V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro je predstavila svojo knjigo One million. Knjiga je trilogija romanov, po kateri bodo v Ameriki posneli film, knjigo pa bodo kmalu predstavili tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu.
Sandra Bedok je pravzaprav v eni knjigi izdala tri romane, ki v tretji osebi opisujejo življenje ženske, ki je vsakič znova, ko je padla, vstala kot Feniks iz pepela in se povzpela višje. V trilogiji je zapisana zgodba ženske, ki je odraščala v svetu, v katerem so jo naučili, da je moški lastnik ženske. V nekem trenutku je rekla, da ona ne bo živela življenja svoje matere. Takrat se ji je ponudila priložnost dela v tujini, kar je izkoristila. A izkazalo se je, da ni vsaka priložnost tudi dobra. Padla je v mrežo kriminala. Čez čas ji je uspelo pobegniti iz tega sveta. Znašla se je v novem svetu, postala mati in uspešna poslovna ženska. Večkrat ji je spodletelo, večkrat se je znašla na dnu, a vedno znova se pobrala, smo slišali na prireditvi, kjer je Sandra Bedok predstavila svojo knjigo.
Od zagona sistema 21. aprila 2022, do 11.4.2023 je bilo s kolesi Mbajk opravljenih že več kot 500.000 izposoj.
Nazadnje so postaji odprli na Cesti proletarskih brigad v križišču s Kardeljevo cesto v Mariboru. Direktor podjetja Europlakat Marko Kolbl je takrat poudaril, da je vesel, da so po tem, ko so naredili 17 postaj za koles in imeli 170 koles pristopili k sodelovanju še donatorji, sponzorji, ki v mestu delajo in ustvarjajo.
Tako se lahko po njegovem mnenju sistem lahko širi, kar pa seveda pomeni, da je tudi boljši. Zaenkrat je najbolj v uporabi postaja na Glavnem trgu. Sklenjenih je več kot 17.500 naročnin.
Uporabniki si lahko izposodijo kolo na kateri koli od postaj in ga na kateri koli od postaj tudi vrnejo. Izposojo lahko opravijo preko terminala na postaji ali preko mobilne aplikacije Mbajk.
Pokrajinski muzej Maribor vas vljudno vabi na tematsko vodenje in sprehod Gremo mi na svoje s Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Na tematskem vodstvu bosta muzejski svetovalec mag. Oskar Habjanič iz Pokrajinskega muzeja Maribor in koordinatorka in organizatorka kulturnih programov v Sinagogi Maribor Marjetka Bedrač predstavila predmete iz zbirk Pokrajinskega muzeja Maribor, ki se navezujejo na judovsko kulturno dediščino. Sledil bo sprehod do Sinagoge Maribor, kjer bo podrobneje predstavljena dediščina judovske kulture in Kulturna četrt Židovska.
Program Gremo mi na svoje predstavlja del praznovanja 120 letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor, v okviru katerega se predstavljajo kulturne inštitucije, ki so nastale z odcepitvijo iz matične ustanove – Pokrajinskega muzeja Maribor, a so z njim še vedno tesno povezane.
V soboto, 15. aprila, bi naj potekala čistilna akcija na levem bregu Drave, a je zaradi slabega vremena tudi tokrat prestavljena, sporočajo iz MO Maribor.
“Čistilna akcija Moji odpadki, moja skrb, napovedana za to soboto, 15. 4. 2023, je zaradi slabega vremena odpovedana. Novi datum vam sporočimo pravočasno,” so sporočili iz mariborske občine.
Prvi del čistilne akcije se je odvil prejšnji mesec, 25. marca. Kljub slabemu vremenu se je zbralo okoli nekaj sto prostovoljcev, ki so skupaj zbrali 3680 kilogramov odpadkov, mariborski župan Saša Arsenovič, je takrat na družbenih omrežjih zapisal: “Kljub slabemu vremenu smo danes na zdaj že peti mestni čistilni akciji nabrali 3680 kg odpadkov. Žal bi ta številka ob lepšem vremenu in več sodelujočih bila najverjetneje dvojna.”
Drugi del napovedane čistilne akcije naj bi potekal 1. aprila, a je bila akcija prestavljena na jutrišnji dan. Kot kaže, pa je slabo vreme odneslo tudi tokratni termin, saj so tudi za jutrišnji dan napovedane obline padavine.
Skupina Leonart ima to soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila, dva koncerta v mariborskem Sodnem stolpu.
Z naslovom Izštekani doma napovedujejo bolj intimno vzdušje, hkrati pa bodo imeli razširjeno zasedbo. Sebastijan Lukovnjak je povedal še več, tudi o snemanju tretjega studijskega albuma. Leonart sestavljajo štirje člani. Sebastijan Lukovnjak je pevec in kitarist, Andrej Knehtl je kitarist in spremljevalni pevec, Martin Počkar igra na bas kitaro in prav tako poje spremljevalni vokal, Marko Brvar pa je bobnar. Velikokrat igrajo z gosti. Posneli so že dva studijska albuma in še enega. Zdaj pripravljajo četrtega, ki bo pravzaprav tretji studijski.
Na obeh koncertih v Sodnem stolpu bodo imeli še nekaj gostov, tako da bo skupaj kar 11 glasbenikov na odru. Iz prvotne štiričlanske skupine bo razširjena skupina, ki bo igrala “unpluged” ali “izštekano”, z akustično kitaro, akustičnim basom, klavirjem, čelom in violino.
Več izveste v pogovoru s Sebastijanom Lukovnjakom.
Pisatelj Tone Partljič je danes v Mariboru predstavil svoj novi zgodovinski roman Veter z vzhoda, v katerem nadaljuje s pripovedovanjem zgodb iz svojega rojstnega mesta ob Dravi. Tokrat se poda v 30-ta leta prejšnjega stoletja, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim počasi odpira širši pogled na svet, v katerem živijo.
“V Evropi že bliska, v Mariboru pa poslušamo grmenje. Še ne vemo, kaj je, a je neka slutnja, in prvikrat, se mi zdi, je meščane strah,” je pisatelj povedal na današnji premierni predstavitvi dela, ki je letos izšlo pri Beletrini.
Po besedah direktorja te založbe Mitje Čandra gre za “presenetljivo romanesko kroniko časa nekaj let pred Severnim sijem Draga Jančarja, ko je ta zloslutna zgodovina bila še nekoliko oddaljena in so jo čutili le tisti bolj senzibilni duhovi, pa vendar je bilo že vse v zraku”.
“Po drugi strani pa je ta roman zame pomemben tudi kot odkritje nekega drugačnega Maribora… Maribor mnogih mladih ustvarjalnih energij, umetnikov, intelektualcev, tudi politikov in aktivistov, ki so v tem navidez provincialnem mestu tedanje Jugoslavije razmišljali o svetu kot globalnem izzivu,” je Čander dejal v uvodnem nagovoru pred nabito polno Veliko dvorano Lutkovnega gledališča Maribor.
Partljič je v pogovoru z novinarko in voditeljico oddaj o kulturi Darko Tancer – Kajnih pojasnil, da je prve zapiske za ta roman naredil v letu 2021, večino pa ga je spisal lani poleti, “ko so vsi na morju in nihče ne trka na vrata”.
Zgodba je sicer zorela v njem že dlje časa, moral jo je le preliti na papir. Sam je rojen leta 1940, a sta mu starša venomer govorila, kako je bilo v 30-ih letih 20. stoletja. “Tako so 30-ta leta živela z nami v otroštvu,” je povedal.
Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugim zaznamujejo prebujanje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju.
Po besedah Partljiča je bilo to neko “vmesno obdobje”, ki nevarno spominja na današnji čas. “Imam nelagoden občutek, da je čas, ki ga mi zdaj živimo, podoben tistim časom… Zato se mi ob vseh teh delitvah, sovražnem govoru in podobnem zdi prav, da sem napisal to knjigo in s tem opozoril, da moramo biti previdnejši in gojiti humanizem,” je dejal.
Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Fran Žižek, Bratko Kreft, Branka Jurca, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra.
“Njihove obveznosti, skrbi, solze, drznosti, zmote in vizije sem ‘spravil’ v teh nekaj sto strani, da bi nas tudi danes morda zanimale, privabile solze in nasmeh, opozarjale, kadar slišimo daljni grom, in sporočale o malih in velikih smrtih, pa tudi o lepih pesmih klopotcev, listju na vejah, ki se v jeseni tako lepo pobarva, o Dravi in času, ki teče in nič ne reče. Pa sem poskusil vseeno nekaj reči o tem času in ljudeh, ki so jokali, ljubili, sovražili, se bali, politizirali in umirali, kakor mi danes,” je pisatelj še povedal o knjigi.
Razdeljena je na dva dela, oba pa začenja s citatom Edvarda Kocbeka. Da veter v Mariboru piha z vzhoda, je zelo redek pojav. “Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo,” je eden od citatov iz romana.
Danes, v četrtek, 13. 4. 2023, bo ob 18. uri v telovadnici OŠ Janka Padežnika Maribor osrednja proslava ob prazniku Mestne četrti Studenci.
V programu se bodo predstavili Moški pevski zbor Malečnik, Turistično društvo Studenci, Kulturno društvo Studenci, otroci iz Vrtca Studenci, učenci OŠ Janka Padežnika Maribor. Proslava MČ Studenci je pomemben dogodek, ki sovpada tudi s 100-letnico Kulturneda društva Studenci. Zraven kulturnega programa bo slavnostni govornik podžupan Samo Medved, podeljena bodo štiri priznanja (zlati in srebrni znak perice) za viden prispevek kraju.
Po prireditvi bo v avli šole na ogled razstava ob 100-letnici Kulturnega društva Studenci, obiskovalci pa se bodo lahko še podružili na pogostitvi.
“Z veseljem in s ponosom se spominjamo preteklih 20 let. Četudi časi že takrat niso bili posebej naklonjeni založništvu, smo stopili na samostojno pot ob uveljavljenih založbah. In počasi začeli pisati svojo zgodbo, ki je z vsakim letom bolj pisana in cvetoča.”
Ustanoviteljica in direktorica založbe 𝑴𝒊𝒍𝒆𝒏𝒂 𝑷𝒊𝒗𝒆𝒄 se zahvaljuje vsem avtorjem, ki so jim zaupali do sedaj in nam bodo še naprej. “In seveda vsem sodelavcem – tako zaposlenim na založbi kot mnogim stalnim in občasnim zunanjim sodelavcem ter nenazadnje tudi bralcem!”
Ministrstvo za zdravje se je po analizi kazalnikov kakovosti v slovenskih bolnišnicah v obdobju 2013-2022 odločilo za njihovo prenovo. Poročanje o prenovljenih kazalnikih je sicer od začetka letošnjega leta obvezno za vse nivoje zdravstvenega varstva, vključno z koncesionarji, pred tem pa so o kazalnikih kakovosti poročale le bolnišnice.
Novi kazalniki kakovosti so tako varnostna kultura, ki so jo razdelili med varnost pacientov in varnost zaposlenih, pooperativna tromboembolija, okužba kirurške rane pri nekaterih posegih (abdominalne operacije, carski rez, operacija kolena in kolka), kolonizacije z večkratnoodpornimi bakterijami, nenačrtovano odpadle ambulantne obravnave, absentizem zaposlenih, število pohval in pritožb ter bolnišnična smrtnost zaradi možganske kapi in bolnišnična smrtnost zaradi srčnega infarkta ter srčne odpovedi.
Prenovo kazalnikov ministrstvo utemeljuje s povečano učinkovitostjo, saj lahko izvajalci zdravstvenih storitev rezultate uporabljajo za izboljšanje kakovosti storitev, vlada lahko z njimi lažje določa prioritete za ukrepanje, pacientom pomagajo pri izbiri zdravnika, prebivalstvo pa z njimi dobi “zagotovilo o primernosti zdravstvenega sistema”, so sporočili z ministrstva.
Na ministrstvu poudarjajo tudi, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že leta 2006 poskušala vzpostaviti okvir za zdravstveno varstvo držav OECD, katerega cilj je bilo oblikovanje vrste mednarodno primerljivih kazalnikov kakovosti
Pojasnili so, da je analizo podatkov opravil Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in sicer na podlagi podatkov o kazalnikih, ki so jim jih posredovale le bolnišnice. Zdravstveni domovi so namreč “pri oblikovanju kazalnikov kakovosti prepuščeni samoiniciativi, saj ustanoviteljice (občine) od njih ne zahtevajo spremljanja in poročanja kazalnikov kakovosti,” so še sporočili.
“Spoštovani fotografi, fotografinje in ljubitelji fotografije − tudi letos bomo izbirali najboljše fotografije. Vabimo vas, da se ponovno udeležite občinskega fotografskega natečaja za izbor najboljših fotografij, posnetih v Občini Ruše, na katerem lahko sodelujete med 7. aprilom in 15. majem 2023,” so zapisali na spletni strani občine Ruše.
Z natečajem želimo pokazati naše prelepe kraje, utrinke iz našega vsakdana in jih deliti z drugimi; v večnost ujeti in zapisati trenutke, motive, razglede in druge zanimivosti naše občine, zapišejo v nadaljevanju.
Občina Ruše bo prejete fotografije uporabila za potrebe objav v občinskem glasilu, objav na spletni strani Občine Ruše, družbenih omrežjih Občine Ruše in za izdelavo promocijskega materiala.
Eva je ta trenutek že v operacijski sobi v St. Louis Children’s Hospital v ZDA na zahtevni kompleksni operaciji, s katero ji bodo kirurgi omogočili, da bo lahko samostojno hodila.
“Prosimo, da Evi pošljemo vsi naše najbolj srčne misli podpore in dobre želje, da bo operacija potekala gladko in da bo maksimalno dobro uspela. Posebna nevro-kirurška operacija bo po predvidevanjih trajala okrog 8 ur, Evo pa operira priznani kirurg dr. Park,” so zapisali v društvu Viljem Julijan.
V tem času operacije smo v Društvu Viljem Julijan z Gregor Bezenšek ml. – SoulGreg Artist in Nino z vsem srcem na vso moč v mislih z Evo in ji pošiljamo najbolj pozitivne in ljubeče misli podpore. Močno smo v mislih tudi z njeno pogumno mamico Majo in držimo pesti, da bo Eva čim prej ponovno v njenem objemu in naročju.
“Z vsem srcem držimo pesti, da bo operacija maksimalno uspešna in da bo Eva po operaciji začela novo življenje, da bo lahko samostojno hodila,” poudarijo.
Eva je prekrasna in izjemna deklica, ki se je rodila s hudo redko genetsko boleznijo hipomielinizacijsko levkodistrofijo tipa 9 in zaradi bolezni med drugim ne more samostojno hoditi.
Kmalu bo stara 5 let. Ker je operacija v ZDA samoplačniška smo v Društvu Viljem Julijan za Evo lani decembra uspeli zbrati 129.341€, s čimer ji je bilo omogočeno to zdravljenje. Eva je del zbranih sredstev namenila tudi drugim otrokom z redkimi boleznimi in je s tem pokazala, kako izjemno veliko je njeno srce.
Draga Eva, vsi smo z vso močjo v mislih s tabo in ti pošiljamo naše misli podpore čez ocean. Vemo, da boš kmalu zopet nasmejana v toplem maminem objemu, še zapišejo v društvu.
Danes se na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem odvija prva konferenca gastronomije in turizma, na kateri iščejo odgovore, kaj prinaša revolucija oziroma evolucija gostinstva.
(R)evolucija v gastronomiji in turizmu namreč v sedanjem času odpira vrsto vprašanj in išče odgovore na področju rokovanja z gosti, kaj bo jutri na krožniku, kakšna je postrežba pijače, s poudarkom postrežbe vode in lokalnih vin, ustvarjanje privlačnih lokalnih jedilnikov, prehranski odpadki in kako ohraniti kadre ter pritegniti sveže ideje, ljudi in sodelovati. Torej ne samo, kakšni so gostinski delavci do svojih gostov, ki iščejo inovativnost, ustvarjalnost, domačnost, izvirnost, ampak tudi reševanje težav, ki jih imajo gostinci, izzivi, kako ohraniti kadre, kako jih na novo pridobiti in poskrbeti za kakovost storitev.
Na sami konferenci je moderator Miha Bratec, višji predavatelj predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem. Njegovi gostje so Matevž Frangež, državni sekretar pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport za področje turizma, Manca Grbič, Gostilna Vernik iz Ruš, Aleš Budja, gostišče Pri Karlu iz Maribora, Emil Juvan, izredni profesor na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Gašper Puhan, Galerija okusov, Janja Viher, predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Maribor, ter Borut Cvetkovič iz Radgonskih goric.
Z Michellinom se je ustvarilo zvezde, poskrbeti je treba tudi za domačnost, tradicijo
Višji predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Miha Bratec nam je izpostavil, da se lahko privabi gostje z inovativnostjo, ustvarjalnostjo, kakovostjo. Vsaka regija v Sloveniji je zelo specifična, še posebej v gastronomiji. Tako se na Štajerskem čuti vpliv avstro-ogrske, na Primorskem pa italijanski vpliv. In prav vsa ta bogatost, pestrost delata Slovenijo še bolj zanimivo. Meni, da se lahko vsi drug od drugega marsikaj naučijo, predvsem pa, da se je treba potruditi in preseči regionalne borbe. Izpostavil je, da je treba dvigniti kakovost na ravni celotne Slovenije. Tudi to, da se je z Michellinom ustvarilo vrhunske zvezde, “zdaj pa je treba, da vsi skupaj zavihamo rokave in urediti to, kar je pod tem. Se pravi: dobro, pristno, trajnostno, lokalno kulinariko. Ker to je tisto, kar bo gost, ki pride zaradi michelinke, hotel jesti drugi, tretji in četrti večer. Nekih sedemhodnih degustacijskih menijev s cenami od sto do dvesto evrov pač človek ne je vsak dan, tudi tisti, ki ima neomejeno količino denarja”. Ob tem je izpostavil: “Mi moramo nahraniti gosta dobro in tako, da mu predajamo svojo tradicijo in svojo kulturno izročilo naprej in hkrati tudi brbončice zadovoljimo.”
Prestolnica kulinarike sredi konkurenčne regije
Maribor je prestolnica kulinarike, je spomnila Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. A zavedati se je treba, da je Maribor v zelo konkurenčni regiji. Ne samo znotraj Štajerske, ampak v bližini Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Vse te države imajo zelo inovativno gostoljubnost in zato je toliko bolj pomembno biti inovativen. A čuti se kriza kadrov, ki jo iz dneva v dan močno čutimo, pravi Polakova. In kje vidi sama inovativnost in krepitev samozavesti slovenskih gostincev, da ne bodo mislili, tako kot včasih gostje mislijo, da je čez mejo boljše? “Meni se zdi predvsem pomembno, da postanemo ponosni na svoje kulinarične atribute, da se zavedamo dejstva, da je danes za doživetje predvsem pomembna filozofija “Manj je več”. Tudi tako, da vemo, da smo del avstro-ogrske kulinarične ponudbe, a da imamo tudi balkanski del, ki je po njenih besedah ravno prav eksotičen, da nas dela drugačne.
Butičnost, domačnost in domača hrana
Aleš Budja iz gostišča Pri Karlu v Mariboru vidi inovativnost in domačnost, pristnost kot velik potencial. Jedi, ki sta jih prej delala dedek in babica, so bile domače jedi v gostišču Budja, ki se je pred časom preimenovalo v gostišče Pri Karlu. In prav te jedi zdaj na nek moderen način tu spet ponujajo. In zato poudarja inovativnost, ki se odraža z butičnostjo, domačnostjo z domačo zgodbo in domačo hrano.
Povezovanje vseh akterjev v skupno zgodbo
Na Sekciji za gostinstvo in turizem pri mariborski obrtno-podjetniški zbornici želijo povezati vse akterje, pravi Janja Viher, predsednica te sekcije, “zaradi tega, ker imamo znanje, izkušnje, imamo odlične ponudnike. Včasih pa se nam zdi, da se nekje izgubimo na tej poti. Ponudniki iščejo tisto, kar je, nekaj unikatnega v naši regiji.” Na konferenci tako govorijo o izzivih s kadri, davčno zakonodajo v gostinstvu, investicije, kam naprej, kateri so integralni turistični produkti, slediti strategiji destinacije, poslovnim načrtom itd.
Poklic, v katerem se da z dobro voljo in strokovnostjo marsikaj narediti
Mirjana Ivanuša Bezjak, predavateljica na VSŠGT Maribor in urednica knjige “Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev v in po času korona krize, pa nam je izpostavila, da se vse začne pri gostoljubnosti, srčnosti in pozitivnem odnosu do gosta. “Z dobro voljo in strokovnostjo se da marsikaj narediti,” je poudarila in dodala, da je pomembno, da bodočim dijakom in študentom približajo gostinske, turistične poklice.
Soroptimist klub Maribor pripravlja v petek, 14. aprila 2023, dobrodelni koncert v dvorani Union v Mariboru, na katerem bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki, ki so jim prav preko tega kluba pomagali na začetku njihove poti.
Nastopili bodo: Nejc Kamplet in Adam Kamplet na klavirju, Dorotea Senica s flavto in Eva Šulić z violino. Dirigentka Simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča na slavnostnem humanitarnem koncertu bo Živa Ploj Peršuh. “Poznamo jo ne samo kot izvrstno dirigentko, ampak tudi kot mlado damo z velikim srcem, saj je s soprogom Tomom Peršuhom v lanskem letu organizirala evakuacijo številnih mladoletnih glasbenikov in njihovih mater ter še mlajših bratov in sester iz Ukrajine ob začetku vojne na to deželo. Orkester bo tudi tokrat sodeloval brezplačno, kar je velik prispevek SNG v Mariboru,” pravijo v Soroptimist klubu Maribor.
Častno pokroviteljstvo predsednice države
“Častno pokroviteljstvo nad dobrodelnim koncertom je prevzela predsednica RS Nataša Pirc Musar, ki nam je s tem izkazala podporo pri našemu udejstvovanju. To pomeni, da spodbuja naše ideje in se zavzema za vsebine, s katerimi se ukvarjamo,” še pravijo soroptimistke iz Maribora in dodajajo: “Župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča smo zaprosile za nagovor ob pričetku koncerta , saj verjamemo, da smo v 30 letih delovanja, predvsem na območju Mestne občine Maribor, prispevale k blaženju stisk žensk, starejših, otrok s posebnimi potrebami in drugih, ki so pomoč potrebovali.”
Tokrat za otroke, ki se soočajo s smrtjo v družini
Dobrodelni koncert, ki bo torej v petek, 14. aprila, s pričetkom ob 19.30 v dvorani Union, so poimenovale “Za nasmeh”, saj je celoten izkupiček namenjen za Tabor Levjesrčnih, v izvedbi in organizaciji Hospica v Mariboru. Tabor se vsako leto izvede na Pohorju v Domu Miloša Zidanška in je namenjen otrokom, ki se soočajo s smrtjo v družini in jim tako pomagajo, ob podpori strokovnjakov, prebroditi to težko obdobje.
Trije dogodki za 30-letnico kluba
30-letnico delovanja kluba pa bodo pravzaprav praznovali tri dni. Najprej z dobrodelnim koncertom v petek 14. aprila, nato ša še naslednji dan, 15. aprila s Slavnostno akademijo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, v nedeljo, 16. aprila, pa še z ogledom Kulturne četrti Minoriti.
Soroptimist klub Maribor izhaja iz mednarodnega združenja
Soroptimist International je mednarodno združenje poklicno uspešnih in družbeno aktivnih žensk, ki delujejo preko projektov za izboljšanje človekovih pravic ter položaja otrok in žensk. V klubih po vsem svetu je združenih več kot 100.000 žensk v 130 državah. Združenje je nevladna humanitarna organizacija, svoj glas pa ima tudi v centrih Združenih narodov v New Yorku, Ženevi in na Dunaju. Vsi klubi mednarodnega združenja si prizadevajo za iste cilje.
Soroptimistke iz Maribora so gostile članice Soroptimist kluba Zagreb. Vir: Facebook, Soroptimist klub Maribor
Dobrodelni dogodki, aktivnosti, projekti
V Sloveniji je bil prvi klub ustanovljen leta 1993 v Mariboru, kmalu pa sta se mu pridružila še kluba v Ljubljani in na Ptuju. Trenutno delujeta kluba v Mariboru in na Ptuju, ki sta tesno povezana. Članice kluba v Mariboru se trudijo z dobrodelnimi aktivnostmi vsaj delno pokrivati tiste sive lise v družbi, ki jim do blagostanja še veliko manjka. Vse od ustanovitve kluba pred 30 leti imajo tudi nekaj stalnih projektov, kot so:
· pomoč Varni hiši, kjer najdejo pomoč in zatočišče ženske in otroci, ki morajo zaradi nasilja zapustiti dom,
· pomoč Slovenskemu društvu HOSPIC za Tabor levjesrčnih, v katerem se zberejo otroci, ki so izgubili enega od staršev ali drugih bližnjih,
· prirejanje dobrodelnih koncertov in štipendiranje nadarjenih mladih glasbenikov,
· organiziranje božično-novoletne stojnice, izkupiček od prodanih daril pa namenimo za socialno izključene otroke ali za fizikalno terapijo invalidnih otrok,
· pomoč otrokom in starejšim s posebnimi potrebami …
Članice so dale donacijo Varni hiši ob dnevu tradicionalnega slovenskega zajtrka. Vir: Facebook, Soroptimist klub Maribor.
“Vsa sredstva, ki jih zberemo ali nam jih namenijo donatorji, razdelimo izključno pomoči potrebnim. Prav v času po koronakrizi je v stiski še več otrok in žensk in naša pomoč je še toliko bolj potrebna,” so še zapisali v vabilu na dobrodelni koncert.
V Trafiki – muzej za enega v Mariboru danes odpirajo razstavo, na kateri predstavljajo zgodbe o splošno razširjenem tihotapljenju stvari čez mejo pred nekaj desetletji. Razstava “Švercanje” temelji na zgodbah ljudi, na tem, kako so se znašli, je za STA povedal kustos Jan Malec Svetel.
Gre za fenomen iz 80-ih let prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji, ko je prišlo do devalvacije dinarja, naraščajoče inflacije in omejitev uvoza tako imenovanega “luksuznega” blaga. Ljudje so zato množično kupovali te dobrine v tujini, Štajerci predvsem v Avstriji, in jih nato skrivoma vozili domov.
“To luksuzno blago ni bilo nič drugega kot južno sadje, kava, alkohol, tuje revije in časopisi, kozmetika in elektronika,” je pojasnil Malec Svetel iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor. “Vse, kar se ni dalo dobiti tukaj, so ljudje spretno spravljali čez mejo,” je dodal.
Na razstavi predstavlja nekaj takšnih zgodb, ki so mu jih povedali ljudje. “Vse razstave v naši Trafiki namreč izhajajo iz lokalne skupnosti. Slišal sem že kar nekaj takšnih zgodb in zdaj jih predstavljam širši javnosti,” je pojasnil.
Med predstavljenimi je zgodba nekdanjega carinika na mejnem prehodu Šentilj, ki je “prava zakladnica anekdot, tudi komičnih,” je povedal kustos. Ena od pripovedi govori, da med cariniki sprva ni bilo nobene ženske, zato so pri pregledovanju potnic morale priskočiti na pomoč natakarice iz lokala ob meji.
Poleg zgodb je na razstavi tudi nekaj fotografij z mejnega prehoda, predmetov, ki so se tihotapili, in uniforma carinika. Obiskovalci bodo lahko v posebno škatlo tudi prispevali svoje zgodbe. “V tistem času, ko meje še niso bile odprte, so vsi to delali, to je bila javna skrivnost,” je še povedal Malec Svetel.
Učenci na eni izmed mariborskih osnovnih šol naj bi dobili navodilo, da morejo biti strpni. Zakaj? Dobili naj bi novega učitelja, ki pa naj bi bila transpolna oseba.
“Šola ni in ne sme biti prostor za takšno izkazovanje in eksperimentiranje z otroki”
Kot zapišejo v eni izmed Facebook skupin naj bi učitelj po pričevanju učencev hodil po šoli oblečen v krilo, visoke pete, torbico, z žensko torbico, našminkan in z brki ter brado. Eden izmed staršev je zapisal: “Ne glede na osebno prepričanje, socialni konstrukt ali spolno identiteto, šola NI in NE SME biti prostor za takšno izkazovanje in eksperimentiranje z otroki.”
“Ne bodite starokopitni, ljudje, tudi ta oseba je človek, če je poštena, strokovna, torej usposobljena za svoj poklic, ne vidim problema. Ne bodimo rasisti,” pa je zapisal drug starš.
“Ne otežiti življenja nikomur in pustite živeti!”
Nekateri so mnenja, da ima pravico, da je doma oblečen, kakor želi, a so mnenja, da v šolo to ne sodi. Mamica je zapisala, da imajo najverjetneje več predsodkov starši in ne otroci, na tem mestu je zapisala: “Ne otežiti življenja nikomur in pustite živeti!” Dodala je, da je potrebno otrokom razložiti, da so vsi drugačni, vsi enakopravni.
Več staršev naj bi se na ravnateljico omenjene osnovne šole že obrnilo, prav tako smo se v petek nanj obrnili tudi mi. Prejeli smo odgovor s strani ravnateljice: “Postavljena vprašanja se nanašajo na osebne okoliščine zaposlenih in drugih sodelujočih pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti v našem zavodu, zato na njih zaradi spoštovanja predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne morem odgovoriti. Tematika drugačnosti, strpnosti je del vzgojno-izobraževalnih načrtov in usmerjene dejavnosti potekajo celotno šolsko leto.”
“Vsak od nas želi imeti normalno življenje v telesu, ki si ga želi”
Omenjen učitelj je sicer v enem izmed tujih medijev zapisal, da se v Mariboru počuti veliko bolj varno, ker so predsodki na Balkanu še vedno močni. “Določene skupine in posamezniki težko sprejmejo, da obstajajo drugi, ki so drugačni od njih, in so za to vedno pripravljeni obračunati z njimi,” je dejal za lupiga.com.
Povedal je tudi, da so ga celo osnovno šolo zbadali ali je ženska ali moški. V času srednje šole so se občutki o transspolni identiteti krepili. “Trans osebe se ne odločijo same za to, da bodo transspolne, tako kot se ne odločiš, da boš gej ali biseksualec. Tako se počutiš že od malih nog in vpliva na tvoje zdravje in vsakdanje življenje. Vsak od nas želi imeti normalno življenje v telesu, ki si ga želi,” je še dejal za lupiga.com.
Z velikonočnimi prazniki povezujemo tudi pokanje s karbidom, ki je sicer v večini krajev že izumrlo, spet drugod pa se trudijo, da tradicijo peljejo naprej. Stari ljudski verski običaj simbolizira Kristusovo vstajenje.
Pokanja smo se udeležili na domačiji Grmek v Rošpohu v Kamnici, kjer nam je Tomaž Grmek predstavil, kakšen je potek. Najprej se v zaprtem sodu kalcijev karbid zmeša z vodo in tako nastane plin acetilen. Nato se je s plamenom potrebno približati odprtini na sodu. Ob vžigu pride do glasnega poka, ob poku pa s soda odnese pokrov. Grmek sicer opozarja, da je potrebna velika previdnost, saj se lahko kaj hitro pripeti nesreča.
Pokanje v Kamnici so sicer obudili lani in se odločili, da letos ponovijo. Zjutraj so se odpravili na Sveti Urban, kjer se je ob 11. uri odvila sveta maša. Mašo je popestril pevski zborček Urban. “Nato smo odšli vsak na svojo stran na kosilo, po kosilu pa smo se zbrali na domačiji sadjarstva Grmek, kjer so bile priprave v polnem teku. Gospodar Tomaž je pripravil vse potrebno za pokanje, tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Domači vinarji so poskrbeli za rujno kapljico,” nam je dejal Sebastijan Jaušovec.
Mariborsko podjetje TAM-Europe, ki je moralo med pandemijo covida-19 zaradi zmanjšanega povpraševanja po letaliških avtobusih opazno zmanjšati proizvodnjo, se letos vrača na svetovne trge. Pred dnevi so v Savdsko Arabijo poslovnim partnerjem, s katerim so sodelovali že v preteklosti, poslali deset letaliških avtobusov.
To pa ni edini večji posel, s katerim so precej bolj optimistično začeli letošnje leto, saj so deset avtobusov dostavili tudi pariškemu letališču Charles de Gaulle.
Kot je za STA povedal vodja prodaje v podjetju Matej Smrekar, je Francija za podjetje nov trg, glede na dobro sodelovanje pa so prepričani, da ga bodo že letos začeli še bolj odločno osvajati.
“Iz Savdske Arabije in Bližnjega vzhoda imamo že od samega začetka precej naročil, tako da praktično sledimo načrtu njihove menjave avtobusov,” je dejal Smrekar in ob tem povedal, da so letališča v času pandemije delovala zelo okrnjeno, kar je precej vplivalo na njihove investicije.
Čeprav so tudi leto 2022 začeli bolj obetavno, je nato kar nekaj potencialnih poslov znova preprečil ukrajinsko-ruski konflikt. “Imeli smo naročila za deset vozil za Ukrajino in šest za Rusijo, ki pa so bila nato preklicana,” pojasnjuje Smrekar, a dodaja, da se je že proti koncu leta povpraševanje znova povečalo, kar so znali izkoristiti.
Lani so sicer izdelali in opremili okoli 20 letaliških avtobusov, letos pa so deležni veliko novih povpraševanj, naročil, na voljo je kar nekaj mednarodnih razpisov, na katere se prijavljajo.
Kot kaže trenutno, bi lahko bilo letošnje leto najboljše po letu 2013, sicer pa je na področju letaliških avtobusov, ki za zdaj še vedno predstavlja njihovega paradnega konja, njihov trg celoten svet.
V preteklosti so morda nekoliko zapostavili ameriški in afriški trg, z izjemo severnega dela Afrike, kjer so že prisotni, na oba omenjena dela sveta pa želijo vstopiti še letos.
“Vseeno pa gre za specifične posle, saj svetovni trg letališč po vsem svetu nadzira kakšnih tisoč ljudi. Od leta 2013, še posebej pa od leta 2017, smo vzpostavili zelo veliko stikov, tako da smo v bistvu drugi največji proizvajalec na svetu. Našega največjega konkurenta uspešno lovimo, tako da imamo zelo dobro izhodišče za naslednja leta,” je dejal Smrekar.
Sicer pa TAM-Europe že vse od oživitve proizvodnje nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM) s strani kitajskih investitorjev aktivno dela na vzpostavitvi serijske proizvodnje električnega avtobusa, namenjenega mestnemu potniškemu prometu. Ta bi v prihodnje lahko predstavljala prevladujoč del proizvodnje, saj gre za več potenciala z več možnimi kupci in trgi.
Projekt je razvojno že zaključen, končan je tudi postopek homologacije, s tem pa so dobili možnost udeležbe na evropskih javnih razpisih ter priložnost za večjo prepoznavnost na trgu avtobusnih vozil.
Med drugim so opravili testiranja na Malti, v mestnem potniškem prometu v nemških mestih Passau in Hamburg ter na dubajskem letališču, veseli pa so tudi, da so lahko testiranja opravili tudi v sodelovanju z mariborskim javnim podjetjem Marprom.
Zaradi načrtovanega povečevanja proizvodnje podjetje z okoli 120 zaposlenimi išče dodatno delovno silo, kar pa zaradi pomanjkanja primernega kadra, tako kot v številnih drugih podjetjih, ni enostavno.
Potrebujejo predvsem dodatne sodelavce v proizvodnji, kjer so bili v času kriznega obdobja ekipo prisiljeni skrčiti, pa tudi različne profile režijskih delavcev, od razvoja in nabave do prodaje.
Tako kot številna druga evropska podjetja je tudi TAM-Europe v zadnjem letu udarila energetska draginja, predvsem pa dražji materiali. To skušajo omiliti na način, da se njihov nabavni oddelek še bolj intenzivno ukvarja s kleščenjem stroškov.
“Pomembno nam je, da tudi lokalno okolje opazi, da stvari premikamo naprej. Tovarna ima vendarle več kot 75-letno tradicijo in blagovno znamo nameravamo ponesti preko stotih let.
Naši lastniki namreč menijo, da ko blagovna znamka doživi sto let, postane večna,” pravi svetovalec v podjetju Tevž Kastelic in dodaja, da so ponosni na to, da pri življenju držijo ime Tama, čeprav tekmujejo z velikimi svetovnimi proizvajalci.
Za podjetje je pomemben tudi slovenski trg, kjer prav tako vidijo številne priložnosti v smislu prehoda mestnega potniškega prometa na trajnostne vire energije. Že zdaj so partner Fraporta, tako da so tudi na brniškem letališču prisotni s svojimi avtobusi. Sicer pa se zavedajo, da je konkurenca električnih mestnih avtobusov zelo velika, vsak ponudnik ima svoje rešitve, ob tem pa so odvisni tudi od razpisnih pogojev.
TAM-Europe, ki po propadu TVM v Mariboru deluje zadnje desetletje, je v lasti kitajskih vlagateljev China Hi-Tech New Energy Auto Company, na njegovem čelu pa sta direktorja Ma Fuxiong in Fan Wentang. Slednji se je ekipi pridružil marca letos, ko je zamenjal Yu Zhaa.
“Naša srčna policista Boštjan in Žan sta popoldne med delom v Mariboru opazila moškega, ki je hodil po pločniku in med tem padel ter se pričel tresti. Nemudoma sta mu priskočila na pomoč. Ker nista zaznala srčnega utripa in dihanja, sta ga pričela oživljati do prihoda reševalcev. Moški je bil odpeljan v bolnišnico, držimo pesti, da čim prej okreva,” zapišejo na PU Maribor.
V Beli dvorani gradu Rače je Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro predstavila svojo knjigo One million. V prepolni dvorani je ob bogatem programu in nastopih pevskega zbora in plesom nastal zanimiv kulturni večer.
Sandra Bedok je pravzaprav v eni knjigi izdala tri romane, ki v tretji osebi opisujejo življenje ženske, ki je vsakič znova, ko je padla, vstala kot Feniks iz pepela in se povzpela višje. V trilogiji je zapisana zgodba ženske, ki je odraščala v svetu, v katerem so jo naučili, da je moški lastnik ženske. V nekem trenutku je rekla, da ona ne bo živela življenja svoje matere. Takrat se ji je ponudila priložnost dela v tujini, kar je izkoristila. A izkazalo se je, da ni vsaka priložnost tudi dobra. Padla je v mrežo kriminala. Čez čas ji je uspelo pobegniti iz tega sveta. Znašla se je v novem svetu, postala mati in uspešna poslovna ženska. Večkrat ji je spodletelo, večkrat se je znašla na dnu, a vedno znova se pobrala, smo slišali na prireditvi, kjer je Sandra Bedok predstavila svojo knjigo.
Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro v Beli dvorani gradu Rače predstavlja svojo trilogijo One million.
Sama nam je povedala, da ljubi življenje, ki ji je prineslo marsikaj. Ob tem pa tudi, da praznuje. Najprej rojstni dan, ob tem pa tudi zid svoje knjige. Prav s to knjigo potuje na največji knjižni sejem v Frankfurt, dogovarja pa se tudi za snemanje filma po vsebini knjige.
Dvorana je bila skorajda premajhna za vse obiskovalce, ki so prišli na literarni večer.Knjiga Sandre D’Alessandro: One million, v kateri so zapisani trije romani.Sandra Bedok in Bojan Maroševič
Čez praznike obratuje le peščica trgovin. Kam torej v Mariboru, če kaj nujno potrebujete?
Večina trgovin v Sloveniji je na praznik in nedeljo zaprtih, a nekaj trgovin je te dni dežurnih. Preverili smo katere so odprte v Mariboru.
Korenček in Betka delata vse dni v letu
Na Jurančičevi ulici na Pobrežju v Mariboru deluje dežurna trgovina Market Korenček, ki ob nedeljah in praznikih odpira svoja vrata ob 7. uri in zapira ob 21. uri. V Mariboru pa deluje še ena trgovina in sicer Betka na Ulici borcev 1b. Odprta je od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih.
Ob praznikih in nedeljah delajo le določene trgovine
v Malečniku obratuje Griček, ki pa je danes zaprt. Jutri, 10. aprila, jih lahko obiščete med 7.30 in 12. uro. Podobno bo odprt Market Ekspres na Šentiljski cesti 71. Zaprt bo v nedeljo, v ponedeljek pa ga boste lahko obiskali med 7.00 in 12. uro.
Trgovine morajo v Sloveniji sicer biti v skladu z zakonom ob nedeljah in dela prostih dnevih zaprte. Poznamo pa izjemen. In sicer, so te izjeme med drugim manjše prodajalne na bencinskih servisih in v bolnišnicah ter tiste manjše trgovine, v katerih te dni delajo lastniki ali poslovodje sami.
Nekoliko drugačne potice, tako po velikosti kot po vrstah nadevov, sta za svojo diplomsko nalogo naredili študentki mariborske višje strokovne gostinske in turistične šole Natalija Ploj in Lara Arih. Iz osnovne ideje “narediti mini potičke” sta prešli preko teorije in raziskovanja do prakse. In naredili štiri vrste potičk, ki imajo ne samo drugačne nadeve, ampak tudi prelive oziroma posipe. Poglejmo njuno ustvarjanje v kuhinji.
Na 2. razvojni konferenci Podravja, ki je pod okriljem Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) potekala v Hotelu Piramida, so govorniki kot udeleženci konference v luči podnebne in energetske krize strnili mnenja in poglede o ključnih vsebinah, s katerimi bomo lahko dosegli tako razvojni kot tudi zeleni preboj regije.
Evropa 2030 in Evropski zeleni dogovor sta začrtala ključne smeri razvoja evropske energetske politike. Oskrba z energijo se je zaradi vojne v Ukrajini čez noč spremenila in povzročila velike spremembe na trgu. Kako se bomo temu prilagodili in kakšne korake moramo narediti na področju energetske samooskrbe regije, je bila tema 2. razvojne konference Podravja, ki jo je organizirala RRA Podravje – Maribor.
Državna sekretarka pristojna za področje energetike na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo (MOPE) Tina Seršen je predstavila zakonodajno plat – kako je treba zasnovati normativni okvir, da bodo spodbujeni vsi potrebni koraki, da se ta prehod izvede, hkrati pa je kot Mariborčanka povedala: “Vesela sem, da sem danes v Mariboru na odlično organiziranem regionalnem srečanju, primernem za deležnike javnega in zasebnega sektorja. Popolno razogljičenje je jasna usmeritev na politični ravni. To prinaša marsikatero korist za vsakega posameznega državljana: čistejše okolje, bolj varno prihodnost, zanesljivo oskrbo z energijo, saj ne bomo več tako uvozno odvisni od naftnih derivatov, zemeljskega plina in podobno. Lahko bomo gospodarji svoje lastne usode in živeli bomo v čistem okolju.”
Z Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) se je Slovenija zavezala doseči popolno razogljičenje oz. postati podnebno nevtralna družba, kar pa lahko dosežemo le z učinkovito izvedenim zelenim prehodom. Poslanec v Državnem zboru in podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Tomaž Lah je dejal, da je “zeleni prehod pa pomeni, da moramo spremeniti marsikaj, od miselnosti do konkretnih dejanj, da bomo tudi sprotno in dovolj hitro izvajali vse korake, ki nas bodo na koncu pripeljali do cilja. Seveda isto velja za regijo, njene prebivalce in podjetja, ki v regiji delujejo.”
FOTO: RRA Podravje – Maribor (M. Pigac)
Tako govorniki kot udeleženi konference, med njimi tudi nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, so se strinjali, da bo redko kdo kar sam od sebe spremenil stvari. “Zdaj se seveda že kažejo v okolju hude posledice našega malomarnega delovanja, naše kratkovidnosti. Zagotovo so potrebne sistemske stimulacije,” je dejal Rebolj.
Tudi na Energetski zbornici Slovenije (EZS) se zavedajo, da mora Slovenija prednostno vlagati v obnovljive vire energije. “Zato se tudi v Podravju načrtujejo investicije tako na področju hidrologije, sončnih, vetrnih in črpalnih elektrarn. Potencial je tudi na področju širjenja daljinskega ogrevanja in termične obdelave odpadkov,” pravi izvršna direktorica, Ana Vučina Vršnak.
Direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje (ENERGAP) in županja Občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj pravi, da “imamo na področju samooskrbe imamo veliko potreb in želja, realiziranih projektov pa žal zaradi omejitve elektroenergetskega omrežja nekoliko manj.”
Glede na trenutno shemo je večina samooskrbnih elektrarn namenjena oddaji energije v omrežje. Vsi bolj ali manj proizvedejo višek, ki ga oddajo nazaj v omrežje. Ker to za obstoječe omrežje, ki je bilo v preteklih 100 in več letih grajeno za razdeljevanje in odjem, brez nadgradnje predstavlja težavo. Silvo Ropoša, direktor področja distribucije na Elektro Maribor je pojaslil: “Prizadevamo si, da bi lahko bili samooskrbni na tak ali drugačen način. Oblikovali smo rešitve, s katerimi bomo dosegli, da bo omrežje spet namenjeno bolj osnovni oskrbi in hkrati vključevanju večje proizvodnje, predvsem zaradi prihajajoče e-mobilnosti in ogrevanja s toplotnimi črpalkami, hkrati pa omogočalo tudi večji delež samooskrbnih elektrarn v omrežju. Delamo korake, prvi bodo vidni, kot je povedala tudi državna sekretarka, čez eno, dve ali pa tri leta.”
Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor pa je dejal, da si glede energetske samooskrbe Podravja si želijo boljšega izkoristka naravnih virov, kot so lesna biomasa ter geotermalna, vetrna in sončna energija. “Sedaj vemo, da je sredstev za obnovo omrežja v novi finančni perspektivi dovolj, zato moramo biti pripravljeni, še posebej z vidika prostorskega umeščanja,” pravi Rozman.
“V novo kohezijsko obdobje smo se podali s ciljem povečati konkurenčnost podravske regije, dvigniti kakovost življenja prebivalcev in njihovo blaginjo. Za uspešno izvedbo projektov se moramo še naprej povezovati z našimi partnerji, da bodo lahko tudi posamezniki energetsko samooskrbni, hkrati pa, da bo regija zanimiva in privlačna za tuje investitorje”, pravijo na RRA Podravje – Maribor.
Na mariborskem Štuku bo ta vikend ponovno Festival Scena, na katerem se vsako leto predstavijo nekatere manj znane, druge pa bolj znane glasbene skupine.
V Mariboru vsako leto poteka festival lokalnih, bolj in manj znanih glasbenih skupin, ki se predstavijo s svojo letno produkcijo ali pa si preprosto zaželijo nastopa na večjem odru. Tradicionalno dobro obiskan festival je postal prijetno družabno zbirališče ljubiteljev glasbe in podpornikov lokalne glasbene scene. Ideja Festivala Scena je nastala v želji, da glasbena kultura in raznolikost v Mariboru ostaneta prisotna in da se glasbena sfera v prihodnosti še naprej korenito razvija in zaznamuje prostor in čas na področju kulture. Društvo Indijanez je preko razpisa za sodelovanje mariborskih glasbenih skupin oziroma glasbenikov na glasbenem Festivalu Scena že izbral nastopajoče.
Oba večera, tako sobotni kot nedeljski, je vstop prost.
Sobota, 8. 4. 2023:
Piksel Prfekt, rock/punkrock,
3rd Planet, blues/Indie Rock
Alice Blue, alternative/modern rock
MHM, postmetal/instrumental
Taste of Plague, blackened deathcore
Strici iz ozadja, surf Rock
B-kompleks, country, rock, americana po slovensko
Ghost B.C.E., symphonic postapocalyptic reindeer-grinding christ-abusing extreme war pagan fennoscandian metal
Nedelja, 9. 4. 2023:
Faux Minds, rock
Iva & Bratko, soft and simple hard blues
Brez vprašanj, rock, punk-rock
Los Loa, metal/rock
No Force Can, rock
Krokar, alternativni rock
Picture Grey, alternativni rock
Haloban, post-narodno zabavni eksperimentalni hardbass
Znano je, da se bo veličastni zaključek operne sezone v Mariboru zgodil 26. maja ob 20.30 uri na Glavnem trgu v Mariboru.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor, zapišejo na Visit Maribor.
Na Veliki petek sta nadškof Alojzij Cvikl in župan Maribora Saša Arsenovič obiskala prejemnike pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem.
Karitas poleg drugih programov pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem pomaga tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti vsaj enega toplega obroka. Vsak dan sodelavci in prostovoljci Karitas v Ljudski kuhinji Betlehem razdelijo več kot 60 kosil.
Nadškof Alojzij je pred delitvijo kosila zbrane pozdravil in voščil doživete ter blagoslovljene praznike z naslednjimi besedami: “Sprejmimo Jezusa za sopotnika in naše življenje dobi nov smisel! Danes v nas odmevajo Jezusove zadnje besede: «izpolnjeno je!« V trenutku največje teme, Bog izgovarja besede upanja in novega začetka. Križ ni konec. Po križu smo bili odrešeni. Velikonočno jutro pomeni zmago življenja nad smrtjo. Ta zmaga je podarjena vsakemu izmed nas, ki je pripravljen sprejeti ta dar. Vstali Gospod je na poti tudi k nam, da ne bi bili več sami. Če ga sprejmemo za sopotnika, naše življenje dobi nov smisel. Naj nas to novo življenje rojeno na križu prepoji, da bomo vedno bolj ljudje upanja in veselja. Potem ne bodo lepi samo letošnji velikonočni prazniki ampak vsak naš dan!”
Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je danes, 7. aprila 2023, ob svetovnem dnevu zdravja dogodek “Dan zdravja” z več aktivnostmi.
Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se med 9. in 12. uro odvija predstavitev CKZ ZD Maribor in preventivne dejavnosti ZD Maribor. Na dogodku je tudi Svit kontaktna točka, predstavitev Cepilne ambulante ZD Maribor in možnost ogleda reševalnega vozila. Predstavljajo se različni profili v zdravstvu, sodelujejo pa tudi nekatera društva. Udeleženci si lahko brezplačno izmerijo krvni tlak in s fizioterapevti in kineziologoma lahko opravijo različna testiranja. Možno je preveriti zmogljivost prijema ali se udeležiti šestminutnega testa hoje oziroma dvominutnega testa stopanja na mestu. V paviljonu v Mestnem parku je od 10. ure pod vodstvom psihologinj praktična, brezplačna delavnica »Tehnike sproščanja«.
Ob 11. uri je organiziran pohod na Piramido pod vodstvom fizioterapevtov. Zbirališče je na začetku Promenade v Mestnem parku, trasa pa poteka po označenih poteh. Pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim).
V Sejni sobi ZD Maribor (Sodna ulica 13, 3. nadstropje) se je začelo ob 9. uri potekalo predavanje Zvišan krvni sladkor, ob 11. uri pa bo v Multimedijski učilnici ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) predavanje Zvišan krvni tlak. Obe predavanji vodita diplomirani medicinski sestri. V prostorih CKZ ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) je med 9. in 12. uro brezplačno merjenje telesne sestave in možnost individualnega posveta z dietetičarko. V laboratoriju ZD Maribor (Sodna 13, 2. nadstropje) je danes 30-odstotni popust na vse samoplačniške storitve.
Patricija Lunežnik, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor, je ob dnevu zdravja dejala: “Zdravje je vrednota, ki se je pogosto pričnemo zavedati šele, ko zbolimo oziroma zboli nekdo izmed bližnjih. V sklopu dogodka »Dan zdravja« želimo ljudi spodbuditi k aktivni skrbi za zdravje in jih ozaveščati o pomenu preventivne dejavnosti. V različnih aktivnostih, ki jih organiziramo, bodo udeleženci lahko spoznali delovanje CKZ ZD Maribor, preizkusili svojo pripravljenost in se posvetovali z različnimi strokovnjaki iz multidisciplinarnega tima.”
V Radljah ob Dravi bo danes stekel 24-urni dobrodelni dogodek Humanitarnih 24 ur športa za dober namen, na katerem bo eden najboljših slovenskih kegljačev in večkratni svetovni prvak Uroš Stoklas kolesaril na dvoranskem spining kolesu.
Zbrana sredstva pa bodo namenjenega Varstveno-delovnemu centru Sokolski dom Radlje ob Dravi.
Na dogodku se bo športalo in zabavalo, doniralo za dober namen ter podpiralo Stoklasa na 24-urnem kolesarskem maratonu na dvoranskem kolesu. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v različnih športnih panogah, kot so kolesarjenje na spining kolesih, kegljanju, bowlingu, namiznem tenisu, skupinskih vadbah in pikadu, sta sporočila organizatorja dogodka Občina Radlje ob Dravi in Javni zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi.
Sredstva se bodo tokrat zbirala za Varstveno-delovni center Sokolski dom Radlje ob Dravi, na transakcijskem računu SI56 6100 0001 5402 589 (Športno društvo Kolos) in bodo v celoti donirana.
Vsi tisti obiskovalci, ki ne bodo športali, pa lahko sredstva za Sokolski dom Radlje donirajo na omenjeni tekoči račun ali na dogodku samem.
Alenka iskra – SD, je na seji Mestne občine Maribor zastavila vprašanje, zakaj se ukinja možnost uvoza oz. izvoza, sicer po prehodu, iz ulice Staneta Severja na Trg Dušana Kvedra in kdaj se bo uredila prometna ureditev s parkirnimi mesti.
“Zaprtje brez predhodne ureditve prometnega stanja predstavlja za vse stanovalce in za podjetja, ki imajo tam svoj sedež precejšen problem. Prometno stanje na tem območje je slabo, z zaprtjem prehoda se situacija poslabšuje,” je dejala.
Obrnili smo se na Vinka Virtnika, predsednika sveta MČ Nova vas, ki nam je pojasnil, da je ulica Staneta Severja postala frekventna cesta: “Promet je s Kardeljeve preusmerjen na Staneta Severja. Tam gre za pohodno pot od te ulice do Tuša. Ne gre za javno cesto, ampak je pot namenjena invalidom, pešcem in kolesarjem. Je tudi šolska pot, zato mora biti varovana s prometno vsebino.”
Na tej lokaciji bodo zasadili drevesa
V preteklih dneh so sprva nastavili količke, ki pa so bili večkrat podrti. Zato so tukaj namestili stalno oviro: “Posadili bomo drevesa, da bomo onemogočili vozilom, da vozijo po travnati površini. Uporaba te ceste je bila v nasprotju z zakonom o pravilih cestnega prometa.”
Otem je bila obveščena policija in redarska služba, ki bo ta del nadzirala in prekrškarje kaznovala.
Odzval se je tudi na besede Iskre. “Stanje se ni poslabšalo. To je bila stalnica nepravilne uporabe površine. Poslabšalo se je to, da je večji promet na Staneta Severja, ta je obremenjen z javnim avtobusnim prevozom in Nigradom, seveda pa jo uporabljajo tudi etažni lastniki iz Staneta Severja,” zaključi.
V založbi Univerze v Mariboru je konec lanskega leta izšla znanstvena monografija, ki pojasnjuje razloge za ustanovitev mariborske medicinske fakultete. Ta je v svojem 16-letnem delovanju izobrazila okoli tisoč zdravnikov in s tem po navedbah avtorjev pomagala zmanjšati vrzeli v pomanjkanju zdravstvenega kadra v Sloveniji.
Knjigo z naslovom Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru: monografija o ustanovitvi, ki so jo danes predstavili javnosti na omenjeni fakulteti, sta uredila prvi dekan te fakultete Ivan Krajnc in nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec.
Kot ugotavljata v povzetku, je razvoj omenjene fakultete pripomogel k razvoju celotnega zdravstva v severovzhodni Sloveniji, bil pa je tudi predpogoj za razvoj Splošne bolnišnice Maribor v univerzitetni klinični center.
“Znanstvena monografija ne prikazuje le nastanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ampak tudi nakaže njen nadaljnji razvoj v smislu dveh novih programov: Dentalna medicina in Farmacija,” sta zapisala.
“To je trajnostni dokument, ki bo številnim generacijam predstavil pomembno in vizionarsko zastavljeno dejanje,” je v recenziji knjige zapisal sedanji direktor UKC Maribor Anton Crnjac.
Šest obširnih prispevkov avtorjev, ki so sodelovali pri nastajanju medicinske fakultete in vsak iz svojega zornega kota predstavi problematiko zamisli in nastajanja fakultete, se po njegovih navedbah smiselno nadgrajuje in ustvarja kompleksno podobo danega trenutka in časa. “Pomembno so predstavljeni kronološki podatki, številni argumenti za ustanovitev mlade fakultete, protislovja in nasprotovanja in tudi politična podpora,” je zapisal Crnjac.
Prva generacija študentov medicine se je vpisala v to fakulteto v študijskem letu 2004/2005. Fakulteta je najprej gostovala v stavbi rektorata in kliničnem centru, septembra 2013 pa je dobila svojo stavbo ob Starem mostu na desnem bregu Drave v Mariboru.
