotnim zneskom pa je družba pokrila izgubo iz prejšnjih let in jo iz 42,4 milijona znižala na 3,6 milijona evrov.
Družba Tam Auto, storitve in trgovine je bila ustanovljena decembra lani, kot ustanovitelj je vpisan Ma Fuxiong, sicer eden od direktorjev podjetja Tam Europe, ki zdaj skupaj s Tevžem Kastelicem družbo tudi vodi. Podjetje je sicer podprto s kitajskim kapitalom, saj je avgusta letos dejansko lastništvo prevzelo hongkonško podjetje China auto chain. Ma Fuxiong in Fan Wentang še naprej ostajata na čelu mariborske tovarne.
Obrat je pred leti s pomočjo kitajskega kapitala zrasel na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM) in se zadnja leta ukvarja predvsem s proizvodnjo letaliških avtobusov. Ker je na nakupe slednjih v zadnjem obdobju zelo vplivalo več dejavnikov, od pandemije covida-19 do vojne v Ukrajini, je bilo temu primerno tudi zmanjšano povpraševanje.
Tam Europe je tako lani z nekaj več kot sto zaposlenimi ustvaril vsega 4,1 milijona evrov prihodkov in ob višanju cen surovin ter stroškov dela pridelal dodatnih skoraj deset milijonov evrov izgube. V drugi polovici leta so se trgi le začeli odpirati, vseeno pa so lani prodali le 17 vozil.
Letos jim kaže precej boje, saj so samo v prvi polovici leta prodali 26 letaliških avtobusov, od tega so jih deset poslali v Savdsko Arabijo poslovnemu partnerju, s katerim so sodelovali že v preteklosti, prav toliko še pariškemu letališču Charles de Gaulle.
V drugem polletju bodo izdelali še 24 letaliških avtobusov in osem mestnih električnih avtobusov, v teku je tudi projekt elektrifikacije avtobusov, s katerim računajo na dodatnih 16 enot v letu 2023. Ob tem se z letom 2024 odpirajo nove možnosti realizacije tako letaliških kot mestnih avtobusov. Ocenjujejo, da bi lahko takrat izdelali 130 enot ter se nato leta 2025 približali številki 200. Zaradi okoljevarstvenih zahtev je pričakovati, da bo 80 odstotkov proizvedenih vozil električnih, dodajajo v podjetju.
Sicer pa je novi lastnik že letos v podjetje vložil že več kot tri milijone evrov, načrtuje pa tudi poplačilo 2,5 milijona evrov visokega kredita, ki ga ima podjetje sicer zavarovanega s hipoteko. Lastnik namerava vse svoje terjatve pretvoriti v kapital, s čimer bi pokrili izgube tekočega leta, ki bi ga tako družba letos le lahko končala s pozitivnim rezultatom.
Kot še dodajajo v Tam Europe, s stalno optimizacijo procesov dosegajo večjo dodano vrednost, trenutno pa se ukvarjajo tudi z novimi razpisi. Že zdaj so uspešno vstopili na nova letališča v segmentu letaliških avtobusov, pa tudi v segment mestnega prometa v Grčiji in Italiji.
vir: sta
Mestna občina Maribor je na zahtevo mestnega sveta danes objavila razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, ki ga sprva ni nameravala objaviti. Razpis je pripravljen po predhodnem režimu, zato so pogoji in načini dodelitve štipendije enaki kot prejšnja leta, so za STA povedali na občini.
Problematika štipendij za nadarjene dijake in študente v Mariboru je postala pereča pred začetkom šolskega leta, ko je v javnost prišla odločitev, da občina letos ne bo objavila doslej uveljavljenega razpisa v ta namen. Več svetniških skupin je zaradi tega ostro kritiziralo župana Sašo Arsenoviča, ta pa je postregel z razlago, da bodo omenjene štipendije nadomestili z novimi, kadrovskimi štipendijami.
Na seji mestnega sveta 28. septembra se je večina mestnih svetnikov strinjala, da nadarjeni mladi letos ne smejo ostati brez občinskih štipendij, zato so naložili županu, da objavi dosedanji razpis.
Razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov ter štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja v Mestni občini Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2023/2024 je objavljen na spletni strani občine in v časniku Večer. Rok za oddajo prijav je do 2. novembra.
Kot pojasnjujejo na občini, bodo denar za štipendije zagotovili v proračunu za leto 2024, in sicer v višini 102.000 evrov.
O temi štipendij smo sicer na BK TV razpravljali tudi v oddaji Vzhodna, z občinskimi svetniki. Oddaja na ogled spodaj.
Vzporedno pripravljajo nov model štipendiranja dijakov in študentov. “Osnutek odloka o dodeljevanju kadrovskih štipendij Mestne občine Maribor je pripravljen in v pregledu pri strokovnih službah,” so povedali za STA.
Omenjeni odlok mora potrditi mestni svet. Po predlogu mestne uprave bi se po novem podeljevale štipendije “na podlagi odziva na zaposlitvene potrebe mestne uprave in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Mestna občina Maribor”.
“Cilji dodeljevanja štipendij so spodbujanje k odločanju za poklice v dejavnostih, ki jih v Mestni občini Maribor primanjkuje, promocija kariernih možnosti in strokovnega razvoja in da čim več mladih po zaključku izobraževanja ostaja na območju Mestne občine Maribor in z zaposlitvijo prispeva k njenemu razvoju in napredku,” so navedli na občini.
Kadrovske štipendije bi se podeljevale dijakom in študentom za obdobje od začetka šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je štipendist pridobil pravico do štipendije, do konca izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo. Dosedanji režim podeljuje le enoletne štipendije, kar pomeni, da se posamezniki prijavljajo nanje vsako leto znova.
Javni razpis oziroma javni natečaj za kadrovske štipendije Mestne občine Maribor bo po napovedih objavljen po sprejetju odloka v mestnem svetu in bi se lahko izvedel v prihodnjem letu za šolsko oziroma študijsko leto 2024/2025.
VIR: STA
Naslednji teden, 19. oktobra, je seja Občinskega sveta Občine Muta.
Občinski svetniki bodo odločali o rebalansu proračuna za to leto. Županja nam je povedala, da bodo še pred koncem leta nekaj projektov v občini realizirali.
Več v prispevku.
Skupina magistrskih študentov sociologije na Filozofski fakulteti v Mariboru je v sodelovanju z Mestno četrtjo Studenci otvorila skupnostno shrambo Vzemi ali deli.
Shramba je dostopna vsem, noč in dan. MKC Maribor je študente z veseljem podprl. Študenti so po pridobljenih financah izvedli celotno idejo sami. Da bo zadeva čim prej zaživela so poiskali donatorje.
Gre za anonimno storitev, ki nudi nujne potrebščine osebam, ki živijo v kakršnem koli pomanjkanju.
Želijo si, da bi shramba bila dobro sprejeta in da bo v prihodnosti zaživelo še več takšnih.
Več v prispevku.
Odbor DZ za zdravstvo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanašata na zdravstvo. Proračun ministrstva za zdravje bo v prihodnjem letu znašal 519 milijonov evrov, kar je skoraj 400 milijonov evrov manj kot letos zaradi konca epidemije covida-19. Leta 2025 pa bo zdravstveni proračun nekaj več kot 471 milijonov.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, sicer tudi kandidatka za ministrico za zdravje, je danes na seji odbora DZ pojasnila, da bo ministrstvo za zdravje glede na predlog proračuna v prihodnjem letu največ sredstev namenilo ureditvi in razvoju zdravstva.
Pravicam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo po predlogu sprememb proračuna v letu 2024 namenili 140 milijonov evrov, digitalizaciji zdravstva okvirno 14 milijonov, sistemski ureditvi zdravstvenega varstva tri milijone in izboljšanju kakovosti v zdravstvu 2,6 milijona evrov.
Za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev je v posameznem letu predvidenih 105 milijonov evrov, sem spada tudi dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije. 27 milijonov evrov pa namenjajo krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga, je povedala.
Investicijam na primarni ravni v letih 2024 in 2025 namenjajo po 15 milijonov evrov, na sekundarni in terciarni ravni pa 70 milijonov evrov na leto. Na primarni ravni bodo sofinancirali prenove zdravstvenih domov, ki so jih ali jih še bodo predlagale občine.
V okviru investicij načrtujejo gradnjo mariborske infekcijske klinike, širitev onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, energetsko sanacijo hospitala UKC Ljubljana, dograditev infekcijske klinike v UKC Ljubljana, gradnjo negovalne bolnišnice v UKC Maribor in ureditev negovalnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Proračunska sredstva ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti so glede na leto 2023 nižja za 400 milijonov evrov. Prevolnik Rupel je pojasnila, da je razlika posledica tega, da se ne srečujemo več s pandemijo covida-19.
V razpravi so se poslanci osredotočili predvsem na investicije. Poslanec SDS Dejan Kaloh je opozoril na gradnjo infekcijske klinike in negovalne bolnišnice v Mariboru, po njegovih besedah za Štajersko zelo pomembna projekta. Poslanec SDS Zvonko Černač pa je povedal, da je prejšnja vlada načrtovala številne investicije na področju zdravstva, ki bi se že morale uresničevati, pa se ne. Izpostavil je gradnjo gorenjske regionalne bolnišnice, za katero po njegovih besedah še ni niti lokacije niti idejne zasnove.
Opozoril je tudi na neodgovornost vlade zaradi izgube nekaterih evropskih sredstev iz pobude React-EU, predvsem pri celoviti prenovi UKC Ljubljana. Meni, da je glavni problem slovenskega zdravstva neustrezna logistika in neustrezno upravljanje sistema na najvišjem nivoju in negospodarno ravnanje z denarjem.
Tudi poslanko SD Bojano Muršič je zanimalo, ali bodo do leta 2026 zagotovljena sredstva za gradnjo infekcijske klinike Maribor.
Po njenem mnenju projekti niso bili ustrezno prijavljeni, da bi jih lahko izvedli v tako kratkem času. Spomnila je tudi na gradnjo urgentnega centra Ptuj, ki se sicer zaključuje, ugotovili pa so, da potrebujejo dodatne operacijske dvorane, ki bi jih lahko zagotovili z nadgradnjo centra. Pohvalila pa je dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije.
Prevolnik Rupel je poslancem zagotovila, da se pri gradnji infekcijske klinike v Mariboru držijo časovnic. Gradnja se bo začela leta 2024 in bo zgrajena do konca leta 2026. O gorenjski regijski bolnišnici pa je dejala, da ministrstvo še ni izbralo lokacije, po zadnjih analizah pa je najprimernejša lokacija Kranj. Povedala je, da bodo odločitev o lokaciji sprejeli v roku dveh mesecev.
O urgentnem centru na Ptuju pa je dejala, da gre za dva ločena projekta. Gradnja centra je v zaključni fazi in pričakujejo, da bodo ob koncu leta ali v začetku naslednjega pridobili uporabno dovoljenje. Gradnja operacijskih dvoran pa je nadgradnja, a je treba zanjo najprej pripraviti vso dokumentacijo in preveriti izvedljivost.
Odbor za zdravstvo je na seji ob tem tudi podprl stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač. Prevolnik Rupel je pojasnila, da želi Evropska komisija z njo izboljšati varnost otrok pri igri z igračami in zmanjšati število neskladnih igrač na notranjem trgu. Slovenija med drugim pozdravlja širitev splošne varnostne zahteve igrač z vidika psihološkega in duševnega zdravja ter kognitivnega razvoja otrok, zlasti v povezavi z digitalnimi tehnologijami.
vir: sta
Turistično društvo Muta je ponovno popestrilo jesen v središču Mute z dekorativno, praznično postavitvijo, ki napoveduje tudi jesenske prireditve. Ena takih je to nedeljo, 15. oktobra.
Mučani in obiskovalci lahko občudujejo originalno razstavljene jesenske motive, županja pa vabi še na prireditve, ki jih v teh dneh pripravlja prav turistično društvo v sodelovanju z drugimi.
Na Muti lahko na trati v središču občudujete kokoško, narejeno iz bale, ter jesenske motive z bučami, senom in jesenskimi plodovi, pred občino pa je še postavljena gospa Jesen, ki je lepa kot vila, kraljica. Županja Angelca Mrak je pohvalila izvirno delo članov in članic TD Muta.
Postavitev pa je pravzaprav tudi znak, da se na Muti zdaj odvijajo jesenske prireditve. 15. oktobra bo tako zaigrala Kmečka godba Pernice v amfiteatru na Zgornji Muti, nato pa bo 21. oktobra še več prireditev, med drugim tudi sejem zdravja, ki ga pripravlja Zdravstveni dom Radlje, popoldan pa še KUD Sveti Primož prikaz flincarije na kmetiji Breznik.
Poglejte, kako lepo so se potrudili člani in članice TD Muta:
Danes so v Vuzenici postavili ne samo prvo formo vivo, ampak z njo pokazali, kako odlično je vključiti v sodelovanje in delo osebe iz ranljivejših skupin v družbo in delo. Projekt forma vive je med drugim dobil tudi posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv 2023.
Množica ljudi se je danes zbrala v parku ob Kulturno-upravnem centru Vuzenica, kjer so postavili prvo formo vivo.
Nastala je v skupnem projektu socialnih projektov krožnega gospodarstva. Idejni oče projekta je Jure Naglič, direktor podjetja Ekstera. Pri izdelavi forme vive pa so sodelovali varovanci CUDV Črna in koroška podjetja.
Uporabniki so v posebnem delovnem procesu ustvarili obeležje, ki je več kot spomin ali spomenik, ampak opomnik in simbol livarske tradicije v Vuzenici in na Koroškem. Gre za obnovljeno livarsko kokilo oziroma kalup.
Jure Naglič, nekdanji Vuzeničan in direktor podjetja Ekstera, je vesel, da je družba podprla njegovo idejo. Ob tem je še dejal, da je forma viva tokrat nekaj, kar daje pobudo tako za odgovore kot tudi za vprašanja po lastni vesti.
Ta projekt je predvsem uporabnikov CUDV Črna prinesel veliko prelomnico, veliko dobrega. Pomembna ni samo vključitev v družbo, ampak da so enakopravni del družbe, kar je s tem, da so izdelali formo vivo prav uporabniki CUDV Črna, to tudi pokazali, da zmorejo, je poudarila Dalja Pečovnik, direktorica CUDV Črna, in dodala, da se mora drugačnost upošteva in sprejme. Sami se tako trudijo dati svojim varovancem predvsem podporo in jim pokazati, da imajo pravico soodločanja, bivanja tam, kjer si želijo in s kom si želijo. Pa tudi zaposlitve v družbi ne na obrobju, ampak v skupnosti.
Uporabniki CUDV Črna so formo vivo ustvarili, takoj pa so se priključili tudi v podjetju Nieros Metal, je povzela direktorica tega podjetja Denise Kramljak.
Župan Vuzenice Franjo Golob je zadovoljen, da so s formo vivo povezali lokalno skupnost, gospodarstvo in socialo ter tako postali temelj še za nadaljnje delo na tem področju, ne samo v Vuzenici, ampak tudi širše.
Na samem odprtju forma vive so sicer prišli tako uporabniki, varovanci CUDV Črna, ki so zaplesali ob KUC Vuzenica, kot tudi otroci, ki so zaplesali v parku, ter množica ljudi, ki je podprla projekt in si ogledala prvo formo vivo v Vuzenici.
Sinoči so v Vodnem stolpu na Lentu odprli razstavo slik, ki so nastale na letošnji mednarodni likovni koloniji Duplek art 14.
Več let že slikar Rajko Ferk iz Dupleka in vodja likovnih kolonij Duplek art v svoj kraj povabi množico umetnikov, slikarjev in kiparjev, na mednarodno likovno kolonijo Duplek art. V nekaj dnevih si ogledajo del Slovenije, Ferk poskrbi tudi za razvedrilni program, predvsem pa, da lahko v nekaj dnevih tudi ustvarijo nove umetnije. Tudi letos je bilo tako.
Njihova dela pa po končani koloniji tudi postavi na več razstaviščnih prostorih. Dobra polovica slik je zdaj na ogled v znamenitem Vodnem stolpu na Lentu. Umetniki, ki so jih ustvarili so akademiki, profesorji, nekaj je tudi ljubiteljskih slikarjev, je povedal Rajko Ferk in dodal, da je on tisti, ki jih povabi in se z njimi dogovori za sodelovanje.
Velikokrat tudi več mesecev pred samo kolonijo, saj nekateri prihajajo res od daleč. Tako se srečajo tudi različne kulture, saj so povabljeni tudi umetniki npr. s Kube in Nepala.
Umetniki so z različnih koncev sveta. Ustvarili so različne motive, pokrajine, portrete, živali, nekaj je tudi abstraktnih del v razlčnih intenzivnosti barv. Ferk pravi, da se lahko že po paleti barv lahko ugotovi, kdo je avtor umetnije, saj ima vsak slikar rad določene.
Podobno je tudi pri motivih, tematikah. Letos je imel polovico novih udeležencev, druga polovica pa je bila takih, ki so že bili na njegovih kolonijah.
Ferk sicer njihova dela razstavlja po več krajih in razstaviščih, tokrat pa prvič v zgornji etaži Vodnega stolpa. Dušan Kelbič iz Vodnega stolpa je pohvalil razstavo, povedal pa še, da na približno mesec do mesec in pol v razstavišču Vodnega stolpa Narodni dom Maribor zamenja razstavo. Pred kratkim so zaprli prejšnjo razstavo fotografij, na katerih se vidi 15 let glasbenega nastopanja Vlada Kreslina, zdaj pa je na vrsti Duplek art 14.
Na letošnji likovni koloniji Duplek art 14 so sodelovali: Ivan Grozdanovski, Ivan Jurković, Snežana Kujundžić, Josip Kujundžić, Miodrag Jakšić, Anđela Đermanović, Ivana Bukuecki, Uglješa Colić, Srečko Zdravković, Hajnalka Almasi, Clara Thurin, Alberto Luis Copello, Paolo Albanese, Axana Kravtsova, Ramesh Terdal, Ihor Bychkivskyy, Saša Brnović, Jožica Z. Hofmüller, Hiba A. Mustafić, Bejna Šahinović, Miroslav Capovčak, Pavol Tarasovič, L’udovit Ševčik, Bhim Shrestha, Birman Shrestha, Katarina Vidmar, Pavle Ščurk, Tomo Vojnović, Mojca L. Prezelj, Lojze Kalinšek, Snežana P. Sudarić, Janja G. Jozelj, Igor Sitar, Kaja Lukač, Antonio Lušić, Zala Meklav, Irena Ferk, Mojca Škof, Bojan Krivec, Rajko Ferk.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Ogledate pa si še lahko nekaj fotoutrinkov z odprtja razstave.
Mestne nepremičnine so na Grajskem trgu pripravile tržnico, ki je namenjena iskanju idej za božično-novoletna darila.
Novoletno obdarovanje je v veselje vsem, ki pripravljamo darila, kot tudi tistim, ki darila prejemamo.
Mestne nepremičnine so v mesecu oktobru pripravile tržnico na Grajskem trgu, na kateri boste dobili številne ideje: “Ideje boste dobili tako za poslovna darila, kot tudi darila za vaše najdražje.”
Oktobrska tržnica na Grajskem bo namenjena iskanju idej za lokalna Božično-novoletna darila.
Trajala bo od srede, 11.10.2023 do nedelje, 15.10.2023.
Vse vabijo, da se v petek, 13.10.2023 med 9.00 in 18.00 uro oglasite na Grajskem trgu. Petek bo namenjen promociji daril. Predstavilo se bo 20 različnih lokalnih ponudnikov.
Pravijo, da boste zagotovo dobili idejo za izvirno lokalno darilo, ki bo razveselila tistega, ki mu bo namenjeno: “Naši razstavljavci vam bodo pripravili izdelke, ki jih boste lahko naročili in dodaten promocijski material. Med izvirnimi ponudniki se boste lahko odločili za več manjših različnih kosov, ki jih boste sestavili v paket.”
Vabijo predstavnike podjetij in samostojne podjetnike, da med stojnicami poiščete tisti izdelek, s katerim se lahko zahvalite za sodelovanje poslovnim partnerjem in jim pokažete, da vam je mar za domače lokalne ponudnike: “Veselimo se srečanja z vami in vam želimo veliko zadovoljstva pri izbiri daril.”
20. oktobra beležimo dan prve pisne omembe Maribora, zato meščankam in meščanom ob prazniku MO Maribor poklanjajo številne aktivnosti, ki so jih poimenovali: »Dan Maribora 2023 – Povezujemo meščanke in meščane ter spoznavamo naše mesto«. Z željo, da bi spoznali našo mestno zgodovino, skozi obisk predmestja in mestnih gričev, že tretje leto zapored skupaj s kulturnimi zavodi in javnimi podjetji organiziramo številne brezplačne aktivnosti za občanke, občane mesta in obiskovalce, so sporočili iz Mestne občine Maribor.
Tudi letos bo nabor aktivnosti pester, dogodki se bodo odvijali 18., 19. in 20. oktobra.
“Kot uvodno prireditev bomo 18. 10. izvedli dan posvečen spominu na zaslužne prebivalce našega mesta, 19. oktobra bo, tako kot vsako leto, protokolarni del praznika z osrednjo proslavo in celodnevni kulturni program, ki ga izvedejo kulturni zavodi in se izvaja tudi dan kasneje, 20.10. Zaključek aktivnosti ob Dnevu Maribora bo 20. oktobra, ob 18. uri, s pohodi na pet mariborskih gričev, kjer bodo ob 19. uri različni dogodki. Vsi dogodki v sklopu Dneva Maribora so brezplačni,” še zapišejo.
Pri organizaciji dneva Maribora sodelujejo: Časopis za zgodovino in narodopisje, Filozofska fakulteta Maribor, Oddelek za zgodovino, Lutkovno gledališče Maribor, Mariborska knjižnica, Mestna občina Maribor, Marprom, Mladinski kulturni center Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Osnovna šola Draga Kobala, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Sinagoga Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor.
Več najdete TUKAJ.
Novo košarkarsko igrišče Iva Daneua ob stičišču Strossmayerjeve in Mladinske ulice v Mariboru je vse od slovesne otvoritve sredi septembra deležno izjemno dobrega obiska, saj privablja številne ljubitelje košarke in je večino časa popolnoma zasedeno, so sporočili iz Sporta Maribor.
“A ker se sezona košarke na prostem s hladnejšim vremenom postopoma izteka, je družba Šport Maribor iz Skupine JHMB medtem že pričela snovati vsebine, s katerimi bo to urbano igrišče živelo tudi v zimskih mesecih,” dodajo.
Pri tem so v sodelovanju z Mestno občino Maribor sprejeli odločitev, da lahko na košarkarskem igrišču Iva Daneua v zimskih mesecih začasno vzpostavijo drsališče. “Tako bo že v kratkem objavljen javni razpis za oddajo te športne površine za namen postavitve montažnega drsališča v prihajajoči zimski sezoni. Cilj je, da Šport Maribor pravočasno najde ponudnika ureditve drsališča in poskrbi za živahen utrip na omenjenem legendarnem igrišču tudi pozimi,” zapišejo v sporočilu za javnost.
Do takrat pa bo na igrišču Iva Daneua seveda še naprej kraljevala košarka. “Gre za tehnološko sodobno igrišče, ki je bilo opremljeno s športno opremo, uporabljeno na Olimpijskem festivalu evropske mladine (talna podloga, premična koša), in ljubiteljem košarke ponuja priložnost za aktivno preživljanje prostega časa,” zaključijo.
38. Martinovanje v Mariboru, bo v petek in soboto 10. in 11. novembra 2023 od 10. do 20. oziroma 21. ure na dveh lokacijah v mestnem jedru: na Trgu Leona Štuklja in na Koroški cesti.
v petek 10. novembra (gastronomska ponudba na Koroški cesti) in
v soboto 11. novembra (gastronomska ponudba na Koroški cesti in osrednje martinovanje z glasbenimi nastopi na Trgu Leona Štuklja).
Zavod za turizem Maribor je danes objavil javno povabilo, k soustvarjanju vinsko-kulinarične ponudbe. Podrobnega programa pa sicer še ne razkrivajo, menda ga bodo v prihajajočih dneh.
Povabilo ponudnikom k sodelovanju na 38. Martinovanju v Mariboru, najdete na tej povezavi.
Pokrajinski arhiv Maribor bo danes s svečano akademijo zaključil letošnje praznovanje 90-letnice svojega delovanja. Devetindvajsetega aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Pozdravni nagovor na nocojšnji prireditvi v Minoritski cerkvi bodo imeli direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor Nina Gostenčnik, župan Saša Arsenovič in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.
Slavnostna govornica bo nekdanja direktorica Slavica Tovšak, ki je Pokrajinski arhiv Maribor vodila med leti 2000 in 2011. V času njenega vodenja je arhiv začel reševati prostorsko problematiko, s selitvijo arhivskega gradiva iz različnih lokacij na eno lokacijo v Mariboru, uredili so tudi prostore za obe enoti arhiva v Ravnah na Koroškem in Dolini pri Lendavi.
Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor je sicer mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, katerega idejni vodja je bil Franc Kovačič in pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej v Mariboru.
“V letu 2023 lahko torej obeležujemo dva jubileja: 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva,” pojasnjuje sedanja direktorica Gostenčnik.
Sedež Pokrajinskega arhiva Maribora je na Glavnem trgu 7 v Mariboru, kjer so letos odprli še prenovljene prostore razstavišča oz. predavalnice in sprejemne pisarne. Poleg tega sta še enoti v Ravnah na Koroškem in Murski Soboti.
“Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen. Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin,” je pojasnila Gostenčnik.
Dokumenti v arhivu niso uporabni le za raziskovanje zgodovine, ampak jih potrebujejo posamezniki, med drugim ko urejajo lastniška razmerja ali potrebujejo izgubljena spričevala. Letno imajo v tem drugem največjem regionalnem arhivu v Sloveniji okoli 2000 takšnih uporabnikov. Pripravljajo tudi predstavitve in delavnice za šolarje in druge dogodke za širšo javnost, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji arhivskih dokumentov.
vir: sta
Upravna enota Ruše bo v petek, 20. oktobra 2023, začela s poslovanjem v novih poslovnih prostorih na Mariborski cesti 31, v Rušah.
Za informacije so dosegljivi na telefonski številki 02 669 06 60 ali na elektronskem naslovu ue.ruse@gov.si.
Še zadnjič to sezono, se boste lahko podali v raziskovanje Koruznega labirinta.
Tematski park v koruznem polju, ki je že šesto leto razveseljeval staro in mlado se pripravlja na spravilo koruze. Ta vikend se lahko še zadnjič podate na raziskovanje.
“Petnajst interaktivnih postaj, neraziskani labirint in skrite točke so dogodivščina, ki jo je težko primerjati. Mešani občutki obiskovalcev ob prihodu, vprašanja kot; Kaj pa če se izgubimo? Ali Ali se je že kdo izgubil? Kaj pa če bomo prvi? S spoštovanjem do neznanega večina odraslih obiskovalcev vstopa v Koruzni labirint. Otroci, ne oni se ne sprašujejo če se bodo izgubili, oni se zapodijo v labirint in tam ugotavljajo če so se izgubili,” so nam pojasnili iz Zavoda v Naravo.
Ljudje se radi izgubimo, radi raziskujemo in tavamo. “Daje neki občutek svobode, da so mogoče različne poti. Da, bomo na koncu vendarle našli pot. Strategije so različne, nekateri prosijo za namig ob vstopu, nekateri prosijo za pomoč obiskovalce. Nekateri obiskovalci pa preprosto združijo moči v labirintu in postaje poiščejo skupaj,” dodajo.
Raziskovanje po labirintu lepo razkriva tudi dinamiko odnosov v družini, med prijatelji in karakter otrok. Kdo bo vodil, koga bomo poslušali, kdo ima prav, kdo je kriv, da smo se izgubili?
Zadovoljstvo ob opravljeni nalogi, pa vendar daje dober občutek. ”Vse postaje smo našli!” radi vzkliknejo otroci, ko jim le uspe poiskati tudi tiste skrite postaje. Te so letos kar izziv, pa ne ker bi bile tako zelo skrite, temveč ker je potrebna dobra organizacija in sodelovanje, in tudi suvereno skozi neraziskani del labirinta, pojasnijo.
Ta vikend, natančneje že od petka naprej, se boste v labirint lahko podali še zadnjič to sezono. V petek 13. labirint vabi tiste, ki ga upajo obiskati ponoči, v soboto in nedeljo pa bo na voljo dnevni obisk. V ponedeljek bodo poiskali izgubljene in v naslednjem tednu poželi koruzo, ki je namenjena za krmo živali, zaključijo.
Prireditev Studenčani – Studenčanom je postala stalnica v nizu dogodkov, ki jih organizira Mestna četrt Studenci.
Pripravili so pestro ponudbo za otroke, od napihljivih igral, poslikave obraza, seveda ni šlo brez sladkorne pene in palačink. Tudi v sam program so aktivno vključili vrtce in šole, pa tudi lokalne ponudnike in društva. Odvijale so se tudi studenške igre, primerne za vse generacije. V popoldanskih urah je zbrane zabavala skupina Parni valjar.
Več v prispevku:
Gasilci PGD Pekre prodajo odlično ohranjeno gasilsko vozilo znamke Mitsubishi L 200, z veliko dodatne opreme.
“Ob prodaji se iz vozila od opreme sname IDA (izolirni dihalni aparat) in pa motorna žaga, ki je zadaj v predalu za orodje, ostala oprema se pusti v vozilu,” so pojasnili v opisu.
Razlog prodaje vozila je nabava novejšega vozila GVGP-2. Vozilo se prodava izključno za gasilske namene.
