Ptuj je najstarejše slovensko mesto, ki ima izjemno bogato zgodovino in kulturno dediščino, zato mu na Ministrstvu za kulturo posvečajo posebno pozornost.
Na Ptujskem gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena v državni lasti, ima prostore Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, ki letos praznuje 130 – letnico delovanja.
Ustanoviteljica Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož je občina, njegovo delovanje pa sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Na Ministrstvu za kulturo se dobro zavedajo problematike tega muzeja in predvsem arheološke zbirke, zato so že v začetku našega mandata namenili proračunska sredstva za nujne posege na kulturnem spomeniku, si situacijo skrbno ogledali tudi na terenu in nemudoma začeli iskati trajnejše rešitve.
“V sklopu projekta Celovita obnova objekta Grajska kašča v kompleksu Ptujski grad bo Ministrstvo za kulturo prenovilo nekdanjo grajsko kaščo v ogledni arheološki depo in prostor za občasne razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. S tem bo omogočena dostopnost vseh prostorov v grajskem kompleksu in izboljšana dostopnost grajskega hriba za obiskovalce. To bo pomenilo največjo državno investicijo na Ptuj v zadnjih desetletjih na področju kulturne dediščine in posebno muzejev ter bo pomenilo rešitev dolgoletne problematike Ptujskega gradu in muzeja. S tem bomo trajno poskrbeli za hranjenje, varovanje in predstavitev bogate arheološke dediščine Spodnjega Podravja in mesta Ptuj v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi. Projekt je vreden 5,6 milijona evrov, ki jih je v celoti zagotovilo Ministrstvo za kulturo iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO),” pojasnijo.
“Projekt v skladu z nastajajočo prvo nacionalno strategijo za muzeje in galerije, ki jo pripravljamo na Ministrstvu za kulturo v sodelovanju z muzejsko stroko, pomembno prispeva k decentralizaciji kulture v Sloveniji, kot si jo je ministrstvo zastavilo ob začetku mandata, ter predstavlja dragoceno posodobitev enega najpomembnejših slovenskih zgodovinskih muzejev.”
Projekt je scela v skladu z mednarodnimi strateškimi dokumenti, na primer Davoško deklaracijo o kulturi gradnje, ter načeli novega evropskega Bauhausa in je povezan z ohranjanjem in preoblikovanjem kulturne dediščine ter gradnjo in prenovo v duhu krožnosti in ogljične nevtralnosti. Pri projektu gre za prenovo kulturne dediščine, ki je namenjena sodobni rabi in v dobrobit skupnosti.
Boljši pogoji za hranjenje in dostopnost arheološke kulturne dediščine
Ministrstvo želi okrepiti kulturne, izobraževalne, turistične in druge potencijale dediščine rimske Petovie s celovito, sodobno in privlačno predstavitvijo arheologije, temelječo na več desetletnem strokovnem raziskovanju tega prostora. Ogledni arheološki depo, v katerem bo prikazana bogata zgodovina najstarejšega slovenskega mesta, bo dopolnil ptujsko turistično ponudbo in prispeval k zaokrožitvi muzejskih programov na ptujskem grajskem hribu.
S prenovo Grajske kašče bo Ministrstvo za kulturo omogočilo Pokrajinskemu muzeju Ptuj – Ormož oblikovanje novih kakovostnih doživetij dediščine v muzeju in mestu. “Želimo si, da bi muzej prebivalcem in obiskovalcem lahko ponudil poglobljeno spoznavanje zgodovine Ptuja in okolice ter na sodoben in strokoven način ohranjal in predstavljal arheološko dediščino sedanjim in prihodnjim generacijam. S privlačno prostorsko ureditvijo, z inovativno predstavitvijo fizičnih artefaktov in digitalnega gradiva bo muzej postal stičišče za vse, ki si dediščino Ptuja želijo spoznati, z njo vsakodnevno živijo ali pa se z njo profesionalno ukvarjajo.”
O ptujski Grajski kašči
Grajska kašča je bila zgrajena v 18. stoletju. Oporniki, ki jih danes vidimo na fasadi, so bili dozidani v drugi četrtini 19. stoletja. Ptujska Grajska kašča je največja žitnica na Slovenskem, iz česar lahko sklepamo, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu.
Kašča je dolga 72 metrov, široka 18 metrov in visoka 22 metrov. Ima enoten volumen s čopasto dvokapno streho. Pred odstranitvijo ene etaže v 80. letih prejšnjega stoletja je imela kašča 7.200 m2 bruto tlorisne površine v petih etažah in kleti. Ima masivne zidove, kjer sta mešano uporabljena opeka in kamen. Zaradi nagibanja vzdolžnih sten so bili naknadno dozidani oboki v kleti in troje prečnih sten. Nagib zidov danes znaša 5,5% ali 3,3°, težišče zidu je za približno 25% (50 cm) izmaknjeno iz osi zidu. Razlog je najverjetneje pritisk brežine v zaledju stavbe. V sredini venca je zid tlorisno izmaknjen za približno 1 meter.
Vsebina prenovljene kašče
Predvidena je hibridna postavitev, ki temelji na oglednih depojih, omogoča predstavitev večine gradiva in obenem povečuje dostopnost do zbirk. Omogoča tudi skladiščenje večje količine predmetov. Lapidarij v kleti predstavlja glavnino vseh spomenikov. Vseh spomenikov je 686, vključno z mitreji, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom. V tej številki niso vključeni spomeniki, ki še niso inventarizirani in so posledica najdb ob gradnji avtocest in drugih gradbenih delih, ki jih je še približno 100. V muzejskem depoju se trenutno hrani drobno gradivo na približno 1700 m1 polic. Največji spomenik je Nagrobnik Marka Valerija Vera – Orfejev spomenik, velikosti 5 x 1,8 x 0,4 m. Ocenjena teža Orfejevega spomenika je približno 8 ton, zapišejo.
