Včeraj, točno eno leto in en dan po preboju novega železniškega predora Pekel, je bil ob 18.05 odprt nov 3,7 kilometra dolg odsek železniške proge med Počehovo in Pesnico, kamor je promet preusmerjen po uspešno zaključeni gradnji novega odseka. Prvi vlak je po novem odseku iz smeri Maribora proti Šentilju zapeljal ob 18.41.

Gradnja se je pričela v mesecu septembru 2020 in je obsegala gradnjo dve večjih objektov, gradnjo novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in gradnjo novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za bodočo dvotirnost. Nov predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.

Posebnost zdaj najdaljšega železniškega viadukta v Sloveniji je ta, da je to prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. Nov viadukt Pesnica prečka Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi in je speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potok Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Poteka vzhodno od starega železniškega viadukta, na južni strani je navezan na nov predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica.

Viadukt je širok 14,36 metra, ima 32 razponov, ki so v povprečju dolgi 28 metrov.

Prečni prerez je oblike dveh reber širine od 1,8 do 2,2 metra, konstrukcijska višina preklade meri 2,30 metra. Statična dolžina viadukta je 896 metrov, med krajnimi osmi je razdeljena na devet delov, sedem daljših v dolžini 112 metrov in dva krajša z dolžino 56 metrov. Gradnje daljših vmesnih okvirjev so bile tudi ene izmed največjih in zahtevnejših, saj je bilo pri vsakem izmed teh okvirjev vgrajenih 1560 kubičnih metrov betona. V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov oziroma za osem olimpijskih bazenov betona. V armaturi je štiri tisoč ton armiranenega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje.

Nov 1530 metrov dolg predor Pekel z 245 metrov dolgim reševalnim rovom je zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe železniške proge.

Gradnja predora je potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Izkopna dela so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (NATM metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnavana kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Uspešna je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge. Pri izgradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Predor Pekel bo prvi predor v Sloveniji, ki bo popolnoma vodotesen. Eden izmed prelomih dogodkov je bila tudi izvedba preboja približno leto nazaj. Za preboj je bilo potrebnih 479 izkopnih dni oziroma 16 mesecev. Za izkop predora je bil uporabljen predorski bager in freza ter tudi miniranje. Za podpiranje predora je bil uporabljen stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopanega je bilo 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7.000 sider. Novi železniški predor Pekel bo izboljšal varnost železniške proge Maribor–Šentilj, povečal njeno prepustno zmogljivost ter povečal hitrost proge na do 120 km/h, s čimer se bo skrajšal tudi potovalni čas.

Projekt zajema tudi gradnjo podvoza Pesnica, 11 opornih zidov, 2,5 kilometra protihrupnih ograj, cestne ureditve na severnem in južnem portalu predora Pekel ter na portalu reševalnega rova.

Do zaključka vseh del, predvidoma konec letošnjega oktobra, je treba dokončati še dela, ki jih ni bilo moč dokončati zaradi prevezave iz starega na novi tir. Dokončati je treba dela na južnem portalu predora Pekel, kjer je treba izvesti dela na reševalnem platoju, zaključiti z deli na opornih konstrukcijah, pri protihrupnih ograjah ter na cestnih ureditvah. Prav tako je treba zaključiti z demontažo starega tira in elementov vozne mreže ter dokončati cestne ureditve na tem delu.

Pogodbena vrednost ureditve nove trase na odseku Počehova–Pesnica z gradnjo novega predora Pekel in železniškega viadukta Pesnica bo znašala približno 120 milijonov evrov. Pogodba se izvaja v okviru projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–d. m., ki je ocenjen na 286,65 milijona evrov. Za izvedbo projekta je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru Kohezijskega sklada v višini 114,7 milijona evrov in sofinanciranje iz Sklada za podnebne razmere v višini 13 milijonov evrov.

Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) se v Črno na Koroškem odpravlja večja skupina prostovoljcev, ki bo priskočila na pomoč najbolj prizadetim v katastrofalnih poplavah. Na pomoč odhaja več kot 20 študentov in drugih prostovoljcev, s seboj peljejo tudi najnujnejše stvari, ki jih prebivalci Črne na Koroškem nujno potrebujejo.

ŠOUM je že leta 2018 v Črni na Koroškem organizirala Študentsko delovno brigado, na kateri je več kot 50 študentov 10 dni pomagalo pri različnih opravilih v občini in njenih krajih.

David Bohar, predsednik ŠOUM: »S Črno na Koroškem nas veže velika prijateljska vez, ki smo jo stkali že pred leti. Takoj ko je bilo mogoče, smo stopili v stik z županjo Romano Lesjak in tudi sedaj z njo na dnevni ravni usklajujemo vse potrebno za našo odpravo. Prebivalcem Črne sporočamo, da prihajajo dodatne okrepitve in tudi nujno potrebno orodje ter živila.«

Specialna enota Študentske delovne brigade

Prostovoljci in prostovoljke, ki odhajajo na pomoč, so se poimenovali »Specialna enota Študentske delovne brigade« in bodo v Črni na Koroškem ostali najmanj do nedelje, po potrebi tudi dlje. Prenočili bodo v Taborniškem domu, ki ga bodo prej še očistili, poskrbeli pa so tudi za samooskrbo, zato prebivalcev v teh težkih časih ne bodo dodatno obremenjevali.

V več vozilih poleg prostovoljcev na Koroško odhaja še preko 250 kosov orodja, delovne in zaščitne opreme, več kot 1 tono najbolj potrebnih živil (zelenjava in sadje, voda, konzervirani izdelki, voda …). Večino opreme in živil je s svojimi sredstvi zagotovila ŠOUM, na pomoč pri zbiranju pa so priskočila tudi številna podjetja in posamezniki.

Zoran Kačičnik, vodja odprave: »Zahvaljujemo se Olimpijskemu komiteju Slovenije, Študentskim domovom Maribor, podjetju Radenska in mnogim drugim, ki so nam priskočili na pomoč. Predvsem pa so priskočili na pomoč našim prijateljem, prebivalcem Črne na Koroškem in obljubimo, da jim bomo to prenesli. V naslednjih dneh pa bomo sami storili vse, da prizadetim pomagamo čimbolj sanirati posledice poplav.«

Podjetja, ki so pomagala in donirala sredstva:

Študentski domovi Maribor, Olimpijski komite Slovenije, Sadjarstvo Zorko, Vinogradništvo Gorjak, Ptujska klet, Štuk Maribor, Radenska, ČIS-team d.o.o.