Krvodajalska akcija “Vijol’čna kri za vse ljudi” 2023 se bo v sodelovanju z RKS-OZ Maribor in CTM UKC Maribor tudi letos, že dvanajstič, odvijala na stadionu Ljudski vrt, in sicer 4. in 5. septembra 2023. Več nam je o akciji povedala Mojca Pepelnik.

Kot smo že poročali, je danes v Mariboru na frekvenci 106,8 MHz začela oddajati nova radijska postaja, imenovana Toti radio. V ekipi so večinoma nekdanji sodelavci Radia City, ki je lani dobil novega lastnika.

Direktor Totega radia Matjaž Šalamun, vodja produkcije Tine Križanič in odgovorni urednik Dejan Vedlin so vrsto let ustvarjali humoristično oddajo na Radiu City, imenovano Reporter Milan. Na novem radiu bodo po napovedih ustvarjali Toti reporter Milan, zagotavljali naj bi tudi prenose tekem Nogometnega kluba Maribor, kot nam je Vedlin zaupal v pogovoru.

Med sodelavci, ki so prej delali na Radiu City, so še glasbeni urednik Sandi Križanič, novinarka Tanja Peinkiher in moderatorji Marko Fras, Tomaž Medvar, Ana Lakota, ter rudi Saša Pančur.

Na Radiu City, ki je lokalno dosegljiv na frekvencah 100,6, 100,8 in 99,5 MHz, pa od znanih glasov tega radia ostajata odgovorni urednik Bor Greiner ter moderatorka Natalija Veronik.

V Europarku Maribor si že 23 let prizadevajo, da bi zvesto sledili željam in potrebam svojih obiskovalcev, zato stalno širijo in dopolnjujejo ponudbo. Danes veljajo za nakupovalno središče, v katerem lahko najdemo najbolj aktualne modne trende in svetovno priznane blagovne znamke.

Na današnji novinarski konferenci so med drugim predstavili poslovne rezultate preteklega leta, aktualne projekte, investicije ter novosti in načrte za prihodnost.

Povečanje števila kupcev in prometa

V mariborskem Europarku je svet nakupovanja in vsakodnevnih storitev že vse od otvoritve leta 2000 prepleten s svetom družabnosti, zabave, sprostitve, gostoljubnosti in dobrodelnosti. “Lani smo ustvarili za 180 milijonov evrov prometa, število obiskovalcev pa je preseglo 7,2 milijona, kar je izjemen uspeh. Do danes nas je v vseh 23 letih obiskalo že več kot 145 milijonov obiskovalcev, “ je n a današnji novinarski konferenci povedala center managerka Simona Mandl, ki največje nakupovalno središče severovzhodne Slovenije vodi že trinajst let.

Nenehno vlaganje v razvoj in napredek

V Europarku si prizadevajo, da bi v čim večji meri delovali v skladu s trajnostnimi načeli in okolju prijazno. Kot je povedala center managerka Simona Mandl, so v zadnjih letih na področju trajnosti naredili kar nekaj korakov naprej. Eden od ciljev je, da stalno dvigujejo raven samooskrbe. “Na streho nakupovalnega središča smo postavili fotovoltaično elektrarno v vrednosti več kot 1,2 milijona evrov z 842-kilovatno močjo, ki je že priklopljena v sistem. Z več kot 2000 sončnimi paneli bomo ohranili 14.414 dreves in zmanjšali količino emisij CO2 za 313,83 ton.” je danes povedala.  Poleg tega trenutno posodabljajo sistem zračenja in hlajenja, zamenjali bodo stekla nad nakupovalno ulico in v kupolah. “Investicije v vrednosti 4,5 milijona evrov bodo pripomogle k izpolnjevanju okoljskih standardov in prehodu na bolj okolju prijazno poslovanje,” je še dodala center managerka.

Sicer pa skrbijo tudi za ozaveščanje o trajnosti tudi pri svojih obiskovalcih, in sicer tako, da vodijo z zgledom.

Poleg okoljskih izzivov današnjega časa se v Europarku zavedajo tudi pomena lokalne skupnosti, v kateri delujejo. Zato vsako leto podpirajo pozitivne lokalne projekte in organizacije, kot sta Festival Lent in Zlata Lisica in številne druge. Nedavno so skupaj s preostalimi SES centri po Sloveniji in Sparom Slovenija prizadetim v poplavah donirali 280.000 evrov pomoči. Prav tako tudi sami organizirajo družbeno-odgovorne dogodke; letos so sredstva, zbrana s prijavninami na Europarkov kolesarski maraton, podelili v dobrodelne namene – tokrat društvu UP-ornik.

Raznolika in privlačna ponudba bo deležna nadgradnje

Nakupovalne ulice so letos ozelenili z dodatnimi rastlinami, ki vplivajo na dobro počutje ljudi, porabljajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik. Ker je povpraševanje po električnih vozilih čedalje večje, so pred kratkim že obstoječim desetim polnilnim postajam za električna vozila na vrhnjem parkirišču dodali še pet novih v rdeči medetaži. S skupno 15 električnimi polnilnicami tako ponujajo največje število e-polnilnic v štajerski prestolnici na enem mestu. Med ponudbo trgovin velja omeniti skorajšnje odprtje prenovljene trgovine Interspar Maribor, v kateri bo od zdaj naprej na voljo prevzem spletnih nakupov. Ljubitelji jeansa se bodo ta petek, 1. 9., razveselili odprtja trgovine Levi’s na novi lokaciji, ki bo s tem postala največja trgovina te blagovne znamke v Sloveniji. Oktobra pa v Europark prihaja tudi parfumerija Douglas s kozmetičnimi izdelki priznanih blagovnih znamk.

Zabavno praznovanje 23-letnice

V sklopu praznovanja 23. Europarkovega rojstnega dne, ki bo naslednji teden od 6. do 9. septembra, so pripravili številne koncerte priznanih glasbenih izvajalcev in zabaven otroški program.

Na glasbeni oder bodo stopili Kristjan Crnica – KIKIFLY, talentiran mariborski vokalist, mladi fantje Polkaholiki in priljubljeni pevec Luka Basi. Sobotno dopoldne bo namenjeno otroškemu programu, za zabavo pa bodo zadolženi Čuki in Ribič Pepe. Manjkala ne bo niti slastna torta velikanka. Za obiskovalce so pripravili veliko nagradno igro, v kateri bodo podarili darilne bone Desetak v skupni vrednosti 2.300 evrov, poleg tega pa bodo v trgovinah in gostinskih lokalih na voljo rojstnodnevni popusti.

Druga polovica leta bo pestra

S privlačnimi dogodki bodo tudi v prihodnje skrbeli za odlično nakupovalno izkušnjo in zabavna doživetja. “V začetku septembra pripravljamo sejem rabljene študijske literature in šolskih učbenikov, ob koncu meseca pa bomo predstavili modne trende za jesen in zimo. Oktobra bomo spet pripravili priljubljeno Razstavo malih živali, novembra pa se bomo sladkali na Festivalu medu in obiskovalce ozaveščali o pomenu čebel za biotsko raznovrstnost. V načrtu je tudi tradicionalno Europarkovo martinovanje,” je povedala vodja marketinga Vanja Bele Kovačič. Dodala je še, da si želijo, da bi se obiskovalci v Europark radi vračali in si pri njih ustvarili nepozabne spomine.

Mariborski otok bo danes zaradi slabega vremena ostal zaprt.

“Če nam bo vreme naklonjeno, bo Otok jutri in v petek odprt med 13. in 19. uro po enotni ceni 4,50 EUR. V soboto in nedeljo bo Mariborski otok v primeru lepega vremena odprt med 9. in 19. uro,” so sporočili.

V nedeljo, 3. septembra, bo zadnja priložnost, da obiščete Mariborski otok, saj takrat zapira svoja vrata.

Kopališče Pristan se odpira v ponedeljek, 11. 9. 2023.

Mestna občina Maribor v prihodnjem tednu širi območje plačljivih parkirnih površin.

Nova bela cona bo vzpostavljena na Ulici Moša Pijade, Raičevi ulici in delu Hlebove ulice. Parkiranje na navedenih lokacijah bo plačljivo od ponedeljka, 4. septembra 2023.

Stanovalcem na lokacijah širitve bele cone svetujejo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na TEJ POVEZAVI.

Na lokacijah bodo na voljo tudi novi parkomati, uporabnike pa z MO Maribor pozivajo, da zaradi lažje in enostavnejše uporabe koristijo mobilno aplikacijo za plačevanje parkiranja EasyPark.

Na sejmu Caravan Salon Düsseldorf, ki je svoja vrata odprl 25, avgusta in traja vse do 3. septembra, bo kot osrednja tema na slovenski stojnici predstavljena Destinacija Pohorje. Njen ambasador Filip Flisar, ki je svoje prve smučarske zavoje naredil prav na Pohorju, bo predstavil lepote našega zelenega bisera.

Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor veseli , da lahko promocijo Destinacije Pohorje, blagovne znamke Pohorje Slovenija izvajamo v sodelovanju z našim Filipom Flisarjem, ki kot ambasador Pohorja skozi svoje oči in doživetja opisuje: »Če je moje življenje kaj zaznamovalo, je to definitivno Pohorje, na katerem sem praktično zrasel in zelo sem ponosen, da sedaj predstavljam »naš breg«, kot mu radi rečemo. V mojih očeh pa to ni le navaden breg. Je breg, kjer sem naredil svoje prve smučarske zavoje in jih tam izpopolnjeval tako dolgo, da sem leta kasneje naredil znameniti zavoj v cilj, v katerem sem prehitel tekmece ter postal svetovni prvak. Je breg, kjer sem dobil veščine na kolesu in kjer sproščam svoj adrenalin. Je breg kjer sem praznoval mnoga nova leta in ustvaril tisoče spominov skozi leta. Je breg, kamor se čez vikend umaknem, kadar je v mestu prevroče in kamor grem smučat z družbo, kadar je sneg. Je breg, na katerega peljem svojo boljšo polovico zvečer gledat lučke in najpomembneje je to, da je ta breg od mojega doma oddaljen le nekaj minut. Ni naključje, da me ljudje poznajo pod nadimkom »Pohorska šunka«, zaradi česar sem letos tudi ustvaril svojo blagovno znamko Pohorska šunka. Pohorje nosim v svojem srcu in svojo ljubezen do Pohorja želim deliti z drugimi, ker sem trdno prepričan, da na našem bregu lahko vsak najde svoj delček ljubezni.«

Destinacija Pohorje združuje tri vodilne destinacije (Maribor, Rogla-Pohorje in Koroška) in je s tem destinacija tisočerih potencialov. Vsakdo lahko najde razlog za obisk 800 km2 miru in pristnih ljudi, kjer se lahko potopi v globino neukrotljive narave, prehodi gosto mrežo pohodniških poti in razvaja brbončice ob pohorski kulinariki. Je odlična destinacija za družinski izlet, raj za adrenalinske in kolesarske navdušence ter zgled sožitja človeka in narave.

»Zelo smo ponosni, da je Pohorje osrednja tema sejma v Duseldorfu. Pester program dogajanja na slovenski stojnici bo še dodatno popestril Filip Flisar, ki bo predstavil Pohorje skozi njegove oči tako na poslovnem srečanju v organizaciji Slovenske turistične organizacije 31. avgusta, kakor tudi na osrednjem odru 1. septembra«, dodaja Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, koordinator 40-članskega Partnerstva za Pohorje.

V mariborski zdravstveni dom septembra prihajajo tri dodatne zdravnice družinske medicine, dve iz Bosne in Hercegovine ter ena iz Severne Makedonije, ki pa jih pred nastopom samostojnega dela čaka še nostrifikacija diplom in izpit iz slovenskega jezika. Po besedah direktorja zavoda Jerneja Završnika bi vse potrebno lahko uredile v letu dni.

Vodstvo Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor se je pred časom trikrat odpravilo na razgovore s potencialnimi novimi sodelavci zdravniki, dvakrat v BiH in enkrat v Severno Makedonijo.

Skupaj je po njegovih besedah interes za sodelovanje izkazalo deset zdravnikov iz omenjenih dveh držav, zato si obetajo še kakšnega.

“Nostrifikacija bo pri obeh zdravnicah iz BiH opravljena v devetih mesecih, makedonska zdravnica pa je specializacijo opravila po praktično identičnem programu, kot je v Sloveniji, tako jo čakata zgolj še dva izpita, zato računamo, da ji bo to uspelo prej,” je dejal Završnik.

Kot je ocenil, bi za normalno delovanje in potrebe pacientov skupaj z omenjeno trojico potrebovali deset dodatnih zdravnikov, pri čemer bodo imeli januarja na voljo še eno specializantko, ki prihaja iz Slovenije.

Nekaj od teh, pa tudi tiste, ki trenutno delajo v slabših razmerah, bodo namestili v nastajajočo novo zdravstveno postajo Magdalena na Jezdarski ulici, ki bo zaživela predvidoma maja naslednje leto.

Završnik je januarja, ko so tudi v Mariboru odprli prvo ambulanto za neopredeljene paciente, dejal, da je v mestni občini brez zdravnika okoli 6000 ljudi, kljub temu pa večjega navala ni bilo. To je takrat utemeljil s tem, da je položaj v mestu nekoliko drugačen kot drugod v Sloveniji, saj se okoli 12.000 ljudi dnevno vozi na delo v Avstrijo in mnogi imajo tam tudi izbranega zdravnika.

Čeprav je bilo v štajerski prestolnici predvidenih šest tovrstnih ambulant, zadošča že ena, v kateri je opredeljenih nekaj več kot 850 bolnikov, zlasti na račun odsotnosti zdravnika v Malečniku, kjer še vedno čakajo na novega.

Mariborska občina je sicer podelila koncesijo zasebnemu medicinskemu centru Julius, a tudi ta ni našel zdravnika za omenjeno ambulanto, zato mora občina poiskati novega koncesionarja. Kot so napovedali, objavo razpisa načrtujejo konec avgusta.

vir: sta

“V začetku septembra bomo pričeli svojim uporabnikom v občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki razdeljevati rumene vreče za zbiranje mešane odpadne embalaže v letu 2024,” so sporočili iz Snage.

Vreče so volumna 120 l. Delitev vreč bo po posameznih občinah potekala v različnih terminskih obdobjih, v času od septembra do decembra 2023. Do konca leta 2023 bodo rumene vreče tako prejela vsa gospodinjstva, vključena v redni odvoz komunalnih odpadkov pri Javnem podjetju Snaga iz Skupine JHMB.

Vreče boste uporabniki prejeli na svoj naslov, na utečen način, pri čemer se bomo potrudili, da bodo predane na najustreznejše mesto, varno pred morebitno odtujitvijo. Zavitku vreč bo priloženo tudi obvestilo s potrebnimi informacijami in navodili o tem, kaj sodi v rumeno vrečo in česa v njo ni dovoljeno odlagati.

“V primeru, da kljub našim prizadevanjem pri doslednosti delitve vreč le-teh do konca leta 2023 ne boste prejeli, saj možnost napak ni povsem izključena, se lahko obrnete na tel. št. 02 620 58 75, kjer smo na voljo od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro ali nam pišete na info@snaga-mb.si,” še zapišejo.

Danes je na Mariborskem otoku bi skorajda lahko rekli rekordno – v smislu temperatur in v smislu obiska.

Pripravili so prav poseben dan – “Pool party na otoku”. Pri direktorju Športa Maribor Ranko Šmigocu smo preverili če lahko govorimo o rekordnih številkah, malce skromno pove, da je za to še prehitro: “Da bi že govorili o rekordih je prehitro. Ampak vzdušje je odlično, trenutno poteka modna revija, ogromno je obiskovalcev.”

“Najbolj pomembno se mi zdi, da smo danes ob vsem tem naredili res dober šov. Danes potekal dogajanje res že cel dan. Obiskovalcev je polno, bazeni so polni, gostilna je polna. To nas veseli,” še pove Šmigoc.

Voda v bazenih danes zelo topla

Matej Pungartnik, vodja kopališča, nam zaupa, da temperatura zraka danes na Mariborskem otoku kaže krepko čez 30 stopinj Celzija, ko smo govorili je bilo kar 33 stopinj. Medtem pa so bazeni imeli temperaturo vode – velik bazen 27 stopinj Celzija, mali 28 stopinj Celzija in srednji 26 stopinj Celzija.

“Naj še dodam, da verjetno to ni naš zadnji obratovalni vikend. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo otok odprt tudi prihodnji teden, in sicer načrtujemo, da od četrtka do nedelje, po našem ustaljenem urniku. Ponedeljek, torek in sreda, pa bo, glede na vremensko napoved, kot kaže, zaprto,” nam še pove Pungartnik.

Mariborski otok je sicer, ko vreme dopušča skozi sezono odprt med 9. in 20. uro. Z letošnjo sezono za za kopališče velja tudi spremenjen cenik, ki ga v celoti najdete na tej povezavi. Mariborski otok leži v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora oddaljeno približno 5 kilometrov (v smeri Koroške), do njega pa se lahko odpravite tudi po urejeni sprehajalni poti ob reki Dravi.

Letošnje izredno pestre vremenske razmere so bistveno vplivale na področje urejanja javnih zelenih površin v Mestni občini Maribor, sporočajo iz Nigrada.

Pogoste padavine so namreč prispevale k bujni vegetaciji, obenem pa so močna neurja z vetrom, nalivi in s točo povzročila obsežno škodo na drevesih in različni infrastrukturi. Tako so za zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest ter dostopnosti poti že več mesecev potrebni dodatni napori, premišljeno ravnanje, ukrepanje in prilagajanje aktivnosti danim situacijam.

Park očiščen

Kot smo poročali, so neurja močno prizadela tudi mestni park v Mariboru. Te dni so mariborska javna podjetja, končno odstranila vse posledice takratnega neurja, katerega največja težava je bil močan veter: “Nigradove ekipe so se v sodelovanju s podjetjem Snaga in ostalimi podjetji iz Skupine JHMB v teh dneh lotile končne ureditve zelenih površin v Mestnem parku.”

Pravijo, da so dnevno na terenu vse razpoložljive ekipe

Javno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki je zadolženo za urejanje javnih zelenih površin v mestu, se zaradi letošnjih vremenskih razmer že vse poletne mesece srečuje z zahtevnimi izzivi pri izvajanju omenjene dejavnosti. Dnevno so na terenu vse Nigradove razpoložljive ekipe, ki trenutno štejejo 80 sodelavcev, v prvi vrsti za potrebe intervencij in sanacij ter nujno neodložljivih del v sklopu rednega programa.

V času po neurjih, ki so prizadela to območje, Nigrad ves čas sodeluje tudi s Civilno zaščito; predvsem na področjih ogleda in odstranjevanja plazov, vzpostavitve prevoznosti cest, odstranjevanja padlih dreves in drugih interventnih del, ki vključujejo nujne aktivnosti za vzpostavitev normalnega toka življenja v skupnosti.

Kot še sporočajo, ob tem ne gre prezreti dejstva, da vsa vegetacija v mestu ne sodi pod okrilje javne mestne službe, temveč posega tudi na državni nivo. Za urejanje te vegetacije in posledic po neugodnih vremenskih razmerah so zadolžene druge službe, imenovane s strani države. Prav tako je posamezna zelena zasaditev v zasebni lasti, kjer so zanjo odgovorni zasebni lastniki.

Opozarjajo še, da na dinamiko poteka del vplivajo tudi kadrovske in finančne zmožnosti

V sodelovanju s Snago in z ostalimi podjetji iz Skupine JHMB so se Nigradove ekipe v teh dneh že lotile končne ureditve zelenih površin v Mestnem parku. Prav tako bodo do konca avgusta s pomočjo dodatne mehanizacije odstranjeni vsi ostanki košenj in obrezov na ostalih javnih zelenih površinah v mestu. Ekipe na terenu v teh dneh tudi sanirajo visoko rastje na obcestnih površinah za zagotavljanje normalne prevoznosti oziroma prehodnosti in varnosti v prometu.

Pri tem na dinamiko poteka del vplivajo tudi kadrovske in finančne zmožnosti: “Ne nazadnje pa ne gre pozabiti, da je bil Nigrad poleti aktivno vpet še v urejanje prizorišč za izvedbo Olimpijskega festivala evropske mladine.”

V Pokrajinskem arhivu Maribor so pripravili razstavi, ki bosta od danes do 6. septembra stali na Glavnem trgu. Prva je namenjena 110-letnici mariborskega Glavnega mostu, druga pa 60-letnici Titovega mostu. Avtorici obeh razstav sta Sabina Lešnik in Nina Gostenčnik.

Kot je pred odprtjem povedala Nina Gostenčnik, sicer tudi direktorica muzeja, je Glavni most, ki ga danes imenujejo tudi Stari most, pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa, ne samo v Mariboru, pač pa v celotni avstrijski monarhiji.

“Iz bogatih arhivskih zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo pa vpliva še danes,” pravi Gostenčnik in dodaja, da se je namen mostu, ki so ga odprli 23. avgusta 1913, od zgraditve do danes precej spremenil.

Če je bil namreč ob gradnji nujno potreben za promet in povezovanje obeh bregov, zdaj ob obilici drugih mostov ta njegova prvotna funkcija ni med najpomembnejšimi. S časom je tako postal pomemben del mestne kulturne in gradbene dediščine ter ena izmed razpoznavnih znamenitosti Maribora.

Pred šestimi desetletji, natančneje 28. novembra 1963, pa so v Mariboru odprli nov cestni most čez Dravo. Zgradilo ga je mariborsko podjetje Tehnogradnje, po velikosti in razponu pa je spadal med največje tovrstne mostove v takratni Jugoslaviji, medtem ko je bil v svetovnem merilu nekje med 15. in 20. mestom.

Most je kot podaljšek nove mestne magistrale pomenil za Maribor veliko pridobitev, saj je mesto z njim dobilo spremenjeno prometno ureditev in precej novo podobo. Razstava bo prikazala načrte in fotografsko gradivo, ki prikazujejo prav spremembe v mestu in gradnjo mostu.

vir: sta