V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Zaradi dogodka Zlati krog s Primožem Rogličem, ki bo v nedeljo, 24. 9. 2023, potekal na 70-kilometrski trasi po Mariboru in okolici (s startom in ciljem na Trgu Leona Štuklja), bodo omenjenega dne vzpostavljene kratkotrajne zapore na več mestnih ulicah in cestah v Mariboru.
Med dogodkom bodo vsi mestni avtobusi vozili po ustaljenih trasah, a bodo mobilne zapore lahko povzročile manjše zamude pri vožnjah določenih avtobusov. “Prosimo za razumevanje in strpnost v času prireditve,” so sporočili iz Marproma.
Včeraj je v Radljah ob Dravi potekala slavnostna seja občinskega sveta.
Slovesnost je potekala v okviru občinskega praznika občine Radlje ob Dravi, ki se zaključuje ta vikend. V svojem pozdravnem nagovoru je župan Alan Bukovnik povzel prvo leto mandata, izpostavil je uspešno izpeljane projekte ter napovedal, kakšni so načrti za naprej. Na slavnostni seji so podelili nagrado občine ter plakete občine Radlje ob Dravi.
Nagrado občine je prejel ANTON VODUŠEK za dolgoletno delovanje kot prostovoljec na različnih področjih v občini. Ta področja vključujejo Društvo prijateljev mladine, Društvo upokojencev, Združenje borcev za vrednote NOB, krajevno skupnost, je pa tudi občinski svetnik.
Plakete občine so prejeli:
Ekipa veteranov Športnega društva Havaji iz Spodnje Vižinge, s predsednikom Blažem Ehmanom, za izjemen prispevek k razvoju kraja. Društvo ima že skoraj 50-letno zgodovino, ki je prepletena z izjemnim duhom in zavezanostjo k pozitivnim spremembam v lokalni skupnosti.
Evald Lampreht, za dolgoletno delovanje v Planinskem društvu Radlje ob Dravi in prispevku k razvoju ter promociji občine. S svojim predanim delom in prispevkom pomembno vpliva na uspešno delovanje društev ter lokalne skupnosti. Posebej zanimiv je tudi njegov prispevek k promociji kraja preko vloge grofa Sigfrida Marenberškega. S tem je ustvaril dodatno dimenzijo lokalnim prireditvam in dogodkom, kar je prispevalo k privabljanju pozornosti ter povečanju prepoznavnosti občine.
Ivan Gašper, za dolgoletno delovanje v Medobčinskem društvu invalidov »Drava« Radlje ob Dravi, zlasti na področju športa, kot so kegljanje in streljanje. Prevzemanje vodenja športnih sekcij in aktivno sodelovanje pri delovanju društva sta bila ključna za rast in prepoznavnost društva.
Kulturno športno turistično društvo Dobrava, za 20 let delovanja. S svojimi dejavnostmi so uspeli združiti vaščane in druge občane ter postali prepoznavni po številnih prireditvah in aktivnostih. Njihovo delovanje je izjemno pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in dvig kvalitete življenja v majhnem naselju.
Milka Čolnik, za dolgoletno delo v društvih. Je izjemno predana in dejavna članica Združenja borcev za vrednote NOB in Društva upokojencev v kraju Radlje ob Dravi. Njen prispevek k ohranjanju spomenikov, obeležij ter skrbi za njihov lep izgled, kot tudi širjenju vrednot, ki jih zagovarja Združenje borcev, kaže na njeno globoko predanost in odgovornost do svoje skupnosti.
Slovesnost je glasbeno popestrila zasedba Glasbene šole Radlje ob Dravi.
V Centru Gustava Šiliha so pripravili dan slovenskega športa.
Za svoje varovance in učence so organizirali razne športne aktivnosti z elementi nogometa, košarke, poligon osnovnih motoričnih aktivnosti, igre brez meja, med dvema ognjema, pohod in balinanje.
Videli so tudi prikaz dela z reševalnimi psmi, gasilsko vozilo, obiskali so jih tudi policisti konjeniki, karateisti, pripadniki slovenske vojske, znani športnik Tomaž Barada, članice Šole zdravja in drugi. Center je poskrbel tudi za bazar.
Ob svetovnem dnevu miru so otroci iz mariborskih osnovnih šol in vrtcev ponovno prinesli vetrnice miru v mestni park in jih razporedili drugo ob drugo po parku, nato pa prisluhnili petju pevskega zbora in drugim nastopom.
Organizator dogodka je bila ponovno Mestna občina Maribor. Povabili so vse osnovne šole, letos se jih je odzvalo deset. V prvih letih je bilo mišljeno, d abodo sodelovali smao prvi razredi, zdaj sodelujejo tudi ostali razredi iz nižje stopnje, pravzaprav vse do petega razreda, je povedala Tina Remšak iz Mestne občine Maribor.
Dolgoletna tradicija, organizira se namreč že vse od 2005, je otrokom prinesla veselje, vse bolj so tudi ustvarjalni, kako bodo naredili vetrnico, pa je prepuščeno njihovi domišljiji, ki pa je zelo pestra, je povedala Brigita Gajzer Pliberšek iz Mestne občine Maribor.
Sprehod za spomin, s katerim so obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, je ponovno pripravil Dom Danice Vogrinec.
Njihovi varovanci, svojci, zaposleni in drugi so se sprehodili po mestu vse od Kužnega znamenja na Glavnem trgu do Trga svobode, kjer so imeli postavljeno stojnico in kjer je prepeval in igral saksofonist Oto Vogrin.
Oto Vogrin na prireditvi Sprehod za spomin 2023
Drago Perger, psiholog v Domu Danice Vogrinec Maribor, je izpostavil, da imajo v domu zdaj približno 20 odstotkov stanovalcev, ki so starejši od 65 let. Prav starost je velik dejavnik vplivanja za nastanek demence. V Sloveniji je trenutno okrog 34.000 bolnikov z demenco, Perger meni, da je verjetno še veliko bolnikov neodkritih, po njegovem bo uradna številka v nekaj letih narasla še za 10.000 bolnikov.
Drago Perger je izpostavil: “Bojim se, da vsi deklarativno opevamo starost, izkušnje in modrost kot temelj družbe, v resnici pa imamo do starosti precej drugačen odnos.”
Meni, da zdravstvena in socialna politika v Sloveniji nimata rešitve za izzive, s katerimi se zdaj spopadajo, prav tako tudi ne za naraščajoče število bolnikov. Meni, da bi se moralo narediti več, saj ne more vse breme bolnikov z demenco ostajati na plečih svojcev oziroma družine, ker gre za kompleksen problem, saj zaradi obremenjenosti zbolevajo še svojci. Postajajo namreč izgoreli. V določenih fazah gre namreč za 24-urno varstvo bolnikov.
Sprehod za spomin 2023
Na drugi strani pa gre za oblike institucionalnega varstva, torej za domove za starejše, pravi Perger, ki pravi, da domovi niso namenjeni temu, da bi bile vse kapacitete namenjene bolnikom z demenco, ampak so namenjene vsem starostnikom, ki sami ne zmorejo skrbeti zase.
Populacija v enotah Doma Danice Vogrinec je selekcionirana. Povprečna starost stanovalcev je 82 let. Perger pravi, da je med kontinuumom med blago kognitivno motnjo in drugimi kognitivnimi težavami je demence med stanovalci okrog 40 odstotkov. To pa pomeni, da morajo storitve zanje biti prilagojene, poudarja psiholog, saj jih morajo obravnavati drugače kot tiste, ki so brez demence. Zaposleni morajo več pozornosti posvetiti komunikacijskim veščinam. Pa tudi npr. pomirjanja teh ljudi, saj demenco velikokrat spremlja poleg izgube spomina še bistveno več težav. Zmanjšujejo se namreč funkcije presojanja, govora, računanja, motenj v razmišljanju, na vse to pa pridejo, izpostavlja Perger, še dodatne vedenjske motnje, kot so nemir, nespečnost, zamenjanje dneva z nočjo, agresivnost, ki je lahko obrnjena proti drugim ljudem ali pa proti sebi. Prav zaradi vsega tega delo z ljudmi, ki so oboleli za demenco, zahteva veliko znanja.
Sprehod za spomin 2023
Država ima sicer akcijski načrt od leta 2016, vendar Drago Perger opozarja, “da politiki nekaj sprejmejo v Državnem zboru, nekaj drugega pa je potem, kako se to udejanji”. Pravi, da bo del rešitev lahko ponudil Zakon o dolgotrajni oskrbi, predvsem pravice bolnikov, a opozarja, “da ne dovolj dobro za dementne ljudi”. Zakon podpira začasne namestitve, dnevne centre za dementne ljudi – in to so po mnenju Pergerja storitve, ki jih ljudje potrebujejo. Hkrati pa je prav, da te storitve ne stanejo toliko, da si nekdo, ki je 40 let delal, ne bi mogel privoščiti te storitve, ampak bi moral obremenjevati vse svoje otroke ali občinski proračun zaradi plačila storitev, je še dejal. Torej bi morale storitve biti po zmernih cenah.
Šanghajska lestvica je najbolj uveljavljenja mednarodna lestvica razvrščanja univerz. Velja za tako imenovani zlati standard. Kot kažejo javno dostopni podatki za letošnje leto, ki so bili objavljeni 15. avgusta, pa je med slabšimi univerzami Univerza v Mariboru, žal se niso uvrstili niti med 1000 najboljših univerz na svetu. Rezultati kažejo, da je začela svoj primat izgubljati s prihodom rektorja Zdavka Kačiča, saj je bila še leta 2018 med najbolšimi 600.
Univerza v Mariboru vsako leto nižje, letos se ne uvršča niti med 1000 najboljših univerz na svetu
Edina slovenska univerza, ki se redno uvršča na lestvico, je Univerza v Ljubljani, ki pa je padla iz prve polovice v drugo in sicer v kategorijo od 601 do 700 mesta. Do 100 mesta je namreč izvedeno rangiranje po mestih, nato v skupinah.
Edina slovenska univerza na lestvici je Univerza v Ljubljani / vir: shanghairanking.com
Univerze v Mariboru ni na tej lestvici vse od leta 2019, ko je bila v rangu od 701 do 800 mesta.Najbolje pa se je uvrstila leto prej, ko je bila prvič objavljena lestvica do 1000 mesta, saj so pred tem letom objavljali zgolj lestvico do 500. Takrat se je uvrstila v rang od 501 do 600 mesta.
Univerzo v Mariboru so v zadnjih letih prehitele univerze v Avstriji, Hrvaškem, Madžarskem, Italiji in Srbiji.
Univerza v Mariboru je očitno izgubila stik z univerzami v regiji s katerimi se je primerjala. In zanimivo je dejstvo, da so očitno na univerzi nazadovali, ostale univerze pa ne le, da so jo dohitele, temveč so svoja mesta ohranile ali celo izboljšale. Dobrih 70 kilometrov iz Maribor v našem pobratenem mestu Graz je na Šanghajski lestvici kar nekaj univerz.
Univerza Harvard je na vrhu lestvice že 21. leto, sledita ji Stanford in MIT. V Italiji je na lestvici do 500 16 univerz, na lestvici do 1000 pa dodatnih 24 univerz. V sosednji Avstriji je uspelo na lestvico do 500 šestim univerzam, na lestvici do 1000 pa jih skupno najdemo kar 12. Na lestvico se je uvrstila tudi univerza na Hrvaškem, univerza v Zagrebu.
vir: shanghairanking.com
Tudi Srbija se lahko pohvali z uvrstitvijo univerz na omenjeno lestvico, med 500 najboljšimi najdemo 1, še 1 pa je nekaj mest nižje in se uvršča v kategorijo do 1000.
vir: shanghairanking.com
Neodvisni in samostojni: Torej sami krivi za svoje rezultate
Glede na to, da je univerza po ustavi samostojna in neodvisna, lahko rečemo, da je sama odgovorna za svoje rezultate. V statutu Univerze v Mariboru je namreč zapisano: “Univerza v Mariboru je avtonomna, znanstvenoraziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na določenih znanstvenih oziroma strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev javno veljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe.”
V drugem členu statuta pa je zapisano: “Univerza v Mariboru deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov, določanje študijskega režima, volitve in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in druga upravičenja skladno z zakonom. “
Na Univerzi v Mariboru imajo na spletni strani celo zavihek kakovost, kjer so objavljene lestvice. “Mednarodne lestvice razvrščanja na osnovi javno objavljene metodologije izdelajo številčno oceno kakovosti študijskih programov, dejavnosti, institucij ali nacionalnih visokošolskih sistemov. Lestvice merijo in primerjajo akademske dosežke na osnovi kvantitativnih kazalnikov in s tem spodbujajo doseganje akademske odličnosti. Lestvice so se v mednarodnem visokošolskem prostoru uveljavile kot vir informacij in kot eno izmed orodij za spremljanje kakovosti.” navedejo na spletni strani Univerze v Mariboru.
In kaj sicer ocenjujejo?
Med drugim so na lestvici upoštevani kazalniki na področju števila objav člankov v eminentnih revijah Nature in Science citiranosti raziskovalnih del, ter število zaposlenih ali alumnov, ki so prejeli Nobelovo nagrado ali nagrado Fields Medal.
V deveti sezoni akcije Naj planinska koča, ki jo vodita Planinske zveze Slovenije (PZS) in medij Siol.net, je sodelovalo 152 planinskih koč v različnih kategorijah. V eni od njih tudi mariborska Koča na Žavcarjevem vrhu, ki se je zavihtela na odlično drugo mesto. Najemnika koče sta presrečna in napovedujeta tudi zanimive dogodke na koči.
Najemnika Saša Popelar in Bobby Markoja sta par, ki je lani prevzel Kočo na Žavcarjevem vrhu pod okriljem Planinskega društva Maribor Matica. V začetku smo jih tudi obiskali – malo za tem, ko sta kočo prevzela, prav tako v vmesnem času, ko sta se borila za to, da bi na koči končno imeli še napeljano pitno vodo. Koča je namreč več let samevala, bila je zaprta, Saša Popelar in Bobby Markoja pa skrbita, da bi jo od ponovnega odprtja čimbolj uredila in s tem tudi oživila dogajanje tako na koči kot tudi ob njej.
Dan kranjske klobase in orehove potice
Dogajanje oživljata tudi tako, da povabita razne organizirane skupine na Kočo na Žavcarjevem vrhu, da pridejo na izlet in si pripravijo prireditev, ali pa kar sama poskrbita za zanimive tematske dneve. Eden takih bo naslednjo nedeljo, 1. oktobra 2023, namreč dan kranjske klobase in orehove potice. Saša Popelar je namreč odlična kuharica, ki bo na dan poskrbela, da bodo obiskovalci dobili odlično kranjsko klobaso s prilogo, spekla pa bo tudi orehovo potico. Sicer kuhinja ni nikoli prazna, tudi ostale dneve, ko sta Popelarjeva in Markoja na koči, poskrbita za malico.
Odlično drugo mesto na tekmovanju je nagrada za vse
Popelarjeva nam je zdaj, ko sta se že navadila, da sta dosegla drugo mesto na tekmovanju, vprašali, kaj jima takšen naziv pomeni. “To je nagrada vseh, ki hodijo na Žavarjev vrh, ne samo najina,” je dejala Popelarjeva, “oni dajejo energijo, dušo, da koča živi.Sam si lahko na koči, a če ni ljudi, ki pridejo in ti dajo podporo, da so veseli, koča ne more funkcionirati”.
Saša Popelar, najemnica Koče na Žavcarjevem vrhu
“Lahko pečeš zlate torte, a če ni gostov, ne pomeni nič,” je še realno pristavila in še enkrat poudarila: “To je nagrada nas vseh!” Pravi, da se podpira to kočo, “čeprav ni na drugi strani Drave, na Pohorju, ampak je nižje, na Kozjaku in nekoliko stran od mesta”.
Koča na Žavcarjevem vrhu je bila dlje časa zaprta, ljudje se zdaj navajajo na to, da je odprta in da nudita najemnika že veliko. Saša Popelar, ki na koči tudi kuha in peče odličen kruh in še marsikaj drugega, nam je pokimala: “Midva se trudiva, da bi prišla koča spet v normalno stanje, da funkcionira, da so ljudje zadovoljni, da je narava okrog.” Vesela je, da sta dosegla drugo mesto na tekmovanju, a ob tem pravi, da praktično od tekmovanja nimata nič, le večjo prepoznavnost in veliko podporo ljudi. “Za vsak glas se moram jaz potruditi, da ga dobim, planinec oziroma obiskovalec koče pa je tisti, ki se odloči, da nam glas tudi da,” je izpostavila Popelarjeva.
Napis na tabli v Koč na Žavcarjevem vrhu
Kočo obiskujejo tako posamezniki kot tudi organizirane skupine, razna planinska društva in drugi, Popelarjeva pravi, da “si eni nabirajo točke, eni minute, saj si popravljajo čas, v katerem pridejo od vznožja do koče, eni pridejo samona kavo, eni samo poklepetati in nato gredo naprej”.
Prizadevanja, da bo pitna voda javnega vodovodnega omrežja pritekla tudi do koče
Kar nekaj težav imata zaradi tega, ker še vedno nimajo pitne vode, o čemer smo že poročali. Popelarjeva je optimistična, saj se zadeve baje obračajo na boljše. Pravi, da se tako s partnerjem Bobbyjem Markojo kot tudi s predsednikom PD Maribor Matica zavzema, da bi se lahko priključili na javni vodovod. Je pa ob tem pohvalila Krajevno skupnost Bresternica Gaj in župana, da rešujejo težavo s parkiriščem, radi bi namreč imeli tudi spodaj, za izhodno točko, parkirišče.
V četrtek, 21. 9. 2023, bodo v Veliki predavalnici Alma Mater Europaea – ECM, na Slovenski cesti 17, predstavili knjigo, v kateri so vljudno vas vabimo na predstavitev prve izdaje rekonstrukcije celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co.
Na razpravi bodo sodelovali Tibor Hrs Pandur, prevajalec in avtor spremne študije, Aljaž Krivec, urednik, in Matej Mertik, strokovni sodelavec.
Knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co., izdana pri Založbi Litera, temelji na različnih doslej neobjavljenih arhivih, predvsem Teslovega osebnega arhiva v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu in arhiva Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku ter drugih arhivov v ZDA, je prva objava tega materiala v svetovnem merilu in prvi prevod gradiva v slovenski jezik. Pisma spremljajo kratke biografije Teslovih naslovnikov in izčrpne opombe, ki kontekstualizirajo številna zgodovinska, biografska in tehnična ozadja, delo pa vključuje tudi prevode vseh dostopnih prilog, ki jih je Tesla s pismi posredoval.
Knjiga dokumentira ekonomsko, družbeno in politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe
Korespondenca se nanaša na obdobje med 1900 in 1934 ter dokumentira ekonomsko, družbeno in politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je želel človeštvu zagotoviti dostop do brezžične energije, ki ne bi vključevala potrate ali porabe kateregakoli materiala, pokriva pa tudi ozadje razvoja Teslove turbine, ki ga je s posojili podprl J. P. Morgan jr. Ker sta oba Morgana Teslo sprva finančno podprla, a zaradi kompleksnih psiholoških, zgodovinskih in politično-ekonomskih razlogov, povezanih tudi z onemogočanjem in ukalupljanjem prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij, nadaljnjo podporo prekinila, korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma. Analizo tega ozadja, tako kot odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe, sooča pa tudi etični in politični drži Tesle in Louisa Adamiča in njun kompleksen odnos sredi medvojnega obdobja prve polovice dvajsetega stoletja.
Danes so v Domu Danice Vogrinec zaradi informacij, ki so se v preteklih dneh pojavile v različnih medijih, pripravili razgovor s svojci stanovalcev.
Gre za svojce stanovalcev iz različnih delovnih enot, ki so podali svoje objektivno videnje storitev in odnosov v Domu Danice Vogrinec Maribor. Pred domom na Pobrežju so se zbrali tudi zaposleni, ki so izrazili svoje ogorčenje. Marko Slavič, direktor doma, pravi, da zagotovo ni naključje, da se to dogaja v času razpisa delovnega mesta za direktorja za prihodnje mandatno okolje.
“Nimamo nobene prijave, kvečjemu pohvale. Mi smo zgroženi in si takšnih manipulacij ne bomo dovolili”
Poudaril je, da nimajo prijav o grdem ravnanju zaposlenih, kaj šele nasilju. Povedal je, da so zaposleni žalostni in ogorčeni ter da jih bo ta izkušnja naredila še močnejše. “Niti eden od zaposlenih danes ni doživel pritiska, vprašanja, če bo prišel, izkazal svoj protest. Glede na izjave o tem, da je v domu narobe, da imamo nasilništvo, da nosijo zaposleni domov po težko opravljenem delu še to breme, skrajno neodgovorno.”
Nada Grosek, predstavnica delavcev v svetu doma, je bila med tistimi, ki je izrazila podporo, hkrati pa žalost in prizadetost zaposlenih: “Vem, da delamo dobro, da se pri nas takšne stvari, ki so navedene v medijih absolutno ne dogajajo in zato zavračam vse obtožbe na račun našega dela, obnašanja, nasilja nad starejšimi. Če kdaj, potem zdaj moremo povedati, da ponosno stojimo pred domom, ponosno stojimo za svojim delom.”
Govorili smo tudi z zaposleno Andrejo Teran.“Zbrali smo se, da damo podporo svojemu delu, da zagovarjamo svoje delo, ne pa da pljuvajo po našem delu. 30 let sem v tem in tega ne dovolim.”
“Dokler bo moji mami tukaj lepo, ne dopuščam, da nekdo govori grdo o teh ljudeh, ki postorijo vse, da so naši svojci na lepem”
Govorili smo tudi s svojci. Zlatko Kauran ima v domu mamo, odločil, da jih podpre: “Kadarkoli pridem k mami na obisk, mama reče, da je v redu, da je lepo. Dokler bo moji mami tukaj lepo, ne dopuščam, da nekdo govori grdo o teh ljudeh, ki postorijo vse, da so naši svojci na lepem, v času, ko odhajajo. In zato si zaželimo vsi, da se naj zadeve, ki ne sodijo v širši kontekst, poskušajo pospraviti.”
“Starš ni kovček, ki ga pripelješ, odložiš in greš”
Drago Naberšnik, prav tako eden izmed svojcev, je prišel podpret delo zaposlenih. Njegova mama, ki je pred dvema mesecema izgubila življenje, je bila v domu 12 let: “Poznam ljudi, zelo srčni so, vsak ni idealen, a za 12 let dela, lahko rečem, da so ji šest let poklonili, podaljšali življenje skozi kvalitetno delo, srčno delo. Res pa je to, da starš ni kovček, ki ga pripelješ, odložiš in greš.”
Kristijan Skamljic, uspešen mariborski frizer, praznuje 20-letnico delovanja. Frizer, ki dela s številnimi ljudmi iz medijskega sveta. sodeluje z domačimi in tujimi pevskimi zvezdami in modeli.
“Vse se da urediti in vsak las ukrotiti”
“Začetki segajo v leto 2003, ko sem friziral že za svojo valeto. Takrat še samouk sem zelo suvereno poprijel za vsak las, ki se je ponudil v obdelavo,” je obudil spomine. Priznal je, da se je v tem času ogromno spremenilo: “Spremenil sem se jaz in modni trendi. Ko pogledam kakšno sliko za nazaj, se začudim in si mislim ‘takšni smo hodili naokoli, ha ha ha’.”
FOTO: Rok Maver
Da se vsakega izziva z veseljem loti, je dejal in ob tem dodal: “Vse se da urediti in vsak las ukrotiti.” In kako po njegovem mnenju Slovenci skrbimo za svoje lase? Kristjan meni, da zadovoljivo, tako kot na drugih področjih, so nekateri bolj, nekateri manj predani negi las.
FOTO: Tibor Golob
In kako pogosto bi si morali privoščiti obisk frizerja? Z nasmehom brez pomisleka odgovori: “Vsak teden. Hec. Vsekakor bolj priporočam obisk frizerja, kot pa da se sami strižete doma s “kuhinjskimi” škarjami.” Če so nekdaj ljudje imeli precej podcenjevalni odnos do frizerjev, se je ta odnos v zadnjih letih precej spremenil. “Še vedno se najdejo izjeme, ampak tako je pri vsaki stvari v življenju,” je razložil.
FOTO: Tibor Golob
Kristijan samozavestno stopa po želeni poti in uspešno dosega svoje cilje
Pohvali se lahko s številnimi uspehi, a težko izbere takšnega, na katerega je najbolj ponosen: “Vsekakor je bila ena velika prelomnica Fashion week v New Yorku.” Danes bo dogodek, na katerega se pripravlja od začetka letošnjega leta, obeležil tudi v Mariboxu, kjer bo predstavil svoje 20-letno delovanje. “V sklopu obletnice sem pripravil novo zgodbo, ki bo, če bo vse po sreči, končni epilog dobila konec leta. Si pa seveda želim delati še s kakšno svetovno znano zvezdnico,” je še povedal.
FOTO: Tibor Golob
In tudi daje nasvete tistim, ki razmišljajo o tem, da bi postali frizer ali pa so ravnokar zaključili šolanje. “Biti frizer je en lep, zabaven in poučen poklic. Vsem, ki si tega resnično želijo, polagam na srce, da se trudijo za svoje sanje, ker nič ni nemogoče.”
Ministrstvo za visoko šolstvo v skladu s strategijo zagotavlja dodatna sredstva za zagotovitev kadrov v zdravstvu ob upoštevanju vsakoletnega soglasja vlade k razpisu dodatnega števila vpisnih mest. Za področje farmacije doslej še niso bile potrebe po povečanju vpisnih mest oz. diplomantov, so na poslansko vprašanje odgovorili na ministrstvu.
Poslanka SDS Alenka Helbl je na ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča naslovila vprašanje v zvezi s povečanjem števila vpisnih mest za študije medicine, farmacije in dentalne medicine ter povečanjem vključenosti zdravnikov v pedagoški proces.
Na ministrstvu so pojasnili, da že izvajajo aktivnosti zagotavljanja dodatnih vpisnih mest za študij na področju zdravstva.
V skladu s strategijo o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanja vpisnih mest v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih ministrstvo zagotavlja sredstva ob upoštevanju vsakoletnega soglasja vlade k razpisu dodatnega števila vpisnih mest za zagotovitev kadrov na področju zdravstva. Za farmacijo po navedbah ministrstva doslej še ni bilo potrebe po povečanju vpisa oz. diplomantov.
“Dosedanja ureditev financiranja dodatnih vpisnih mest je bila prvi ukrep, ki je bil mogoč na kratek rok, saj je za povečanje kapacitet vpisnih mest v zdravstvu na daljši rok potrebno zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo,” so zapisali.
Poudarili so, da je v okviru zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 predvideno, da del sredstev ministrstva namenijo za financiranje dodatnih vpisnih mest. Preostala sredstva pa bodo namenili za investicije.
Predvideno je financiranje za visokošolske zavode za enoviti magistrski študijski program medicine, dentalne medicine in farmacije ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti v višini 200 milijonov evrov ter za srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode v zdravstvu v višini 50 milijonov evrov. Od tega po predlogu novega sporazuma o prenosu nalog pri izvajanju investicijskih projektov v javne izobraževalne zavode s področja zdravstva v okviru zakona za visokošolske zavode s področja zdravstva 25 milijonov evrov, so navedli na ministrstvu.
Med ministrstvom, ljubljansko in mariborsko univerzo je bilo dogovorjeno, da se uredi status in plačilo za klinične mentorje, ki ga je treba urediti med učnimi bolnišnicami in univerzami. Kot odgovorni za izvedbo sta bili identificirani omenjeni univerzi ter ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti, so še zapisali v odgovoru poslanki.
Rok Možič, ki se je pred kratkim vrnil z evropskega prvenstva v odbojki, se odpravlja na nova tekmovanja. Te dni se mudi v domačem Mariboru, v nedeljo potuje v Tokio. Zdaj pa si je vzel čas še za podpis pogodbe s podjetjem VBO, saj bo njegova podoba krasila embalažo inovativnih zobnih ščetk.
Eden največjih uspehov vrhunskega mariborskega športnika je zagotovo osvojena bronasta medalja na evropskem prvenstvu v odbojki. Zaveda se, da gre za ekipno delo. Na enem evropskem prvenstvu je že bil, takrat je vstopal v igro kot as, joker s klopi, letos pa je imel pomembno vlogo korektorja. Meni, da je za ekipo tretje mesto dobljeno zasluženo. Ne nazadnje so premagali Francoze, ki so jim bili kar nekaj časa trn v peti. Pravi, da je bila tekma z njimi lepa. In ko je že veliko ljudi bilo obupanih in videlo, da scenarij ni to, kar so si želeli, pravi, da je ekipa takrat, na koncu zbrala moči in odigrala peti set, tako kot zna.
“Ta bronasta medalja je kot zlata za nas,” je poudaril Rok Možič.
Odbojka je zagotovo ekipni šport in na svojo ekipo Rok Možič tako tudi gleda. Kljub svojim rosnim letom je dovolj zrel in kljub posamičnim uspehom vidi ekipo na prvem mestu. Poudarja, da so eni člani v ekipi že 15 let, sam je na novo še z nekaterimi drugimi nekaj let, tudi mlajši so. Poudarja, da imajo skupne cilje. Eden takih je olimpijada, ki si jo vsi želijo. Odbojka še nikoli bila tam, pravi Možič in dodaja, da bi bil to velik korak za slovensko odbojko.
Rok se je te dni mudil v domačem Mariboru, bil z očetom Petrom in mamo Mojco ter s preostalo družino. Deloma se je zagotovo spočil, hkrati pa nabral moči za naslednja tekmovanja. Njegov oče Peter Možič, ki je tudi sam izredno uspešen športnik, ga pravzaprav velikokrat spremlja in spodbuja na njegovih tekmovanjih, z Rokom pa je bil tudi danes na podjetju VBO, kjer je Rok podpisal pogodbo o sodelovanju.
Rok Možič z očetom Petrom Možičem pri Marku KalohuMarko Kaloh in Rok Možič
Rok Možič se je namreč odločil, da bo na ovitkih zobne ščetke VBO Premium njegova podoba. Velikokrat se športniki odločijo za tovrstne korake, tudi zaradi tega, da postanejo lahko vzor ljudem še na drugih področjih, ne samo v športu. Zdaj gre za mariborsko podjetje in tako mariborsko navezo uspešnega športnika in uspešnega podjetja.
Kdo ve, mogoče se bo prav zaradi Možiča kdo odločil za bolj vneto umivanje zob ali pa bo negi zob posvetil več pozornosti.
Roka Možiča v podjetju VBO že dlje časa spremljajo, ponosni so na njegove uspehe, s povezovanjem z njim pa bi mu radi izkazali tudi spodbudo za naprej. Marko Kaloh iz VBO, digitalno zobodravstvo, tako pravi, da so izjemno ponosni kot vsi Mariborčani na izjemne rezultate, ki jih dosega Rok, sploh ker je postal prvi igralec evropskega prvenstva. Ter da s svojimi uspehi postavlja na športni zemljevid sveta tudi Maribor. In da tako sam daje ogromno spodbude mladim športnikom.
Tako so iskali način, kako bi Roka Možiča podprli. In so se odločili za sodelovanje, pri katerem Rok postane na nek način prepoznaven obraz na ovitku ščetke, ki so jo razvili prav v tem podjetju. Pravi, da ne gre samo za podobo, ampak tudi to, da je Možič, tako kot vsi, moral med odraščanjem večkrat k zobozdravniku, razmišljati o tem, kaj je zdravo in kaj ne za zobe. Pravi, da je Rok celo svetoval, kako naj bo ščetka videti.
Z NK Maribor so sporočili, da je bila na trenerjevo pobudo bila sprejeta odločitev, da bodo v prihodnje aktivnosti moštva potekale brez prisotnosti Josipa Iličića.
Do nadaljnjega bo vadil po samostojnem, klubskem programu, z namenom, da doseže želeno stopnjo telesne pripravljenosti in ga ne bo med kandidati za nastop na naslednjih tekmah.
Na spletni strani NK Maribor so pojasnili: “Moštvo je imelo po vnaprej predvidenem programu v ponedeljek prost dan, od torkovega popoldneva pa odpiramo novo poglavje delovnega cikla. Vmes so se sestali vsi neposredni udeleženci, ob odkritem pogovoru izmenjali stališča in dorekli prihodnje korake. Trener Damir Krznar je pojasnil razloge za odločitev, športni direktor Marko Šuler potrdil sklep, Josip Iličić začel z delom po samostojnem, klubskem programu z namenom, da doseže želeno stopnjo telesne pripravljenosti.”
V ponedeljkovih večernih urah so sklicali sestanek upravnega odbora z namenom obveščanja vseh članov o aktualnem stanju. Šlo je za predstavitev celotne situacije in predvidenega načrta glede iskanja izhoda iz rezultatske krize. “Enotno mnenje je, da je trenutno najpomembneje, da znova obrnemo rezultatsko krivuljo navzgor in vse moči bodo usmerjene k uresničitvi športnih ciljev,” so tako zapisali na spletni strani.
Dodali so še: “Pred nadaljevanjem sezone, med katero na kadrovsko sestavo precej vplivajo neprijetnosti s poškodbami, končno tudi spodbudna novica o dopolnitvi moštva. Potrdimo lahko, da se bosta ob ponovnem zboru vadbi s polno obremenitvijo pridružila tudi Hilal Soudani in Marko Kolar.”
Prizidek zdravstvenega doma v Lovrencu na Pohorju raste, vidi se že, kako bo urejen po etažah.
Kako bodo uredili notranjost, zunanjost in tudi okolico, da bo dovolj prostora za paciente, zdravstveno osebje in tudi stanovalce, ki živijo v stari zgradbi, nam je povedal lovrenški župan Marko Rakovnik.
Vidi se že, kakšna zgradba nastaja, v njej bo več prostora za izvajanje zdravstvenih storitev. Prizidek bo imel tri etaže: klet, pritličje in nadstropje. Zdaj se že zaključuje z obdelavo lesene fasade na sprednji strani prizidka. Kaj vse bo v prizidku, je tako rekoč že znano. Dve ambulanti osebnega zdravnika, za pomoč na domu in patronaži, tudi fizioterapija bo v zgradbi, laboratorij, ne nazadnje tudi manjša ordinacija za posege in še kaj, saj dobijo v prizidku skoraj 500 kvadratnih metrov v vseh etažah.
Pomembno je, da bo vhod zdravstvenega doma ločen od vhoda za stanovalce, ki živijo v stari zgradbi. Župan je potrdil, da bodo uredili tudi okolico, obdržali parkirišče. Glede na to, da bodo v bližini še gradili druge objekte in uredili ulico, pa bo dovolj prostora za vse. Gradbena dela se bodo zaključila ta ali naslednji mesec, nato bodo urejali dokumentacijo z zdravstvenim domom, ki je partner v razpisu, naslednje leto pa se uporabniki selijo v prizidek.
Lutkovno gledališče Maribor (LGM) bo v četrtek v Sodnem stolpu premierno uprizorilo predstavo Alica v papirnati deželi, ki je po navedbah njenih ustvarjalcev poklon svetu knjig in pisateljem, kot je Lewis Carroll. Predstavo je režiral Matteo Spiazzi, igrata in animirata Gregor Prah in Miha Bezeljak, likovna podoba je delo Darke Erdelji.
Eno glavnih vprašanj, ki si jih zastavljajo v predstavi, je, kdo sem jaz, je na današnji novinarski konferenci povedal režiser predstave in avtor priredbe Matteo Spiazzi, ki je v LGM režiral že uspešnico Ostržek.
Predstava je namenjena starejšim od 12 let, prvenstveno najstnikom, ki si pogosto zastavljajo takšna vprašanja. “Včasih je nemogoče odgovoriti na to vprašanje, ker se spreminjamo,” je dejal režiser.
Zgodba je s pomočjo papirnatih lutk in senčnega gledališča odigrana na mizi v knjižnici, ki je obložena s knjigami. “Liki prihajajo iz knjig, od koder prihaja tudi domišljija. To je neke vrste poklon knjigam in njihovim avtorjem, ki svojo domišljijo spravljajo v knjige,” je še povedal Spiazzi.
Predstava je brez izgovorjenih besed, kar je besedila, je napisano v knjigah ali napisih, ki so projicirani na oder. “Uporabljamo jezik knjig,” je povedal režiser.
Lutke in drugi pripomočki v predstavi so papirnati ali iz kartona, kar nakazuje na knjige. Avtorica likovne podobe Darka Erdelji, ki je na nedavnem bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejela nagrado za likovno podobo za predstavo Alma, je povedala, da je izziv delati s takšnimi materiali, saj so zelo krhki in jih je zato treba predhodno primerno obdelati.
Z režiserjem sta se odločila, da se zgledujeta po viktorijanskem obdobju. “Oba imava rada stare knjige, stare fotografije, starine, neke druge čase in našla sem viktorijanske izrezane slike iz papirja, s katerimi so se včasih igrali otroci,” je povedala.
Igralca Miha Bezeljak in Gregor Prah se na začetku predstave pojavita v dramski vlogi, a se nato zelo hitro umakneta v ozadje in sta animatorja. “Zelo simpatično je spremljati Alico v tej podobi, ko se pojavlja na res najrazličnejše načine. Lepo je, kako najti znotraj starih knjig možnosti za različne verzije utelešanja,” je povedal Prah.
Po besedah Bezeljaka je ključen soigralec glasba, ki je v odsotnosti izgovorjenih besed pomemben dejavnik ustvarjanja vzdušja predstave, podobno kot v nemih filmih.
Zgodba sledi osnovni zgodbi Alice v čudežni deželi angleškega pisatelja Lewisa Carrolla, ki je bila prvič objavljena novembra 1865. “Najbolj popolna verzija zgodbe o Alici v čudežni deželi je vsekakor v knjigi. V lutkovni predstavi želimo med drugim doseči tudi Aličin notranji svet. Želimo odpreti nekaj, kar je sicer v knjigi, a morda ni tako vidno kot v predstavi,” je povedal Spiazzi. Alica v čudežni deleži ga je navdušila, ker je “včasih skoraj bolj resnična kot resničnost”.
To je prva premiera v novi sezoni LGM v domači hiši, sta bili pa že dve premierni uprizoritvi drugod. V soboto je bila na mednarodnem lutkovnem festivalu v mestu Charleville-Mezières v Franciji prvič javno odigrana slovenska verzija koprodukcijske predstave Tok, Tok, Tok v izvedbi mariborske igralke Barbare Jamšek in glasbenika Urbana Kolariča. Predstavo je režirala Mateja Bizjak Petit, na oder LGM pa prihaja v oktobru.
V nedeljo je bila v Dvorani Union v okviru Festivala Maribor premiera glasbene igre Zvezda in srce, ki sta jo na stihe Milana Jesiha ustvarila Nana Forte in Jure Ivanušič. V njej nastopata igralki LGM Metka Jurc in Urša Kavčič.
vir: sta
V prihodnjih dneh se bo v Vuzenici odvila akcija kosovnih odpadkov.
Akcija kosovnih odpadkov v Vuzenici bo potekala po naslednjem razporedu:
Vuzenica – pri Huti, 27. 9. 2023, od 12.00 do 16.00
Sv. Vid – novo naselje pri kapelici, 28. 9. 2023 od 12.00 do 16.00
Sv. Primož na Pohorju – cetner, 29. 9. 2023 od 12.00 do 16.00
Dravče – pri Črešanku, 12. 10. 2023 od 12.00 do 16.00
Na navedeni lokaciji kontejnerji stojijo od 1200 ure dopoldan do 1630 ure popoldan – 1 dan,
V akciji odvoza kosovnih odpadkov lahko uporabniki oddajo IZKLJUČNO kosovne odpadke, med katere NE SODIJO:
– mešani komunalni odpadki in odpadna embalaža, ter papir in tekstil
– nevarni odpadki ( barve, laki, razredčila, akumulatorji…. )
– gradbeni odpadki ( beton, opeka, ploščice, izolacija, okna z steklom… )
– salonitna kritina
– silirna folija
– izrabljene gume
Včeraj zvečer smo v garaži nakupovalnega centra v Mariboru opazili najbolj vročega TikTokerja Balkana ta hip, vsem dobro znanega Američana Justusa Rieda.
Manjkal ni niti njegov legendarni Yugo. Ob njem sta bila tudi Pero Martić, največji Slo youtuber in eden najpopularnejših mladih youtuberjev Jack on the Box. Očitno so fantje združili moči in nas v naslednjih dnevih čaka eksplozija na družbenih omrežjih.
Presenetilo pa nas je, ko smo ob prepoznavnih fantih zagledali še dr. Kalohovo iz VBO-ja. Ko smo jih povprašali kaj pripravljajo, so se vsi samo skrivnostno nasmihali in niso želeli razkriti vsebine. So nam pa obljubili, da bomo kmalu deležni najbolj gledanega videa na TikToku.
Kasneje so se družili ob prepevanju v Etno hiši Baščaršija.
Mi smo že nestrpni in komaj čakamo. Verjamemo, da bo odlično!
“Ne glede na okoliščine je izjemno pomembno, da spoštujemo zasebnost družine in ne obsojamo”
Obrnili smo se tudi na UKC Maribor in predstojnika Oddelka za perinatologijo UKC Maribor Farisa Mujezinovića povprašali o porodih na domu. Komentiral je tudi omenjen primer: “Vsaka smrt novorojenčka je tragedija, ki globoko prizadene celotno skupnost, še posebej družino. Ne glede na okoliščine je izjemno pomembno, da spoštujemo zasebnost družine in ne obsojamo. Vsaka mati in oče si želita najboljšega za svojega otroka.”
Statistike sicer kažejo, da je število porodov na domu tudi v Sloveniji precej v porastu. Mujezinović ob tem pove, da je porod na domu sicer dovoljen, vendar ga uradna medicina ne podpira in je zelo omejen. Poudaril je, da čeprav veliko porodov poteka brez zapletov, so ti možni in lahko ogrozijo življenje matere ali otroka. Med te spadajo krvavitve matere, distres ploda ali neonatalna asfikcija, težave s popkovino in posteljico, nezmožnost pravilnega rojevanja npr. zaradi prečne lege otroka. “V bolnišnici so na voljo medicinska oprema, zdravila in strokovnjaki, ki lahko hitro ukrepajo v takih situacijah,” doda ob tem.
Če se mati vseeno odloči za porod na domu, pa je po njegovih besedah pomembno, da najame izkušeno babico, ki je usposobljena za takšne porode: “Prav tako bi morala imeti načrt, kako hitro priti do najbližje bolnišnice, če bi prišlo do zapletov.”
“Pomembno je, da se vsaka bodoča mati in oče dobro informirata o vseh možnostih in tveganjih, preden sprejmeta odločitev o mestu poroda. Vsaka odločitev je osebna in mora temeljiti na najboljših informacijah, ki so na voljo,” še za lokalec.si pove Mujezinović.
Slovenskem državnem holdingu (SDH) so za STA potrdili, da je zainteresirani nemški kupec Mutares 14. septembra odstopil od namere za prevzem Mariborske livarne Maribor (MLM). Kot so dodali, sta bila letos dva investitorja pripravljena MLM prevzeti brezplačno ob večmilijonski nepovratni državni pomoči, ki pa je zaradi evropskih pravil prepovedana.
Kljub intenzivnim aktivnostim finančnega prestrukturiranja in načrtnim prizadevanjem za ohranitev podjetja MLM ni uspel v celoti izvesti poslovnega prestrukturiranja, saj od leta 2016 dalje posluje z izgubo, so pojasnili v državnem holdingu.
Podjetje je v izjemno težkem položaju, so poudarili, SDH pa kot lastnik zaradi pravil EU nima več na voljo razpoložljivih ukrepov za nadaljnjo finančno podporo in zagotavljanje potrebne likvidnosti družbi. Ti bi namreč šteli za državno pomoč, ki pa je mariborskemu podjetju po evropskih pravilih ni več mogoče dodeliti, saj jo je v zadnjih desetih letih že prejela.
Prav tako je bilo po njihovih besedah neuspešnih več poskusov iskanja strateškega partnerja, saj so bili ti večinoma prekinjeni zaradi omejenega interesa ali odstopa investitorjev po izvedenem skrbnem pregledu družbe. Dva sta bila sicer pripravljena družbo prevzeti brezplačno ob večmilijonski nepovratni državni pomoči, ki pa je zaradi pravil EU prepovedana.
Terjatve do MLM so bile zaradi dolgoletnih finančnih težav in dolgov do Nove KBM, Probanke in Abanke odplačno prenesene na DUTB takoj po njeni ustanovitvi leta 2013. Slaba banka si je ves čas načrtno prizadevala za sanacijo s številnimi ukrepi, enako pozneje tudi SDH, ki je v začetku junija na skupščini podprl predlog uprave in nadzornega sveta za poenostavljeno znižanje osnovnega kapitala za pokrivanje izgub iz zadnjih treh let, da bi tako zagotovili kapitalsko ustreznost družbe.
Tudi vlada je že leta 2015 na podlagi takrat veljavnega zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in pozitivnega soglasja Evropske komisije družbi dodelila dobrih pet milijonov evrov državne pomoči, v letih 2019 in 2020 še pomoči v obliki odloga, ministrstvo za gospodarstvo pa je družbi omogočilo reprogram plačila. Družba je v državnih paketih pomoči za odpravo posledic epidemije in energetske krize v zadnjih treh letih prejela še okoli milijon evrov.
Kot zdaj ugotavljajo v SDH, se MLM kljub obsežni finančni podpori v desetih letih ni uspelo v celoti prestrukturirati in vse od leta 2016 poslujejo z izgubo, samo v zadnjih treh letih je ta znašala skoraj osem milijonov evrov. Posledično se je družba znašla na točki, ko zaradi slabega poslovanja njene potrebe po dodatni likvidnosti neprestano rastejo.
V zadnjem letu je MLM porabila tudi celoten denarni depozit v vrednosti 3,5 milijona evrov, ki ji ga je DUTB zagotovila kot zavarovanje za izdano bančno garancijo dobaviteljem za zagotovitev daljših plačilnih rokov.
V SDH opozarjajo, da ne smejo izvajati transakcij pod neekonomskimi pogoji oziroma transakcij, ki jih v enakih okoliščinah ne bi izvedel zasebni investitor, saj vse takšne transakcije štejejo za državno pomoč.
Ob tem poudarjajo, da so glede potencialnih rešitev ves čas sodelovali z gospodarskim ministrstvom, ki so ga seznanili, da kakršnakoli nadaljnja državna pomoč, bodisi s strani SDH ali države, ni več mogoča.
Na konstitutivni seji sveta Zavoda UKC Maribor, ki je potekala danes, 18. 9. 2023, je bil izvoljen novi predsednik Sveta zavoda, in sicer Marjan Mačkošek.
Za podpredsednika pa so izvolili Luka Kolariča, ki je predstavnik zaposlenih.
Potrdili so zapisnik prejšnjih sej. Svet zavoda je na seji obravnaval poslovnik o delu ter podal pripombe, ki je potrebno vnest v predlog. Tako dopolnjen predlog bodo obravnavali in sprejemali na prihodnji seji.
Svet zavoda se je je seznanil s finančnim poslovanjem in investicijami, ki jih je predstavil generalni direktor dr. Anton Crnjac. Ob tem se je predsednik sveta zavoda zahvalil generalnemu direktorju za delo in dosežen poslovni rezultat, ki je po dolgem času zopet pozitiven in izkazuje 2.065.411 evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni bo Dom Danice Vogrinec Maribor pod pokroviteljstvom Mestne občine Maribor v četrtek, 21. septembra 2023 ob 10. 00 uri, tradicionalno organiziral Sprehod za spomin.
“Vabimo Vas, da se udeležite sprehoda, ki letos poteka pod sloganom »NIKOLI PREZGODAJ, NIKOLI PREPOZNO«. S svojo udeležbo in sodelovanjem boste prispevali k zmanjšanju stigme, boljši ozaveščenosti in prepoznavanju demence v Sloveniji. Dobimo se na zbirnem mestu, na Glavnem trgu pri Kužnem znamenju,” so sporočili iz Doma Danice Vogrinec Maribor.
Udeleženci se bodo sprehodili do Trga svobode, kjer boste na stojnici lahko prejeli informacije o demenci. Za okrepčilo udeležencev sprehoda bo poskrbljeno, so še zapisali.
“Nova štirisedežnica Ruška že dobiva svojo podobo; v teh dneh so bili na trasi postavljeni stebri žičnice – skupno jih je 11. Sedaj sledijo končne nastavitve stebrov, medtem pa se tudi nadaljujejo dela na spodnji in zgornji (pogonski) postaji sedežnice,” so sporočili na Visit Pohorje.
Gradnja bo končana pred zimsko sezono. Nova sedežnica bo ob večji zmogljivosti prevoza zagotovila še dodatne ugodnosti, kot so sanitarni prostori v zgornji postaji, ob njej pa še kartomat, ki bo pozimi zmanjšal vrste za nakup vozovnic.
“Kartomati bodo do nove zimske sezone nameščeni tudi na spodnji postaji Piskra ter spodnji in zgornji postaji Pohorske vzpenjače,” še zapišejo.
“Včeraj, okrog 20.45, smo bili obveščeni o požaru na območju podjetja na Teznem v Mariboru. Opravljen je bil ogled kraja požara. Po prvih informacijah so v požaru zagoreli nenevarni odpadki. Po nestrokovni oceni policistov je nastala škoda v višini 5.000 eur. Policisti o požaru še zbirajo obvestila,” so sporočili iz PU Maribor.
Iz Mestne občine Maribor so poslali sporočilo za javnost, v kateri so poudarili: “Mestna občina Maribor ima ničelno toleranco do kakršnekoli oblike nasilja.”
“Nasilje na Paradi ponosa ali katerem koli dogodku je nesprejemljivo in zaskrbljujoče. Spoštovanje človekovih pravic, enakosti in nediskriminacije je ključno za zagotavljanje strpnega in inkluzivnega družbenega okolja. Vsak posameznik ima pravico do svobodnega izražanja svoje identitete in se mora počutiti varnega in spoštovanega. Nasilno dejanje storilcev je treba prepoznati kot nedopustljivo in nemudoma prijaviti pristojnim organom,” so zapisali.
“Kot župan Mestne občine Maribor spodbujam dialog, razumevanje in strpnost med vsemi posamezniki, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali identiteto,” je sporočil mariborski župan Saša Arsenovič.
Z današnjim dnem je na Policijski upravi Maribor vodenje Sektorja kriminalistične policije (SKP) prevzel Stanko Vidovič, Jani Polič pa je postal novi vodja Operativno-komunikacijskega centra.
Naloge vodenja SKP PU Maribor je danes Stanku Vidoviču, ob prisotnosti direktorja PU Maribor Bena Megliča s sodelavci, predal pomočnik vodje SKP Andrej Kolbl, Janiju Poliču je pa je naloge predal Miran Čagran, vodja oddelka za operativo na OKC.
Vodja Sektorja kriminalistične policije Stanko Vidovič se je v policiji zaposlil leta 1998. Kot policist, kriminalist in vodja je deloval na različnih temeljnih področjih policijskega dela. Karierno pot v policiji je začel kot policist na Policijski postaji Ptuj in jo nadaljeval na PP Ormož, kjer je nato delal kot policist – kriminalist. Po končani Višji policijski šoli se je leta 2010, kot višji kriminalist, zaposlil v Skupini za kriminalne združbe, Oddelka za organizirano kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije v Mariboru. V tem času je ob delu zaključil študij na Fakulteti za varnostne vede in nadaljeval z delom kot kriminalistični inšpektor. Leta 2018 je postal vodja Skupine za kriminalne združbe, od leta 2020 pa opravlja naloge vodje Oddelka za organizirano kriminaliteto. Je prejemnik priznanj bronasti in srebrni ščit policije.
Vodja Operativno komunikacijskega centra Jani Polič se je v policiji zaposlil leta 1994. Izkušnje si je pridobil na različnih delovnih področjih policije. Kariero je začel kot policist v Policijskem oddelku Tabor v Mariboru, nato je opravljal delo vodje patrulje, policista kriminalista ter višjega policista kriminalista. Po končani Fakulteti za varnostne vede je delo opravljal kot višji kriminalist v Oddelku za gospodarsko kriminaliteto na PU Maribor, nato pa kot pomočnik komandirja na PP Maribor I, komandir PP VSPK Maribor in komandir PP Maribor I ter načelnik PMP Gruškovje. Pred imenovanjem na delovno mesto vodje OKC, je delo opravljal kot vodja Oddelka za splošne policijske naloge v SUP PU Maribor. Zaključil je tudi študij na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer je pridobil naziv magister javne uprave. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, nazadnje je v letu 2018 prejel zlati ščit policije.
V Selnici ob Dravi so sinoči imeli dobrodelni koncert, na katerem je bilo več nastopajočih iz raznih selniških društev in drugih, na odru so bili tudi otroci iz selniškega vrtca.
Zbrani izkupiček je namenjen za nakup opreme v novem vrtcu, ki ga gradijo v bližini osnovne šole. Gre za sodoben vrtec, narejen po novejših standardih.
V preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika, kjer je sicer v dvorani bil koncert, pa so pripravili tudi bazar, na katerem so vzgojiteljice ponujale tako izdelke, ki so jih naredile skupaj z vrtčevskimi otroki, prav tako pa so imele tudi več predmetov, ki so jih prinesli starši. Tudi ta izkupiček je namenjen za novo opremo v vrtcu.
Dobrodelni bazar v Hramu kulture Arnolda Tovornika
Po samem koncertu pa so imeli še, prav tako dobrodelno, dražbo slik, ki so jih prispevali člani in članice lokalnega društva KUD Pavza Selnica ob Dravi.
Pokazali, kaj imajo Rumplkamri
Pred koncertom pa so v preddverju postavili še oblačila in predmete iz Rumplkamre, s katero želijo Selničanom pokazati, da se lahko tudi z uporabo oblačil in predmetov iz druge roke ustvari svoj stil. Gre namreč za izmenjevalnico oblačil in predmetov. S tem se spodbuja trajnostni razvoj, spoštovanje narave in ljudi. Ljudje imamo namreč vse več oblačil, ki jih le redko kdaj oblečemo ali pa nam celo visijo v omari, ne da bi jih kdaj sploh oblekli. Mečemo jih stran ali pa kopičimo in tako ustvarjamo nepotrebne odpadke.
Tudi selniška županja Vlasta Krmelj si je ogledala ponudbo Rumplkamre, izmenjevalnice oblačil
Izmenjevalnica oblačil pa je namenjena temu, da nekdo prinese oblačila, ki jih ne nosi, ter jih zamenja s kakim oblačilom, ki mu je všeč in ga bo nosil. Podobno je tudi z drugimi stvarmi, npr. posodo, ki je ne uporabljamo, ali kako omaro in še kaj. Selnika Rumplkamra je tako zaživela in bo še naprej ponujala možnost izmenjave.
Zaradi dogodka ETM SmartStreet, ki bo izveden v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, bo veljala popolna zapora Smetanove ulice na odseku med Strossmayerjevo in Prežihovo ulico v dneh 18. in 19. 9. od 8:30 do 22:00 ter 20., 21. in 22. 9. od 16:00 do 22:00, so sporočili iz Marproma. “V času zapore bodo avtobusi linije 15 Bresternica v smeri proti Bresternici vozili po obvozu čez Gosposvetsko cesto in Prežihovo ulico, od koder se bodo vrnili na ustaljeno traso,” so sporočili iz Marproma.
Med zaporo bo izpadlo postajališče Smetanova – tehnična fakulteta. Kot nadomestno lahko uporabite postajališče Gosposvetska – STŠ. “Prosimo za razumevanje.”
Udeleženci in udeleženke Parade ponosa so se na Trgu svobode zbirali že od 15. ure naprej, ob 16.00 uri pa je sledil začetek parade.
Letos parada poteka pod sloganom “Iz zakonov v družbo!” in izpostavlja aktualno stanje na področju LGBTQIA+ pravic in sprejetosti v Sloveniji. Pod drobnogledom so bile nekatere teme in problematike, s katerimi se LGBTQIA+ osebe soočajo, z dogodkom pa želijo sporočiti, da je za resnično enakopravnost pomembno odpravljanje diskriminacije na obeh nivojih, pred zakonom in v družbi.
Parada je potekala po ulicah nazaj do Trga svobode, kjer so ob 16.30 uri udeleženke in udeležence nagovorili organizatorji parade, sledil je politično-kulturni program.
So se pa zbrali tudi nasprotniki parade in jasno izrazili svoje nestrinjanje.
Video je na ogled spodaj:
Leta 2019 je bila prva Parada ponosa v Mariboru, leta 2021 pa so dogodek izvedli drugič. Pri izvedbi Parade ponosa leta 2021 je Mladinskemu kulturnemu centru (MKC) Maribor na dan dogodka priskočilo na pomoč kar 30 prostovoljcev in prostovoljk
Zavod za turizem Maribor med 28. septembrom in 1. oktobrom vabi v Maribor, na Festival Stare trte 2023.
Obljubljajo, da boste lahko spoznavali mlade slovenske in štajerske vinarje, uživali ob vrhunski kulinariki in lokalnih dobrotah, hkrati pa bodo priredili tudi tradicionalni splavarski krst. Vrhunec festivala bo svečana trgatev najstarejše trte s kronanjem nove Mariborske vinske kraljice.
Vino, hrana, kultura in tradicija
V času trgatev Maribor postane pravi raj za gurmane, ljubitelje kulture in zgodovine. V mestu in okolici se odvijajo številne prireditve, ki slavijo simbol slovenske žlahtne kapljice, kakovostno gastronomsko ponudbo štajerske prestolnice ter običaje in kulturno dediščino.
Vinsko-kulinarični večeri
V sklopu festivala potekajo vinsko-kulinarični večeri s koncerti. Na njih lahko poskusite vrhunske lokalne vina in jedi, ki jih pripravijo priznani chefi.
Tržnica lokalnih pridelkov in izdelkov
Na tržnici lokalnih pridelkov in izdelkov lahko najdete sveže sadje in zelenjavo, domače dobrote in izdelke iz lesa, keramike in drugih materialov.
Tradicionalni splavarski krst
Tradicionalni splavarski krst je prireditev, ki se odvija na reki Dravi. Na njej se krstijo novi splavarji, ki se tako povežejo s tradicijo rečnih prevoznikov.
Svečana trgatev najstarejše trte sveta
Slavnostna trgatev najstarejše trte sveta je vrhunec festivala. Na njej se trga grozdje z najstarejše trte na svetu, ki ima več kot 450 let.
