Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Parcela št. 163/1 k. o. 657-MB grad, gre za elitno percelo, kjer želijo spremembo gradbene meje, je v zadnjih mesecih dvignila veliko prahu. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta je bil že dvakrat zavrnjen. Danes so ga naposled le sprejeli.

Karin Jurše in Lidija Divjak sta ponovno opozorili, da gre za nezakonito gradivo: “Če je tako velika potreba, da se ga sprejme, razumem, zakaj ga mamo na dnevnem redu, a kot svetnica imam pravico na to opozoriti in predlagati umik.”  Svetnice in svetniki so ga nazadnje marca zavrnili, a je bilo enako gradivo danes še enkrat umeščeno na sejo.

Kangler: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno”

Franc Kangler, SDS – Slovenska demokratska stranka: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno. Mi imamo pravico, da izvemo, da se o tem odločimo in da po svoji vesti in prepričanju glasujemo. Če pa vi g. Medved mislite, da smo tu, nas 12, da bomo rokice dvigovali, kot se rad izražate, pa vam povem, da se prekleto motite.” SDS sklepa ni sprejel. Kanglerju so prisluhnili in si pred glasovanjem vzeli odmor. “Odločili smo se, da glasujemo vsak po svoji vesti, pričakujemo pa, da bomo na naslednjih sejah bili večkrat deležni takega gradiva,” je po vrnitvi dejal Kangler.

“Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana”

Maja Reichenberg Heričko iz Urada za komunalo, je predstavila gradivo in dejala, da obcestnem delu oz. na meji parcele poteka plinovod, kot je to navada: “Druge gospodarske infrastrukture na parceli ni, ker je nepozidana. Naslednji pomislek je bil, da leži parcela v varovalnem pasu občinske ceste.  Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana, je pa omejena na način, da mora investitor pred gradnjo za poseg dobiti soglasje lokalne samouprave. Pasovi niso tisti, zaradi katerih se rišejo gradbene meje.”

Pojasnila je, da je dopustna gradnja zgolj eno ali dvostanovanjskih stavb, gradnja bloka tukaj ni dovoljena. “Po parceli poteka gradbena meja, vidimo pa, da je na južni strani umeščena gradbena linija, ki je tista, s katero prostorski akt sili investitorja, da se mora postaviti z objektom na to linijo,” je pojasnila ob tem.

Župan je obrazložil, zakaj je prvič sklep umaknil: “Jaz sem mislil, da bi mi s tem, ko bi spremenili to pozicijo hiše, bi omogočili sploh gradnjo in sem mislil, da brez tega gradnja ne bi bila mogoča. Ko so mi razložili, da je gradnja mogoča, in da bi po nepotrebnem nagajali in nekoga silili stran od meje drugih hiš, je to nekaj, kar ni v skladu z mojim načinom razmišljanja. Nič s tem ne pridobi, razen, da lažje gradi.”

Lidija Divjak uvodoma predlagala umik iz dnevnega reda, a so svetniki glasovali proti

Lidija Divjak, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je na začetku seje Mestne občine Maribor dejala: “Predlagamo umik 14. točke. Zato, ker od zadnje seje ni nastala nova okoliščina, da bi o tem odločali. Ko smo prvič obravnavali to gradivo, ste sami umaknili gradivo, na zadnji seji smo glasovali in žal ni šlo čez, spremenili ste en stavek in ponovno poskusili. Mi menimo, da je to v nasprotju s pravili in malo se nam zdi, da se delate norca iz nas.”

Župan želel, da prisluhnejo

“Imeli smo kar burno sejo takrat in točko na koncu, kjer sem sam dvomil v potrebo tega. Ko pa smo s strokovnimi službami preverili situacijo, smo videli, da po nepotrebnem mestni svet nagaja investitorju, ki bi lahko gradil in mislim, da to ni prijazno sporočilo, gre za našega someščana, ki si ne želi drugega, kot na stavbnem gradbišču graditi,” se je na to odzval mariborski župan in dodal, da podpira, da točka ostane, da svetniki lahko prisluhnejo, zakaj se sploh gre.

“Gre za izsiljevanje”

Za umik so sicer glasovali v svetniški skupini Gibanje svoboda. “O tem smo toliko govorili in ga spoznali. To gradivo, ki smo ga prejeli ima iste napake, ki jih je komisija pri obravnavi v januarju celo ugotovila, opozorila na njih in je bilo celo popravljeno. Sedaj je z istimi napakami tu,” je dejala Karin Jurše. Aljaž Bratina, Arsenovič za Maribor, je dejal: “Zadnjič je bila zadeva prehitro umaknjena, niti nismo imeli možnosti, da bi nam zadevo predstavili, na podlagi predstavitve se bomo odločili.”

Morda vas zanima: “Arsenovič v tretje za spremembo gradbene meje na zasebni elitni parceli v Mariboru”

V Lovrencu na Pohorju se prihodnji vikend obeta še en zanimiv dogodek, poleg Salamijade, v nedeljo bo namreč organizirana Traktorijada 2023.

V lovrenškem prireditvenem centru bo v nedeljo, 16. aprila Traktorijada 2023. Ob 10. uri se bo v župnijski cerkvi začela sveta maša, uro kasneje pa žegnanje traktorjev na prireditvenem prostoru. Sledi druženje traktoristov in njihovih simpatizerjev, sporočajo na lovrenški spletni strani.

Gre za večletno tradicijo v Občini Lovrenc na Pohorju, kjer je na številnih kmetijah precej traktorjev, takšnih ali drugačnih.

Včeraj so v občini Majšperk pri Starotrški hiši opravili rez potomke Stare trte z Lenta.

Skrbnik potomke Stare trte z Lenta, Rado Rodošek,  je v družbi in pod skrbnim nadzorom skrbnika vinske trte z Lenta Staneta Kocutarja, opravil rez. Kot so povedali je bila letina dobra, pridelali so okrog 40 litrov modre kavčine, ki ga namenijo tudi v protokolarne namene.

Ponosni, da so opravili rez in nenazadnje tudi na tradicijo, ki jo slednja prinaša, so tudi na Občini Majšperk. Po besedah župana Saša Kodriča so tokrat opravili že deseto rez, tako, da je tradicija, ki jo gojijo v Majšperku dopolnila svoje prvo desetletje.

Pri rezu in organizaciji dogodka so aktivno sodelovali člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, člani Turističnega društva Ptujska Gora, članice Društva žena ter predstavniki Občine Majšperk. Za pester kulturni program pa so poskrbeli tudi najmlajši.

Podrobnosti pa v Občinskem informatorju, jutri 7. aprila, ob 18.30 na BK TV.

Nekaj utrinkov lahko ujamete še skozi fotografije.

 

 

 

 

 

 

 

Društvo UP-ornik tudi med velikonočnimi prazniki ne pozablja na svoje odjemalce. Marsikdo si ne more privoščiti tradicionalnih velikonočnih dobrot, pa tudi osamljenost je med prazniki največja. Zato bodo na velikonočno soboto, 8. 4., v nakupovalnem središču Europark med 9. in 21. uro ponovno zbirali sredstva s pomočjo prodaje svojih izdelkov.

Velika noč je največji praznik kristjanov. Mize se šibijo pod dobrotami, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje. Nekateri spoštujejo to tradicijo, tudi če niso aktivni verniki in praznujejo veliko noč v krogu družine. Med nami pa je veliko takšnih, ki med prazničnimi dnevi ostajajo sami, osamljeni in ob prazni mizi, saj si težko privoščijo že izdatke za najnujnejšo prehrano, kaj šele za praznične jedi. Takšnim po svojih najboljših močeh pomaga društvo UP-ornik.

Letos že uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj

V prvih treh mesecih so v društvu pomoči potrebnim razdelili za 78.273,84 eur in uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj v skupnem znesku 12.830 eur. To kaže na vse večjo socialno stisko, saj je bilo v celotnem letu 2022 izpeljanih “samo” pet zbiranj v vrednosti 27.530 eur.

Pozimi so pri društvu dvignili najvišji znesek položnic, ki jih plačujejo svojim odjemalcem s 50 na 80 eur na mesec (ali 160 eur na dva meseca) in s tem pomagali mnogo ljudem, vendar pa njihova sredstva niso neomejena. Društvo se namreč financira izključno z donacijami.

Stojnica bo v pritličju Europarka pri lekarni, ponujali pa bodo nove izdelke (majice, steklene lončke to-go in termo lončke to go).

Poročali smo, da je lani novembra FURS zapečatil nekoč priljubljeno kavarno in restavracijo Astoria. Le malo za tem smo zasledili letake, iz katerih je bilo razvidno, da iščejo novega najemnika.

Sedaj je znano, Astoria bo kmalu ponovno odprla svoja vrata. Marko Kokol, vodja Niagare, Caffetterie v Europarku in Caffetterie v trgovskem centru City, se je odločil prevzeti Kavarno Astoria, ki bo tudi obdržala ime.

“Mariborčani pa si zaslužijo, da jim vrnemo simbol meščanskega življenja”

“Otvoritev bo v naslednjih dneh, četudi nismo uspeli še dokončno vsega urediti. Astoria je v vseh letih obratovanja precej dotrajana kar se tiče inventarja, zato bomo obnavljali sproti. Mariborčani pa si zaslužijo, da jim vrnemo simbol meščanskega življenja, Kavarno Astoria in jim omogočimo, da pijejo odlično kavo v kavarni dunajskega stila, si pri privoščijo tudi sladice in sadne kupe ter pridejo uživat v pomladnem soncu na elitno lokacijo Ezl ek.,” so nam sporočili iz Niagare.

Uradna otvoritev bo 28. maja, na dan Ezl eka.

Pred 4. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor se je odvila kava z novinarji, kjer so predstavili gradivo, ki bo na seji.

Sodelovali so: Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, mag. Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor in Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov MOM.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je uvodoma dejal: “Iščemo konsenz svetniških skupin, skupni imenovalec pa želim da je razvoj in vsak dan boljši Maribor”.

Povedal je, da so prišli do kvalitetnejšega proračuna: “A moram povedati, da ne moremo istočasno izvajati vseh projektov, obveznih nalog in neobveznih nalog, ki so nam mogoče najbližje, tiste na sociali, in na drugi strani se ne zadolževati. To dvoje ne gre skupaj, kako porabiti več, brez da se zadolžuješ pri tem, ko nimaš dovolj denarja in si v največjem razvojnem ciklu. A mislim, da nam je uspelo pripraviti takšen proračun. Tudi amandmaje, ki smo jih prejeli, bomo v največji možni meri upoštevali in upam, da bo proračun za 2023 in 2024, ki sta seveda povezana, ker smo upočasnili del investicij, da smo se lahko manj zadolžili in prenašamo dokončanje projektov v 2024, vse v želji, da bi bila sprejeta skupaj, ker sta vsebinsko zelo podobna.”

“Če proračun ni potrjen, bo občina funkcionirala na minimalnih obratih naprej, vendar ne bo mogla črpati že odobrenega kredita za investicije Center Rotovž, nabrežje reke Drave brv Lent, ne bo mogla začeti postopkov zadolževanja za investicije zdravstvena postaja Magdalena, atletska dvorana, OŠ Tabor, ne bo se mogla zadolževati za investicijska vzdrževanja šol, vrtcev, športnih in kulturnih objektov. Kar pomeni, da bo treba investicije, ki so v polnem teku in za katere je bilo res vloženo ogromno časa in denarja, da smo tako daleč, in sodelovanja z državo in ministrstvi … To bi bila skoraj nepopravljiva škoda. Enostavno se to ne sme zgoditi in tudi razumskega razloga za to ni,” je dejal v nadaljevanju.

Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor, se je dotaknila tudi podražitev: “Dogaja se, da te obvezne naloge, tu so se stroški toliko dvignili, da ne vemo, ali bomo z vsemi tekočimi prihodki te stroške sposobni pokriti. Povprečnina se je povečala, to pomeni dodatne 4,6 milijona v proračunu, vendar so se stroški povečali za več kot 12 milijonov.” Proračun za 2023 so zmanjšali: “Sedaj je vreden 190,9 milijona, zmanjšal se je za 1,7 milijona evrov, tako da smo investicijo Rotovž delno prenesli v leto 2024.” Zmanjšali so ga za 3 milijone, na drugi strani pa povišali nekatere druge postavke, za katere so svetniki podali predloge.

Več v videu spodaj.

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Konec lanskega leta je Jernej Dirnbek izdal svoj tretji roman, vrtoglavo črno komedijo Ledena kraljica.

Številne bralke in bralci menijo, da gre za njegovo najboljše delo doslej. V hramu kulture Arnolda Tovornika je pripravil sproščen pogovor, ki ga je, kot se zanj spodobi spremljala tudi glasba.

Več v prispevku.

Družba Mestne nepremičnine d.o.o. je ponovno pozvala vse zainterisirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostilne »Pri treh ribnikih«. Žal znova neuspešno.

Govorili smo z direktorjem Mestnih nepremičnin Rankom Šmigocem, ki meni, da ne drži, da bi bili ponovno neuspešni. “Res je, da se je ponovno zaključil krog, a smo pridobili dodatne informacije s strani ponudnikov, da je interes in da smo na pravi proti. Potreben je čas. Zavedamo se, da zadeva že nekaj časa ni urejena. Mi skrbimo za objekt in ga redno vzdržujemo, zračimo in verjamemo, da bomo njegovo vrednost ohranili in da gostilna ne bo poškodovana.”

Poudaril je, da se je potrebno zavedati, da gre za veliko zadevo, ki vključuje veliko ekipo: “In kadrovske zadeve so tiste, ki so ključne. Verjamem, da se potencialni najemniki srečujejo z izzivom, kako zagotoviti ekipo, saj gre za obsežno zadevo.”

Povedal nam je še, da bo nov razpis objavljen kmalu in da bodo tokrat najverjetneje sodelovanje razširili na nepremičninske agencije in tuje trge.

Podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved se je javno odzval na javne špekulacije glede financiranja izgradnje nove brvi Lent – Tabor, in da bi naj Mestno občino Maribor stala 1,3 milijona evrov več.

Pogodba je sklenjena po principu ključ v roke

Podražitev naj bi bila po nekaterih informacijah kar 1,3 milijona evrov, a stroški za občino, kot zatrjuje podžupan, ostajajo enaki.

“To moram v celoti zanikati. Stroški gradnje oz. gradbena pogodba z Makro5 ostaja nespremenjena, in sicer 4,2 milijona evrov, stroški sofinanciranja pa znašajo 3,2 milijona evrov. Pogodba je sklenjena po principu ključ v roke, to je tako, kot da kupujete stanovanje in je strošek na m2 toliko in toliko, zato je pogodbena vrednost nespremenjena. Vsekakor pa imajo podizvajalci kakšna različna razmerja med seboj. MOM je podpisala tri anekse, a nobenega finančnega, ki bi povečala obremenitev za Mestno občino Maribor.”

Brv bi morala biti končati konec marca, pričakujejo, da se bo zaključila v juniju. “Potrebno je dokončanje del, opraviti še prevzem, pridobiti uporabno dovoljenje in nato bo gradnja v celoti zaključena.”

Namesto pohorskega lesa bo brv izgrajena iz afriškega

In zakaj so se odločili za afriški in ne slovenski les? “To morate vprašati projektante. Ta projekt se je začel več kot 10 let nazaj, tudi investicija je v teku že več kot 10 let, verjetno pa je razlog v trajnosti,” je na vprašanje odgovoril Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor.

“Tip pogodbe, ki ga imamo, je pogodba ključ v roke, kjer je pogodbena cena dogovorjena, običajno se mostovi in visoke gradnje gradijo po tem principu, medtem, ko se ostala prometna infrastruktura gradi po principu dejanskih obračunskih izmer,” je dejal v nadaljevanju.

Milijonske podražitve naj ne bi krila občina

Zanikal je, da bi bila v aneksu kakšna podražitev: “Je samo razmerje podizvajalcev. Podizvajalci morajo biti nominirani, to nas je izvajalec obvestil in o tem smo se strinjali.” Podražitev je več kot milijonska, podžupan je na vprašanje, kdo bo kril podražitev dejal: “To ni vprašanje za nas.”

Tudi prenova Lenta se je zamaknila za nekaj mesecev

Prenova Promenade Lenta obsega več sklopov, v tem trenutku je v izvajanju obnova med Starim in dvoetažnim mostom. “V sklopu izgradnje brvi je manjša ureditev območja samega obmostja, vse ostalo pa je v fazi projektiranja.” Tudi prenova Lenta zamuja. Rok je bil sicer v tem mesecu, a izvajalci del še niso končali. “Veliko del je še za postoriti, najbolj zamudna je izgradnja komunalne infrastrukture, a ta je skoraj v celoti urejena.”

Njegovi izjavi lahko prisluhnete spodaj.

Z zanimanjem smo spremljali dogajanje ob sprejemu prostorskega akta – Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta za parcelo št. 163/1 k. o. 657-MB grad v Mariboru že v mesecu januarju letošnjega leta.

Takrat je na seji bilo izpostavljeno vprašanje, kako je možno, da se spreminja gradbena meja na parceli zasebnega lastnika na križišču Tomšičeve ulice (drevoreda) in Ribniške ulice, ki so jo pred leti začrtali prostorski načrtovalci. Župan, ki očitno ni vedel, o čem je sploh govora, je točko tik pred glasovanjem prekinil, kljub burnim reakcijam podžupanove sestre, ki vodi Urad za prostorsko načrtovanje, ki je hitela pojasnjevati, kako je to minorna in nepomembna sprememba.

Elitna lokacija v Mariboru

Naj povzamemo. Gre za elitno lokacijo v Mariboru, ki se je po nekaterih informacijah prodajala za ca 160.000 eur, čeprav obsega le 494 m2. Trenutno je v zemljiški knjigi kot lastnik parcele še vedno vpisano podjetje Mikado, d. o. o., znano še iz poslov s tajkunskim imperijem Boška Šrota in povezano z lastništvom in propadom mariborskega Centra naložb ter Infond Holdinga.

Predlagatelj te spremembe in projektantska firma je OSA Arhitekti, ki je vsaj po podatkih ERAR-ja po slabih 10 letih ponovno pričela poslovati z Mestno občina Maribor. V juniju 2021 je bila s parcele izbrisana hipotekarna pravica Nove KBM v višini 700.000 eur. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je medtem parcela zamenjala lastnika, in sicer bi naj bi nov lastnik sin pomembnega mariborskega zdravnika, čeprav vpisa v zemljiško knjigo še ni.

Čeprav gre po parceli plinovod in vanjo posega varovalni pas ceste, to občino ni prav nič motilo, da ne bi podprla takšne spremembe. Na srečo so tak predlog svetniki in svetnice na zadnji marčevski seji mestnega sveta gladko zavrnili. Pri tem je bila opazna velika želja pripravljavke gradiva, ki je tudi podžupanova sestra, da prepriča svetnike v nasprotno. Še bolj presenetljiv pa je bil angažma kar obeh podžupanov, ki sta želel na dolgo in široko razlagati, kako pametna je ta poteza občine.

Ker je tudi nas zanimalo, kako je prišlo do takšnega predloga, smo občini zastavili vprašanje, kolikokrat v zadnjih 10 letih je občina spremenila npr. gradbene meje, druga prostorska določila/omejitve s posameznimi akti glede na veljavne prostorske predpise. Za katere primere je šlo in kdaj je o njih odločal mestni svet? Kdo so bili predlagatelji oz. njihovi pooblaščeni predstavniki/projektanti? Presenetljivo smo na to vprašanje prejele le odgovor: “MO Maribor je za namen individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev od leta 2018 izvedla 10 postopkov lokacijske preveritve za zasebne pobudnike, ki so bile potrjene na MS. Gradiva, ki jih je obravnaval MS so javno dostopna.”

Enako gradivo še enkrat umeščeno na sejo 

Na tej točki bi morebiti celo skomignili z rameni in pozabili na zadevo. Pa je sledil popolni preobrat. Popolnoma isto gradivo, ki je bilo na mestnem svetu zavrnjeno, je ponovno uvrščeno na 4. sejo mestnega sveta, tokrat s številko GMS-049 in z lepotnim popravkom – na prvem listu so dvakrat izbrisali besedico elaborat.

»Ponovna uvrstitev tako rekoč identičnega gradiva, ki smo ga svetniki zavrnili pred tremi tedni, je vprašljiva vsaj iz statutarno-poslovniških določil, saj smo se o njem svetniki in svetnice že izrekli. Če kdo misli, da je izbris besedice elaborat v naslovu gradiva in predlogu sklepa, novo gradivo, se moti. Očitno so interesi nekaterih tako močni, da v ihti pozabijo popraviti celo napake, na katere smo v statutarno-pravni komisij opozorili že v januarju. Vse to vzbuja neugoden občutek, da gre morda pri tem poslu v ozadju za mnogo več, kot si bi mogoče sploh lahko zamislili,« se za maš medij odzove mestna svetnica Karin Jurše, Gibanje Svoboda.

Prav tako smo za stališče povprašali Lidijo Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki sporoča: “Predlagala bom umik točke, saj je prvič bilo prekinjeno pred glasovanjem. Drugič smo sklep zavrnili. Zdaj jo z isto obložitvijo dajejo gor pod novo točko. To je iz norčevanje iz nas svetnikov. Moj predlog bo, da pri dnevnem redu umaknemo to gradivo, ker na prejšnjem glasovanju sklep ni bil sprejet in ni nobenih spremenjenih okoliščin, da bi si svetniki pri glasovanju premislili. Vprašanje pa je, zakaj imata podžupan Reichenberg in župan Arsenovič interes, da se to gradivo sprejme?”

Milan Mikl iz Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije pa se ja za maš medij odzval: “Enkrat je bilo izvzeto iz dnevnega reda, drugič je bilo izglasovano proti, sedaj pa ponovno na seji. To je nas sila začudilo, vendar sem se sam osebno pozanimal, kako je dejansko v zvezi s tem, ali so kakšne kršitve ali za kaj tu gre. Jaz sicer nisem tisti, kateri bi gledal, ali je javno ali zasebno, ampak v kolikor je pač v skladu z vsem jaz sam osebno nimam problema. Če bo pa stališče naše stranke drugačno, bom pa tudi temu prisluhnil. Sedaj bomo pač dali možnost dodatne obrazložitve, pa se bomo potem na sami seji odločili. Sigurno pa je kup vprašanj v zvezi s tem. V tem trenutku ne morem reči, a bomo potrdili ali ne. Puščamo odprto možnost.”

Na občino smo poslali prošnjo za dodatno pojasnilo o tem, katerih 10 primerov do sedaj so obarvali po istem modelu. O tem bomo še poročali.

Pokopališče kot prostor spomina je tudi zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Na lokaciji, kot je pokopališče, ki je z vidika rabe prostora v prvi vrsti namenjeno pokopavanju in ohranjanju spomina na umrle, veljajo za vse obiskovalce pravila, s katerimi izkažejo spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.

Pred nami so velikonočni prazniki, ko bodo številni obiskali grobove svojih najbližjih z namenom, da se jim poklonijo. Prav vsak ima pravico, da to stori v miru in tišini, zato bodimo ob obisku pokopališča uvidevni, spoštljivi in pozorni, da s v svojo dejavnostjo ne motimo drugih in ob tem ohranimo tudi pieteto do umrlih, so zapisali v sporočilu za javnost.

S spoštovanjem preprostih pravil bomo pokopališča ohranili kot kulturno dediščino; zato prijazno podajamo nekaj nasvetov ob obisku pokopališč Pobrežje in Dobrava, ki sta v upravljanju Pogrebnega podjetja Maribor iz Skupine JHMB, zapišejo.

Psov ne vodimo na pokopališča

Po Odloku o pokopališkem redu na območju Mestne občine Maribor, ki ureja pravila vedenja na pokopališču, vodenje psov na območje pokopališča ni dovoljeno. V ta namen so na obeh pokopališčih postavljene table, ki psom prepovedujejo vstop. Pokopališko okolje namreč psom ne predstavlja nobene prednosti, ob tem pa lahko zmotijo mir drugih obiskovalcev in z iztrebki onesnažijo mesto spomina.

“Vsem lastnikom psov tako svetujemo, da ob obisku pokopališča svoje štirinožne prijatelje pustijo doma in kasneje preživijo prosti čas z njimi, denimo na sprehodu v naravo.”

Sprehod po pokopališču opravimo peš

Na območju pokopališča ni dovoljena uporaba koles ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev. Izjema so otroški in invalidski vozički. Če se pripeljemo do pokopališča s kolesom, ga pustimo ob vstopu na temu namenjenem prostoru.

Nadzor nad izvajanjem odloka in s tem vzdrževanjem reda, čistoče in miru na območju obeh pokopališč vršijo mestni redarji. “Pri tem pozdravljamo odločitev Mestne uprave MO Maribor, da bodo mestni redarji na pokopališčih v prihodnje še bolj prisotni. Na ta način želimo zagotoviti, da lahko vsak opravi obisk svojih preminulih v miru, brez motečih trenutkov.”

Na pokopališču ohranjamo red in čistočo

Na pokopališčih je treba upoštevati načela odgovornega ravnanja do okolja. Tako kot v svojih domovih moramo tudi na pokopališčih poskrbeti, da odpadke, ki jih povzročimo ob obisku ali urejanju grobov, odložimo v ustrezni zabojnik. “Vsaka skupina odpadkov ima svoje mesto v posebnem zabojniku za ločeno zbiranje; v posamezen zabojnik lahko odlagamo le tiste odpadke, ki jim je namenjen.”

Pogrebno podjetje Maribor ima na območju obeh pokopališč 33 komunalnih otočkov (betonski ali tlakovan prostor za zabojnike, ograjen s cipresami), namenjenih ločenemu zbiranju odpadkov. Odpadke ločujemo glede na označbo na zabojniku: odpadne nagrobne sveče (ostanki sveč); biološke odpadke (ostanki cvetja in grmovnic, trava, zemlja …); odpadno embalažo (plastenke, vrečke, škatle, …); ostale odpadke (plastično cvetje, cvetlični lončki, krpe …) in gradbene odpadke (kamenje, betonski odpadki …). Nedosledno ločevanje odpadkov otežuje njihovo nadaljnjo predelavo in posledično povzroča višje stroške vzdrževanja obeh pokopališč.

“Prav tako se moramo zavedati, da je voda dragocena dobrina, zato z njo ravnamo skrbno. Za zalivanje uporabimo le toliko vode, kolikor je okrasno cvetje ali travna ruša potrebuje. S skupnimi močmi bomo lahko ohranili urejeno pokopališče in predvsem poskrbeli za okolje.”

Spomladansko urejanje grobov pred velikonočnimi prazniki

Urejen grob je del naše tradicije, predvsem pa izraža spoštovanje do pokojnika. “V času pred velikonočnimi prazniki imamo v Cvetličarni Aralija pestro izbiro pripravljenih zasaditev v lončkih, obarvanih tudi z velikonočnimi motivi, s katerimi lahko obogatite grobove svojih najdražjih. Pri urejanju grobov sledite svojemu srcu, še pomembnejše pa so iskrene misli na preminule,” zapišejo in dodajo: “Obiščite svoje najdražje in vzemite si čas za obujanje prijetnih spominov. Ob tem naj hitenje nadomestita umirjenost, potrpežljivost in spoštovanje pietete do umrlih. S tem omogočate sebi in drugim obiskovalcem prijetnejši obisk pokopališča.”

Ni še videti, da bi se prenova Lenta končala. Medtem ko na Mestni občini Maribor še ne načrtujejo uradnega podaljšanja del, pa v Narodnem domu Maribor že prilagajajo načrte izvedbe Festivala Lent, ki je nekoč prav na Lentu imel glavnino prizorišč.

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, da bi izvedeli, ali bodo končali dela tak čas, da bi lahko Festival Lent, ki je nekoč dejansko imel več prizorišč tudi Lentu, tudi letos lahko z dogajanjem privabil obiskovalce na svoje izvorno prizoriščno mesto – torej na sam Lent. Prav tako pa smo se obrnili tudi na Narodni dom Maribor, da bi izvedeli, koliko prizorišč si želijo imeti na Lentu in ali zaradi prenove načrtujejo drugačne postavitve.

Rok za zaključek del je konec maja, a obnova Lenta ne bo dokončana do takrat

Na Lentu še vedo tečejo obsežna gradbena dela. Služba za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor je odgovorila, da Mestna občina Maribor uradno še ni podaljšala roka izvedbe del na nabrežju Lent, saj se glede termina dokončanja gradbenih del še dogovarja. Razlogov za terminski zamik del je več, pravijo na odnosih z javnostmi MO Maribor, in sicer naj bili združeni v dva sklopa. Prvi je, ker izvajajo več projektov na istem območju (obnova nabrežja Lent, obnova komunalne infrastrukture, projekt visokotemperaturne TČ ter nov servisni vhod ter vročevod ob Pristanu, ki ga izvaja Energetika Maribor, projekt izvedbe zavarovanja brežin Drave, ki ga izvajajo Dravske elektrarne Maribor). Drugi pa, da imajo nepredvidena dela. Po pogodbi je sicer določen rok za zaključek del 31. maj. Z MO Maribor so nam odgovorili, da obnova nabrežja Lent (ali dela nabrežja) ne bo zaključena do tega datuma.

Po mnenju MO Maribor zaradi obsežnih del ni velikega nezadovoljstva pri stanovalcih in gostincih, ki imajo lokale na Lentu

Ob vsem tem delu, zaporah cest so gostinci, ki imajo lokale na Lentu izrazili tudi nezadovoljstvo, saj imajo manj prometa, kot bi ga imeli, če se na Lentu ne bi delalo. A s službe odnosov z javnostmi MO Maribor odgovarjajo: “Navedeno, da je nezadovoljstvo stanovalcev in gostincev veliko, ne drži, saj MO Maribor s stanovalci in lastniki poslovnih prostorov vodi redno komunikacijo. Prav tako se skupaj z izvajalcem del vseskozi zagotavlja enosmerni promet in omogoča dostope ter dostave za vse stanovalce in poslovne subjekte. Vsako sredo ob 15. uri je v gradbiščnem kontejnerju odprta tudi informacijska pisarna, v kateri lahko pridobijo informacije vsi zainteresirani. S stanovalci in gostinci vseskozi poteka komunikacija.”

Zatrjujejo tudi, da finančne projekcije kažejo, da je projekt v okviru pogodbenega zneska. Za samo obnovo Lenta je sicer po pogodbi načrtovano 7,7 milijona evrov.

Narodni dom Maribor prilagodil načrte za prizorišča Festivala Lent

Brez odgovora pa smo ostali na vprašanje, ki smo ga zastavili MO Maribor v zvezi s Festivalom Lent. Vprašali smo, ali bo po njihovem mnenju lahko kakšen del Lenta bil dokončan in primeren za del prireditev Festivala Lent. Narodni dom Maribor že leta organizira Festival Lent. Ta je s svojimi prizorišči sicer že nekaj let razpršen po mestnem središču in že dolgo ni več samo na Lentu, kjer nima več niti glavnega odra. Maša Stošič iz Narodnega doma Maribor pa nam je odgovorila, kakšne imajo letos načrte, glede na to, da prenova Lenta še traja. Zagotovo so te načrte morali spremeniti in upoštevati gradnjo.

Ne vedo še, kako bodo obrnili Jurčkov-Večerov oder

“Letos v sklopu Festivala Lent na Lentu načrtujemo Jurčkov-Večerov oder, ki bo, tako kot prejšnja leta, stal pri Vodnem stolpu. Zaradi prenove Lenta še ne vemo zagotovo, v katero smer bo obrnjen – ali proti vzhodu, kakor je že bil, ali pa navzgor v smeri Narodnega doma,” je zapisala Stošičeva.

Zaradi prenove Lenta nekaj prizorišč niso načrtovali

Narodni dom Maribor načrtuje tudi dogodke v nedavno prenovljenem Sodnem stolpu, prav tako tudi v Minoritih in na obnovljenem Vojašniškem trgu. “Ostalih prizorišč pa na Lentu že v osnovi nismo načrtovali, ravno zaradi prenove,” je zatrdila in dodala, da promenade tudi letos ne načrtujejo.

Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim, a v praksi velikokrat ni tako. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da ljudje, ki umirajo, pristanejo v urgentnem centru. V UKC Maribor so zato zbrali vse deležnike, da bi sprožili razpravo o možnih izboljšavah.

Zaradi starajoče se družbe bo ta tematika vedno bolj pereča, zato je po besedah predstojnika urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregorja Prosena nujno, da se doreče rešitve za “humano, celostno, holistično oskrbo, ki bo čim bližje temu, kar je želja bolnika, seveda s presekom tega, kar je možno”.

“Takšni izzivi so rešljivi samo s skupnim delovanjem, mogoče tudi s spremembo koncepta,” je povedal na novinarski konferenci pred okroglo mizo na temo izvajanja paliativne oskrbe v Podravju.

V zadnjem letu je v tem urgentnem centru umrlo okoli 60 oseb z rakavim obolenjem, več kot 8000 od skupno skoraj 28.000 obravnav v urgentnem centru so predstavljali rakavi bolniki.

Velika večina ljudi verjetno ne želi umreti v eni od sob urgentnega centra, sredi vsega direndaja, ki je tam, zato iščemo rešitve, kako bi bolnika čim prej poslali domov.

A to ne pomeni, da samo napišeš odpustnico in nalog za prevoz, treba je zagotoviti nadaljnjo skrb za bolnika,” je povedal.

Po njegovih besedah je nujno sodelovanje vseh treh ravni zdravstvene oskrbe, od družinskih zdravnikov do bolnišničnih oddelkov. V prvi vrsti pa je po njegovih ocenah nujna detabuizacija paliativne oskrbe v družbi, tako s ciljem omogočanja čim več ljudem, da preživijo zadnje dni svojega življenja doma, kot ustreznejšega informiranja zdravstvenih delavcev o dejanskem stanju bolnika.

Nevenka Krčevski Škvarč iz enote za paliativno oskrbo UKC Maribor je poudarila, da je paliativna oskrba pomembna za vse ljudi v državi.

“Vsi moramo biti udeleženi, ne le zdravstvo. Paliativna oskrba v bolnišnici, torej naša enota in ambulanta, je le vrh ledene gore. Pod tem je ogromno dejavnosti, ki jih morajo izvajati vsi, ki so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, več pa bi se zahtevalo tudi od drugih laikov, ki bi lahko delovali v sklopu sočutne družbe širše v okolju, med prijatelji, sosedi in tako naprej,” je dejala.

Pojasnila je, da se paliativna oskrba ne nanaša le na umiranje, ampak se začne že s postavitvijo diagnoze neozdravljive bolezni.

Večjo angažiranost pričakuje predvsem od občin, konkretno Mestne občine Maribor, ki bi po njenih besedah lahko izvedla kampanjo ozaveščanja o paliativni oskrbi in medsebojni pomoči, lahko bi postavila hospic in v vsakem domu za starejše sobo za paliativno obravnavo.

Alenka Križnik iz Slovenskega društva Hospic pa upa predvsem na spremembo zakonodaje, da bi lahko vzpostavljali hospice z do šest namestitvami. “Tako bi lahko umirajočemu omogočili stalno prisotnost svojcev in s tem intimnost družinskega okolja,” je dejala.

Vir: sta

Na nas se je obrnila mama učenke, ki obiskuje Osnovno šolo Ludvika Pliberška Maribor. Dejala nam je, da je zgrožena, saj naj bi bili prisiljeni, da imajo valeto v hotelu Habakuk. Te lokacije si, kot zatrdi, veliko staršev ne more privoščiti: “Samo zato, da bo nekaj elitnežev izpod Pohorja srečnih in na nivoju.”

Otroci naj bi se norčevali iz tistih, ki niso premožnejši

V nadaljevanju je zapisala, da so si želeli skromnejšo valeto: “Ravnateljica pa je na skrivnem sestanku z direktorico Habakuka po zanesljivih informacijah dobila precejšnjo provizijo.” Mama se sprašuje, kako naj si privoščijo najmanj 200 evrov za karte za valeto, pijačo, oblačila in fotografa v časih, ko jih je veliko na minimalni plači. “Kaj lahko sploh naredimo?” se sprašuje.

Grožnje in žaljivke

Doda, da naj bi bili v šoli številni pokregani med seboj, “elitneži”, kot jih sama poimenuje, pa naj bi grozili tistim, ki so proti valeti v Habakuku. Prav tako naj bi se zaradi valete dogajalo tudi verbalno nasilje med učenci in starši: “Pa tudi grožnje po družbenih omrežjih in žaljivke. Vsi so skregani, kako naj bi po tem sploh še sedeli skupaj in uživali v valeti?” Otroci naj bi se norčevali iz tistih, ki niso premožnejši in starše, ki takšne valete ne morejo plačati, označili z reveži in luzerji. “Nekdo pa mogoče res nima, za njega je to veliko denarja, morda za cel mesec, da sploh preživi. O tem, da se nekdo v Habakuku ne bo dobro počutil, ker je pač navajen in si lahko privošči veliko manj, ne razmišljajo.”

“Zaključna prireditev je del izobraževanja, iz tega pa so naredili nadstandardni program.” Poudari, da zato naj ne bi nihče javno glasoval. Naj bi izvedli spletno glasovanje, katerega večina staršev ni dobila. Prav tako naj ne bi obstajal zapisnik. “Ovadili bomo ravnateljico pri šolski inšpekciji, ker ne spoštuje internih aktov šole in zakona o osnovnem šolstvu, ker je interno anketo upoštevala kot uradno glasovanje. In ker je sprejela provizijo za Habakuk,” nam je dejala mama, ki želi ostati anonimna.

Ravnateljica zatrjuje, da lokacije ni izbrala šola

Pretekli teden smo se obrnili na osnovna šolo Ludvika Pliberška Maribor, a odgovora do danes nismo prejeli. Danes smo se obrnili na ravnateljico Lidijo Todorović, ki pa nam je dejala, da je lokacija bila izbrana na podlagi vseh ponudb s strani staršev in da lokacije ni izbirala šole.Šola je ponudila brezplačno zaključno prireditev v šoli ali dvorani kulturnega društva,” nam je dejala ravnateljica. Nanjo naj bi se obrnil le en starš, ki se z izvedbo ne strinja. Po njenih informacijah naj bi bil strošek na osebo 38 evrov. “Ponudbe so pridobivali predstavniki staršev. Starši imajo ponudbe na elektronski pošti,” doda ob tem.

Poudarila je: “Šola pripravlja zaključno prireditev. Starši s ponujeno brezplačno opcijo niso bili zadovoljni, zato so se odločili sami organizirati prostor drugje. O vsem so se dogovarjali s predstavniki oddelkov. Šola bo sodelovala samo pri pripravi in izvedbi zaključne prireditve, kot je to tudi predvideno. “

Zadevo bomo spremljali še naprej. Prav tako smo ravnateljico zaprosili za odziv na besede in očitke, ki jih je zapisala mamica. Več sledi.

Odziv hotela Habkuk

Na nas se je obrnila Romana Šalamun, vodja marketinga Hotela Habkuk, ki je uvodoma zapisala: “Želela bi vas obvestiti, da je direktor našega gospod Evgenij Kratzke. Poleg tega bi želela poudariti, da je organizacija valete v našem hotelu potekala v sodelovanju s plesno šolo in ne z ravnateljico, kot se razbere iz vašega članka.”

Zavrnili so trditve o prejemanju podkupnin v hotelu: “Naša hotelska politika je, da ne sprejemamo nobenih podkupnin in da poslujemo na etičen način. Vsak posel, ki ga sklenemo, je skladen z zakonodajo in internimi pravili, ki jih spoštujemo. Prav tako imamo v hotelu jasno določena pravila glede odnosov s strankami, ki jih naši zaposleni dosledno upoštevajo.”

 

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi.

V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih. Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«

»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC MB.

Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti.

Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo. ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.

FOTO:

Avtor: UKC Maribor

Člani TD Bresternica – Gaj so včeraj, 2. aprila, na cvetno nedeljo pripravili krajšo slovesnost in postavili presmec v čast prihoda krščanskega praznika “Velika noč”.

Presmec so izdelali člani TD Franci Rižnar, Zlatko Škrabl in Valter Kaiser, velik je okoli 6 metrov in postavljen pred Domom krajanov v Bresternici.

Postavitve in krajše slovesnosti se je udeležilo 30 krajanov in krajank Bresternice in okolice. Za manjšo pogostitev so poskrbele članice Turističnega društva.

Nekaj foto utrinkov:

 

 

V začetku aprila 1883 je podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu v Mariboru vključil razsvetljavo s 36 žarnicami. S tem je prvič v Mariboru, na Slovenskem in v tem delu Evrope zasvetila električna žarnica.

To se je zgodilo le štiri leta potem, ko je Thomas Alva Edison patentiral svoj izum žarnice z žarilno nitko, je za STA povedal kustos Jan Malec iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor.

Točen dan, ko je Scherbaum priključil na svoj parni stroj dinamo in tako prižgal žarnice, ni znan. “Edini vir, ki ga imamo, je majhen članek v Marburger Zeitung z dne 4. aprila 1883. To sploh ni bila velika novica, članek je šele na tretji ali četrti strani časnika,” je pojasnil Malec.

Na ta dogodek danes opominja spominska tabla, ki sta ju pred leti postavili podjetji Elektro Maribor in Nigrad na pročelju stavbe na Grajskem trgu, kjer so bili v drugi polovici 19. stoletja poslovni in bivalni prostori družine Scherbaum.

Karl Scherbaum (1818-1901) velja za enega najpomembnejših podjetnikov 19. stoletja na mariborskem območju. Med drugim je oskrboval s kruhom avstro-ogrsko vojsko v Mariboru, Celju in na Ptuju.

Eden od razlogov za njegov poslovni uspeh so stalna prizadevanja za posodabljanje proizvodnje in vpeljevanje novosti, kakršna je bila tudi žarnica. “Scherbaum je imel nos za ekonomske odločitve, bil je zelo napreden človek, menda je imel v svoji vili prvo moderno stranišče v Mariboru,” je povedal Malec.

Elektriko so v svojih obratih po njegovih besedah takrat uporabljali za pogon strojev tudi še nekateri drugi podjetniki v Mariboru in so imeli za njeno proizvodnjo svoje lastne, majhne elektrarne, ponavadi v obliki parnega stroja. Za razsvetljavo v mestu pa so služile plinske luči. Te so opustili šele v 20-ih letih 20. stoletja.

vir: sta

V predprazničnem času so v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor izvedli ustvarjalne delavnice za zaprte osebe.

Delavnic so se lahko udeležili obsojenci zaprtega oddelka, obsojenci, ki še niso razvrščeni na delo in tudi priporniki.

Glavna tema tokratnih izdelkov so bili velikonočni motivi, pri izdelavi pa smo se poslužili različnih tehnik in pripomočkov, kot denimo marmoriranih in akrilnih barv ter laka za razpokanje,” poroča Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.

Skupno je na delavnicah sodelovalo šest obsojencev in dvanajst pripornikov.

“Z idejami za ustvarjanje in uporabo pisanih barv so nastali lepi izdelki, ki že nakazujejo bližajoče se velikonočne praznike in bodo popestrili izgled zavoda v tem času.”

Tudi letos so krajani izdelali velik Kamniški presmec. Izdelali so ga že včeraj, danes zjutraj pa so ga prinesli na župnijsko dvorišče.

Ob 9. uri se je odvil blagoslov butar in velikega Kamniškega presmeca. Po blagoslovu so ga odnesli pred cerkev Svetega Martina v Kamnici, kjer se je odvila maša. Zbrala se je množica ljudi.

Po maši so presmec odnesli čez vas pred Kulturni Dom Kamnica, kjer so ga tudi postavili in bo kraj krasil nekaj časa.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Nekaj foto utrinkov izdelave butare:

Lovska družina Puščava organizira 3. salamijado, so sporočili na strani Občine Lovrenc na Pohorju.

Tekmovanje bo potekalo v soboto, 15. aprila 2023 na lovski koči Lovskega društva Puščava ob 11. uri. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj ter pokušanje salam pa bo ob 13. uri.

“Veselimo se vaše udeležbe in skupnega druženja,” sporočajo iz LD Puščava in dodajajo: “Na spletni strani LD Puščava si lahko pogledate utrinke salamijade 2022.”

V Hramu kulture Arnolda Tovornika se je minuli petek odvila Zlata vrtnica.

Letošnja prireditev je bila jubilejna, saj so že petindvajsetič podeljevali pohvale in plakete tistim posameznikom in družinam, ki skrbijo za čim lepšo, zeleno okolico svojih hiš in imajo zgledno urejene vrtove, balkone, tudi okenske police. Podelili so jih kar 25, od tega je bilo med njimi 11 novih prejemnikov. Tokrat so prvič podelili tudi “Kristalno vrtnico”.

Vlasta Krmelj, županja je dejala: “Izredno smo veseli, da imamo občane, letos tudi podjetje, ki skrbijo za svoje vrtove, balkone. Naš kraj naredijo veliko lepši in ljudje se v lepo urejenem kraju zares dobro počutijo.”

Posebno nagrado je prejelo Sadjarstvo Grahor. V preteklih letih so prejeli že štiri priznanja. Ivanka Frešer predsednica TD Selnica: Lucija hvala ti za vse in upamo, da bomo še naprej hodili k tebi po nasvete. Hvala za vso pomoč.”

Zlata vrtnica je pripadla družini Mandel-Kraner. Prva Kristalna vrtnica pa je pripadla družini Osvald. So iz Svetega Duha na ostrem vrhu. Leta 2020 so dobili plaketa zlata vrtnica. “Ne raste vse, kar bi si želela, vedno je veter. Presenečena sem. Lepa spodbuda za naprej.”

Nekaj foto utrinkov:

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.

Velikonočne in druge dobrote pa so privabile obiskovalce

Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program za otroke in lutkovna predstava “Zajček Pablo išče jajčka”.

Več skozi foto utrinke.

 

V četrtek, 30. marca, so v Selnici ob Dravi organizirali poslovni zajtrk. Srečanja se je udeležilo veliko podjetnikov iz Selnice ob Dravi in tudi okoliških krajev. Več pa v spodnjem prispevku.

26. marca lani so na Studence prvič pripeljali krškopoljske prašiče. Ti so sprva dvignili veliko prahu, a jih je na koncu večina zelo dobro sprejela.

Dobro leto dni po tem odmevnem dogodku, danes, 1. aprila, so na lokaciji ponovno novi prašiči, ki že raziskujejo novo domovanje.

Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča, Angele Šerbec, nam je povedal, da so ta dan nestrpno pričakovali in če jih je bilo lani le 27, bo tokrat to število precej višje. Načrtujejo namreč 45 prašičev. Večina od teh bo znova krškopoljcev, a so tokrat poskrbeli za posebno presenečenje, pripeljali so mangalice.

Kot pojasni Jovanović gre za madžarsko-srbsko pasmo prašičev, ki je nastala sredi 19. stoletja s križanjem srbske šumadijske pasme z madžarskimi pasmami ter divje svinje.

Nekaj foto utrinkov:

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Danes, v soboto, 1. aprila 2023, lahko obiščite Mariborske tržnice, kjer vam pripravljajo ob 10. uri tradicionalni predvelikonočni zajtrk.

Pravijo, da bodo obiskovalci lahko poskusili dobrote iz kmetij. In tudi nakupili za domačo velikonočno pojedino. Z veseljem bodo ob polni mizi lokalnih dobrot pokramljali z obiskovalci in tudi poslušali mnenje o delovanju tržnic.

Makarska riviera, ki se nahaja med Splitom in Dubrovnikom, je delček srca Dalmacije, ki poskrbi za nepozabne počitnice. Spletena je iz slikovitih naselij, razpetih vzdolž približno šestdeset kilometrov dolge obale, od Brele do Gradaca.

Kam vse se na dopust odpravljajo Slovenci in kaj ponuja Makarska riviera, pa izveste v spodnjem videu.

Minule dni so v Selnici ob Dravi odprli fitnes. Naša ekipa, si je ogledala najnovejšo pridobitev v kraju in ugotovimo lahko, da so Selničani lahko veseli, da bodo zdaj imeli priložnost telovaditi v domačih koncih.