Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Reka Drava teče skozi 4 države (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška) in je v celoti dolga približno 710 km. Dravska kolesarska pot, ki poteka ob njej, se začne v neposredni bližini izvira reke Drave na toblaškem polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski Koroški (Kärnten), Sloveniji in na koncu Hrvaški, kjer se trenutno konča v Legradu, ob sotočju Mure in Drave. Skupna dolžina označene poti tako znaša 510 km.

Dravska kolesarska pot je projekt, ki je po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) Uroša Rozmana prišel v zrelo fazo. Pot tako predstavlja eno od pomembnejših državnih kolesarskih povezav v Sloveniji. “To pomeni, da je s strani države – Direkcije za infrastrukturo priznan kot eden ključnih, kjer je potrebno urediti ločeno kolesarsko infrastrukturo, vsako leto nam uspe urediti vsaj 5 – 10 km nove kolesarske poti. To pomeni, da je to že nek utečen proces. Smo pa v zadnjem obdobju partnerstvo razširili še na tri dodatne občine in dve dodatni področji kjer se ukvarjamo z ureditvijo plovnosti in zavarovanim območjem na reki Dravi ,” je dejal Rozman.  Začetek nastanka Dravske kolesarske poti sega v leto 2015. “Ko je naš direktor Uroš Rozman napisal magistrsko nalogo prostorska umestitev Dravske kolesarske poti od Dravograda do Središča ob Dravi kar nam je bila nekako osnova. Takrat smo to prepoznali tudi v Mariboru in se pridružili partnerstrvu za Dravsko kolesarsko pot,” je dodala vodja sektorja za turize,m na RRA Podravje – Maribor Karmen Razlag.

Kot pravijo je projekt dobro sprejet. “Občine čutijo ta projekt, kolesarji so zelo navdušeni nad tem kako se infrastruktura vsako leto izboljšuje. S promocijo smo naredili velike korake. To pomeni, da res povezujemo samo kolesarsko pot s turistično ponudbo kar je bil naš ključni cilj. Število kolesarjev se povečuje, imamo že dva števca. Ta pri Limbušu v Mariboru kaže več kot petdeset tisoč kolesarjev letno, tako, da resnično vsi kazalniki in tudi rezultati projekta povečujejo in izboljšujejo,” je pojasnil Rozman.

Dravska kolesarska pot pa ni le “popotovanje” s kolesom, temveč tudi posebno doživetje saj velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. V Sloveniji in na Hrvaškem je pot razdeljena na šest etap. Primerna je za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kolesarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih nočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala. Obiščite krajinske parke ob Dravi in raziskujte pester življenjski prostor, ki nudi dom številnim rastlinam in živalim, nudi številne razglede in foto točke ter ponuja veliko možnosti za kulturne postojanke. Ponuja po tudi kulinarične užitke in nastanitvene objekte ob Dravi. Po vseh šestih etapah kolesarske poti Drava Bike pa se lahko zapeljete s kolesom tudi na vlaku.

Dravska kolesarska dostopna tudi na mobilni aplikaciji, spletni trgovini in bookingu

Kako je z  infrastrukturo, plovnostjo in zaščitenim območjem?

“V lanskem letu smo imeli nekaj odsekov, ki so bili narejeni na novo. Ponosni smo na nove odseke v občini Muta, prav tako ureditev poti v bližini Fale in sama obnova mostu v Rušah, ki je prav tako dodala kolesarsko pot. V Dogošah smo uredili 2 km nove poti mimo športnega igrišča in sanirali smo pot v Hajdini, ki je bila v preteklosti poškodovana zaradi erozije. V letošnjem letu pa se je odprlo kar nekaj novih projektov, med njimi tudi zelo dolg odsek med Radljami ob Dravi in Breznom kjer se gradi 6 km kolesarske poti, prav tako imamo dve veliki gradbišči v Mariboru, eno na Lentu, druga je Dravska promenada, ki sta prav tako pomembna za Dravsko kolesarsko pot, ter ureditev kolesarske poti na Ptuju,” pojasnuje Rozman.

Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, ki ga podpira 21 občin, je na zadnji skupščini potrdilo nadaljnje dveletno sodelovanje in koordiniranje partnerstva na področju promocije, ki ga že 3. leto izvaja Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor.

Partnerji projekta podpirajo uspešno zgodbo sodelovanja in sledijo zastavljenemu cilju po celovitem upravljanju območja reke Drave. V zadnjem letu so Direkcija RS za infrastrukturo, tudi partner projekta, ter občine in DEM na Dravski kolesarski poti uresničile mnoge novosti. Med njimi so: ureditev kolesarske steze na Ruškem mostu, izgradnja kolesarske poti v Muti, sanacija kolesarske poti v Hajdini, prestavitev poti v Dogošah in navezava kolesarske poti v Melju pri jezu. V letošnjem letu se bo zaključila gradnja kolesarske poti med Radljami ob Dravi in Breznom, v Mariboru na Lentu in pod Europarkom ter na Ptuju na nasipu v smeri Rance. Urejena in označena infrastruktura na Dravski kolesarski poti namreč predstavlja potencial za razvoj turističnih produktov s strani ponudnikov turističnih storitev zato partnerji podpirajo tudi idejo o enotnem sistemu izposoje koles.

RRA Podravje – Maribor je pomemben korak k razvoju reke usmerila tudi v okviru aktivnosti, ki se navezujejo na plovnost na reki Dravi. Med drugim je skupaj z občinami pripravila strokovne podlage za ureditev plovnosti na reki Dravi na območju med HE Mariborski otok in HE Fala. “Poleg turističnega vidika je potrebno omeniti potencial, ki ga Drava nudi za razvoj JPP, turističnih voženj ter možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije na Dravi,” je izpostavil Rozman. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pozdravljajo idejo o oblikovanju delovnih skupin, ki bo sestavljena iz ključnih deležnikov in bo v prihodnje sledila cilju za ureditev plovbe s plovili na motorni pogon na celotnem območju reke Drave med Dravogradom in Mariborom. Skupaj z občinami se bo pripravilo odloke o plovbi na celotnem delu reke Drave.

Pomembno novost predstavlja želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena, katerega cilj je dvigniti ugled in prepoznavnost zavarovanih območji ob Dravi. Ob tem pa še Rozman dodaja, da si želijo “vzpostaviti upravljanje in urediti njeno financiranje. Občine so na skupščini podpisale Pobudo o vzpostavitvi zavarovanega območja, ki ga bomo sedaj posredovali resornemu ministrstvu.”

Kot še poudarjajo na RRA Podravje – Maribor bodo vse aktivnosti  še naprej podprte s strateško zastavljeno mednarodno promocijo, katere novost je nadgradnja spletnega portala in mobilne aplikacije ter vzpostavitev spletne trgovine kakor tudi nadaljnji razvoj in promocija doživetij na in ob Dravi.

Pomladno urejanje in priprava na številne aktivnosti na prostem se v Vuzenici še nadaljuje.

“V zadnjih dneh je potekalo strokovno obrezovanje in pomlajevanje brez v športnem parku, da bo lahko pomlad zasijala v vsem svojem siju,” so zapisali na družbenem omrežju občine Vuzenica.

Tudi igrišče za tenis je z obnovo peska že pripravljeno na sezono, še zapišejo ter dodajo nekaj fotografij ploda pridnih zaposlenih.

V prostorih Občine Kidričevo je prejšnji petek potekala tretja redna skupščina destinacije Štajerska.

Člani so potrdili model sodelovanja med turističnimi ponudniki in v konzorcij sprejeli novega člana, Združenje vinorodna Štajerska.

Območje Štajerske predstavlja geografsko zaokroženo področje s skupnimi tradicijskimi, zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi. Štajerska ima okus, čustva in doživetja, zgodovino ter tradicijo. Partnerstvo je zaživelo septembra 2022 kot odziv na potrebe deležnikov po večjem in učinkovitejšem povezovanju podravskih občin ter v želji, da se zapišemo na domač in svetovni turistični zemljevid.

Zgodovinsko območje Štajerske pokriva širše področje, ne le podravsko statistično regijo. Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor izpostavlja: »Destinacija Štajerska deluje povezovalno in ne izključevalno. Člani konzorcija lahko postanejo občine in druge osebe javnega in zasebnega prava, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev, določenih s Konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev geografsko povezanega turističnega območja pod skupno blagovno znamko Štajerska. Model sodelovanja med turističnimi ponudniki v tovrstnih partnerstvih podpira tudi nova Strategija slovenskega turizma 2022–2028.«

V partnerstvo se je nazadnje priključilo Združenje Vinorodna Štajerska

Gre za prostovoljno, samostojno, nepridobitno, nepolitično, strokovno društveno organizacijo, ki združuje vinogradnike in vinarje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo vina z namenom skupne promocije svojega vinorodnega okoliša.

Združenje šteje okrog 30 članov, s pristopom so vsi postali del destinacije Štajerska. Njihov predsednik in zastopnik Božidar Grabovac poudarja: »Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, ki ima že iz preteklosti znane lege, ki se uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Gre za zelo razgibano pokrajino s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko-ormoških goricah (Jeruzalem), z Mariborom, ki se lahko pohvali z najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja in Ptujem z vinogradom sredi mesta. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Vizija našega združenja je zgraditi jasno podobo o vinorodni Štajerski, ki lahko ponudi bogata vinsko–kulinarična doživetja in spremljajočo turistično ponudbo. S povezovanjem v destinacijo Štajerska smo za vse člane našega združenja prepoznali koristi in dodano vrednost in se veselimo skupnega sodelovanja«.

Predsednica skupščine Destinacije Štajerska Tanja Srečkovič Bolšec dodaja: »V prihajajočih tednih nas čaka obilica dela s pripravo vsebine za spletni portal, ki bo luč sveta ugledal predvidoma v začetku meseca junija, pred poletno sezono. Z novo atraktivno podobo destinacije in modernim pristopom predstavitve ponudbe bomo ponudili obiskovalcem Štajerske namige za obisk celotne destinacije za dan, dva ali cel teden.«

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi. V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih.

Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«

Termina študentske krvodajalske akcije v Mariboru:

– v ponedeljek, 3. aprila 2023, med 9. in 14. uro v prostorih Študentskega kulturno-prireditvenega centra Štuk na Gosposvetski
– v torek, 4. aprila 2023, med 7.30 in 17. uro na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Študentje ter ostali, ki bi kri darovali v teh terminih, naj svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 320 796 ali 02 321 22 71, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.

»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC Maribor.

Možen bo vpis za darovanje kostnega mozga

Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti. Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo.

ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.

“Danes so člani MDB Koroške v naši občini izvedli delovno akcijo in uredili postajališče za kolesarje na Pohorski cesti,” so sporočili iz občine Vuzenica.

“Brigadirkam in brigadirjem se za njihovo delovno akcijo in željo po sodelovanju iskreno zahvaljujemo,” so dodali.

S tem pa že pričenjajo s spomladanskim urejanjem občine, ki se bo nadaljevalo z veliko čistilno akcijo to soboto, 1. 4.

Letošnja uspešna zimska sezona na pohorskih smučiščih v upravljanju podjetja Marprom iz Skupine JHMB bo trajala še do nedelje, 2. aprila, ko bodo pripravili zadnji smučarski dan (skupno 124.) v sezoni.

Pri tem bo smuka na Arehu to soboto in nedeljo (1.–2. 4.) za vse obiskovalce brezplačna.

“Smučišča bodo za vikend odprta med 8. in 15. uro, ko bodo obratovale vlečnice Areh, Ruška in Žigart ter sedežnica Pisker. V soboto in nedeljo bo smuka na Arehu mogoča brez vozovnic, saj bodo prehodi na omenjenih napravah odprti. Prevoz s krožno kabinsko žičnico bodo imetnikom letošnjih sezonskih vozovnic še omogočale te (do 2. 4.), za ostale pa velja redni cenik gondolskih vozovnic,” so zapisali.

Z Bellevueja na Areh bo čez vikend vozil en smučarski avtobus. Po nedelji smučišča na Pohorju ne bodo več odprta, v ponedeljek pa bomo že pričeli izvajati redna vzdrževalna dela na krožni kabinski žičnici.

Športni park Ruše v soboto, 1. aprila 2023, odpira sezono uporabe e-koles, saj bodo ponovno dali na izposojo ta kolesa.

Uporabniki, ki bi si radi izposodili e-kolo za določen dan in določen termin, si lahko e-kolo rezervirajo. Rezervacije so možne kar preko spletne strani Športnega parka Ruše na tej povezavi.

Vodstvo mariborskega proizvajalca sukancev A&E Europe, ki je nedavno napovedalo postopno zaprtje obrata, je s svetom delavcev in stavkovnim odborom po dveh dneh intenzivnih pogajanj uspelo doseči sporazum, s katerim se je zaključila stavka zaposlenih. Kot so sporočili iz podjetja, je s tem dogovorjen program razreševanja presežnih delavcev.

Ob sklenitvi sporazuma, ki vključuje tudi dogovor o odpravninah, sta stavkovni odbor in svet delavcev z vodstvom družbe v ameriški lasti dosegla dogovor, da posamezni deli proizvodnje ostanejo operativni vsaj do 31. oktobra, ter da bodo omogočili ustrezen prehodni čas za kupce.

Kot so še sporočili iz podjetja, doseženi dogovor predstavlja zaključek procesa, ki se je začel 28. februarja, ko je vodstvo družbe, ki je del globalne skupine Elevate Textiles, svetu delavcev in sindikatu predlagalo ukrepe, ki bi vodili v postopno zaprtje obrata v Mariboru.

Vodstvo je tedaj pojasnilo, da nadaljevanje s proizvodno dejavnostjo v Sloveniji s poslovnega vidika ne bi bilo več smiselno, saj so se potrebe globalnih in lokalnih trgov, na katerih je družba trenutno aktivna, v zadnjih letih zelo spremenile, kar je vplivalo tudi na proizvodno dejavnost obrata v Mariboru.

Okoli sto zaposlenih je še v ponedeljek za dve uri prekinilo delo z zahtevo, da ameriški lastniki ustavijo napovedano zaprtje podjetja in odpuščanja.

Svet delavcev in stavkovni odbor se nista želela medijsko izpostavljati, je pa sindikalna zaupnica Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) Aleksandra Horvat ponovila besede predsednika omenjenega sindikata Gvida Novaka, da če ne bo prišlo do izpolnitve zahtev, bodo zahtevali izplačilo odpravnine vsakemu presežnemu delavcu v višini 100.000 evrov.

Omenjeno vsoto so izračunali na podlagi višine posojila sestrskemu podjetju A&E Gütermann iz Nemčije, ki naj bi ga A&E Europe dal v letu 2021. Posojilo v višini 2,1 milijona evrov je brez zavarovanja in z rokom vračila v letu 2031.

“V zadnjih dveh letih nam je sestrsko podjetje A&E Gütermann, ki ima istega direktorja kot A&E Europe, odpeljalo ključne kupce. Odpovedali so se skladišču v Mariboru, zato se zdaj kupce, tudi slovenske, oskrbuje iz skladišča v Nemčiji,” je v ponedeljek še pojasnila predstavnica sindikata.

Podjetje A&E Europe je leta 2021 beležilo skoraj milijon evrov čiste izgube, podoben naj bi bil tudi lanski rezultat.

vir: sta

Osnovna šola Leona Štuklja Maribor je danes, v četrtek, 30. 3. 2023, sprejela več kot 200 učencev iz osnovnih šol iz Slovenije in tujine.

Pripravljajo namreč srečanje gledaliških skupin Z odra na oder. Več o o tem in tudi o pripravah na naslednje šolsko leto, ko ta šola postane mednarodna, sta nam povedala ravnatelj te šole Mirko Škundrič in dolgoletna vodja srečanj Z odra na oder Metka Ferk.

V prejšnjem letu je bilo na področju delovanja CSD Maribora nujno odvzetih 5 otrok, mlajših od 6 let, odvzeti z začasno odredbo pa so bili 3 otroci. “V istem letu smo spremljali 125 otrok, nameščenih v rejništvo in 48 otrok, nameščenih v zavodih. Skupaj smo odprli 146 ukrepov za zaščito otrok. Številke veliko povedo o problematiki, s katero se soočamo,” so na CSD Maribor dejali za lokalec.si.

Na otroke nasilje pušča trajne posledice

Najpogostejši vzroki za odvzem otroka so različne oblike nasilja, ki jih nad otrokom v družini izvajajo starši ali skrbniki. Nasilje je lahko fizično, psihično, ekonomsko ali sšpolno, lahko pa gre za zanemarjanje. Otrok je lahko nezaželen in zapuščen. “Vsekakor je istočasno prisotno več oblik nasilja, ki puščajo na otroku trajne posledice. Takšno nesprejemljivo vedenje staršev je najbolj pogosto posledica alkoholizma, odvisnosti od nedovoljenih drog, težav z duševnim zdravjem. So pa tudi otroci, kateri ostanejo sami zaradi smrti staršev, brez sorodnikov ali socialne mreže, ki bi jim pomagala,” so zapisali na CSD Maribor.

FOTO: Slika je simbolična / Pixabay

Predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka lahko poda le CSD

“Vložiti ga mora v roku 12 ur po izvedbi nujnega odvzema otroka, opredeljenega v 167. členu DZ. Sodišče mora odločiti o predlogu CSD za izdajo začasne odredbe takoj, najkasneje pa v 24 urah. Gre za res nujen ukrep, ki terja izredno hitro odločitev, zato mora predlagatelj čim več procesnega gradiva že priložiti predlogu.”

Otroka pa se lahko odvzame v rednem postopku ko, na temelju prijave zunanjih institucij (šola, vrtec, pediater, policija …), sorodnikov ali anonimne prijave, CSD razišče okoliščine,  se pogovori s vsemi deležniki in z oceno tveganja oceni sposobnost in pripravljenost staršev za sodelovanje in spreminjanje vedenjskih vzorcev. “Na osnovi vseh dejstev lahko predlaga sodišču izrek ukrepa ali ukrep ustavi. To ne pomeni, da starša in otrok ne bosta kar nekaj časa spremljana doma, tako tudi v šoli ali pa vrtcu.”

Funkcija CSD pri nujnem ukrepu je zaščita otrokove varnosti in življenja. Po zagotavljanju varnosti je njihova naloga družini ponuditi ustrezno strokovno pomoč.

In kako poteka sam odvzem? “Ko govorimo o nujnem odvzemu, govorimo o dejstvu, da je strokovni delavec ob obisku na domu  otroka ugotovil, da je ta življenjsko ogrožen. Lahko ga je poklicala policija, ki je zaradi nasilja intervenirala v družini in ugotovila, da je ob nasilju prisoten mladoletni otrok, ki nujno rabi pomoč strokovnih služb. Tedaj strokovni delavci otroka fizično odstranijo iz ogrožajočega okolja in ga namestijo v varni prostor. V skladu z 168. čl. DZ CSD v roku 12 urah po odvzemu otroka predlaga pristojnem okrožnem sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o katerem to odloča najpozneje v roku 24 urah,” so pojasnili za lokalec.si.

“V rednem postopku, če je to le možno, se odločamo za predlog izreka najblažjega ukrepa in to je nadzor nad izvrševanjem roditeljske skrbi. Ta se spremlja daljše časovno obdobje (največ eno leto). V primeru izreka ukrepa odvzema, je naša naloga pogovor s starši in priprava otroka in staršev na skupno namestitev otroka v varno okolje.”

FOTO pixabay

“Izjemoma se sodišče, ko starši ne želijo sodelovati, poslužuje izvršbe preko sodnega izvršitelja. V tem primeru je vloga strokovnega delavca delo z otrokom. Vsekakor pa je dolžan slediti navodilom izvršitelja. V primeru, da opazi, da ta niso v skladu s koristmi otroka, ga je dolžan na to opozoriti,” so pojasnili in dodali, da so se do sedaj v CSD Maribor z izvršitelji pred samo izvršbo vedno dogovorili o poteku izvršbe, eventuelnih tveganjih in ravnanju v primeru nepričakovanih dogodkov.

Mesto namestitve otroka je odvisno od več dejavnikov, ki so pomembni za njegov razvoj. Začasno otroke najpogosteje za krajši čas (nekaj tednov) namestijo v krizne centre (Palček; KCM) in iščejo trajnejšo namestitev. “To je lahko institucija, rejniška družina ali pa sorodniki, ki morajo izpolnjevati določene kriterije. Vsekakor iščemo najboljšo opcijo za otroka.”

Porast zanemarjanja otrok zaradi alkoholizma in odvisnosti staršev od nedovoljenih substanc

V zadnjih nekaj letih opažajo porast zanemarjanja otrok staršev zaradi alkoholizma in odvisnosti  staršev od nedovoljenih substanc. “Ob prijavi pogosto ugotovimo, da starši dalj časa ne skrbijo za svojega otroka in da je skrb prevzelo okolje ali pa da je otrok prepuščen sam sebi. Enako tako se zvišuje število otrok, ki jih obravnavamo zaradi težav v odraščanju. Tu se pogosto srečujemo z vzgojno nemočjo staršev, ki se aktivno ne vključujejo v rešitev nastalih težav in jih predolgo potiskajo v ozadje. Posledica je namestitev otrok v zavod ali drugo družino,” so pojasnili.

“Ko se v svojem okolju srečate s sumom, da bi lahko otrok bil ogrožen, ne obrnite glave stran. Pokličite CSD ali policijo. Preverili bomo, ali kdo potrebuje pomoč. Ne pozabite, da je v prejšnjem letu v Sloveniji bilo 12 femicidov. Priče nekaterih grozodejstev so bili mladoletni otroci,” so še pozvali.

 

Danes se odvija urejanje in čiščenje podhoda Nova vas – Tabor. Čistili bodo vse do 17. ure.

V delovni akciji sodelujejo zaposleni na MO Maribor, Javnem holdingu Maribor, Mestnih nepremičninah in stanovalci mestnih četrti Tabor in Nova vas, ki bodo s skupnimi močmi uredili podhod Nova vas-Tabor.

“Na omenjeni lokaciji sta bila izglasovana tudi dva predloga participativnega proračuna – čiščenje grafitov s Tržnice Tabor in osvežitev in Obnova dotrajanega stopnišča v podhodu na križišču Kardeljeve / Proletarskih brigad. Tako se bo v sklopu čistilne akcije pripravilo vse potrebno za izvedbo projekta obnove,” so pojasnili na mariborski občini.

Nekaj utrinkov čistilne akcije.

Kimperk Teater, ki je bil pred dnevi s svojo predstavo v Vuzenici, bo kmalu stopil tudi na oder na Muti.

Predstava bo v soboto, 22. aprila 2023, ob 18. uri, v telovadnici Osnovne šole Muta. Vstopnine ni, so zapisali na spletni strani Občine Muta. Tako se tudi na Muti obeta večer, v katerem se bodo obiskovalci lahko nasmejali do solz, za kar vedno poskrbijo člani gledališke skupine Kimperk Teater.

Kimperk Teater na Muti. Vir: spletna stran Občine Muta

Vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Srečko Đurov je z včerajšnjim dnem tudi uradno direktor mestne uprave.

Na razpis za mesto direktorja mestne uprave so se sicer prijavili tri kandidati. Vse prijave so bile pregledane, imenovana je bila komisija, ki je s kandidati opravila razgovore. Podpisal je pogodbo o zaposlitvi za obdobje petih let.

Spomnimo …

Srečko Đurov je položaj prevzel marca 2022, po odstopu Nataše Rodošek.

Od leta 2021 zaposlen na Mestni občini Maribor

Srečko Đurov je po zaključeni gimnaziji v Murski Soboti in po dokončanem študiju prava na mariborski Pravni Fakulteti v letu 2004 svoje strokovno znanje nadgradil kot slušatelj Londonske šole za odnose z javnostmi. Med leti 2006 in 2008 je obiskoval Šolo za častnike, jo leta 2008 uspešno zaključil in v letu 2009 kot slušatelj na National Union of Journalist & PR Education Worlwide – London school of public Relations pridobil še dodatna znanja iz področja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi.

Poklicno pot je pričel kot direktor Zavoda PIP, leta 2009 odšel na Pošto Slovenije, kjer je opravljal delo svetovalca za korporativno varnost in kasneje svetovalca poslovodstva. Leta 2012 se je za obdobje dveh let vrnil na Zavod PIP kot projektni vodja, od tam pa v letu 2014 odšel na Mestno občino Murska Sobota, kjer je do nastopa funkcije načelnika Upravne enote Maribor, opravljal delo direktorja občinske uprave.

Od leta 2021 je zaposlen na Mestni občini Maribor, kjer je sprva kot mestni menedžer skrbel za povezovanje mestne uprave s kabinetom župana na področju koordiniranja in izvajanja projektov, sedaj pa svojo poklicno in strokovno pot nadaljuje kot direktor Mestne uprave.

Skozi delo in sodelovanje s strokovnimi službami izkazuje predhodne delovne izkušnje, natančnost, odgovornost in izjemno komunikacijo. Predstavlja ključen člen med županom in mestno upravo in deluje povezovalno na vseh nivojih. Ob izjemnem analitičnem razmišljanju ohranja občutek za prioritete, pomen timskega dela in jasno vizijo prihodnosti. V prostem času preživi vsak trenutek s svojo družino in najde ravnovesje v stvareh, ki spodbujajo rast in razvoj posameznika. / vir: MOM /

Na Cesti proletarskih brigad v križišču s Kardeljevo cesto v Mariboru so danes odprli dve novi postaji za kolesa Mbajk.

Direktor podjetja Europlakat Marko Kolbl je poudaril, da je vesel, da so po tem, ko so naredili 17 postaj za koles in imeli 170 koles pristopili k sodelovanju še donatorji, sponzorji, ki v mestu delajo in ustvarjajo. Tako se lahko po njegovem mnenju sistem lahko širi, kar pa pomeni, da je tudi boljši. Zaenkrat je najbolj v uporabi postaja na Glavnem trgu. Sedaj imajo sklenjenih 17.500 naročnin.

Postaja Mbajk v Novi vasi na Cesti Proletarskih brigad

Izpostavil je še, da so se nekoliko bali vandalizma v Mariboru, saj imajo izkušnje iz Ljubljane. Nekaj vandalizma je bilo na začetku tudi v Mariboru, zdaj pa so se po njegovih besedah stvari zelo umirile. Dnevno prepeljejo deset koles na servis, a to gre tudi za primere rednega servisa, ne pa samo vandalizma. Kraj zaenkrat niso zasledili. Dejal pa je, da bodo ob prvi obletnici imeli okrog 500 tisoč voženj, torej izposoj koles.

Mariborski župan Saša Arsenovič se je zahvalil donatorjem, sponzorjem, ki so do sedaj že pristopili k sodelovanju, tudi tema, ki sta omogočila postaji na Cesti proletarskih brigad. Izpostavil je, da je cilj postaviti 65 postaj Mbajk po vsem mestu. Dejal je, da je že nekaj predpogodb pripravljenih, cilj občine pa je priti do mreže po vsem Mariboru, priti do spodnje postaje Vzpenjače, na Mariborski otok in do pokopališča na drugi strani.

David Kovačič, izvršni direktor podjetja Spar Slovenija, ki je prispevalo za novo postajo v Novi vasi, pa je poudaril, da so k sodelovanju in sponzoriranju pristopili z veseljem.

Petra Mezgec, članica uprave Vzajemne, kjer so podprli projekt in sponzorirali eno od postaj na Cesti proletarskih brigad, pa je izpostavila, da tudi njih veseli.

Z odprtjem Bike parka Pohorje se bo v petek, 31. marca, pričela nova kolesarska sezona na Mariborskem Pohorju.

Na začetku bodo spusti z gorskimi kolesi v Bike parku mogoči po progi Red Line in spodnjem delu proge Flow Line. Sprva bodo veljale enotne cene dnevnih vozovnic v višini 19 EUR, sicer pa cenik 2023 prinaša nekaj novosti, sporočajo iz Marproma.

Med novostmi je ugodna paketna vozovnica ½ + 2, ki prvi dan velja od 12. ure naprej, zatem pa še dva cela dneva. Nova je tudi vozovnica Gravity Card MB; vsak imetnik evropske vozovnice Gravity Card (ta velja od 8. aprila do 5. novembra), ki jo bo kupil na blagajni pod Pohorjem, bo zraven brezplačno dobil še vozovnico Gravity Card MB, s katero bo lahko obiskoval Bike park Pohorje v letu 2023 že pred 8. 4. in tudi po 5. 11. Vozovnice so že v prodaji, celoten cenik pa je dostopen na tej povezavi.

Kakšen do delavnik? 

Kolesarski park na Mariborskem Pohorju bo na začetku sezone odprt med 9. in 18. uro, ko bo krožna kabinska žičnica v petek, soboto in nedeljo (31. 3.–2. 4.) krožila neprekinjeno.

Zaradi remonta na krožni kabinski žičnici bo Bike park aprila deloval samo ob petkih, sobotah in nedeljah ter še oba praznična dneva – velikonočni ponedeljek (10. 4.) in dan upora proti okupatorju (27. 4.).

V mesecu aprilu 2023 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in v sodelovanju z NK Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.

Pobudnik akcije, ki traja že dvanajsto leto zapored in je kasneje postala vseslovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.

Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.

Več TUKAJ.

V Koreni so pripravili koncert ob materinskem dnevu. Program je s svojim žametnim glasom povezoval Boris Kopitar. Nastopili pa so Fantje izpod Vurberka, Brane Klavžar in Kvartet Svit, Oktet Tinje, tamburaški orkester Dvorjanski muzikanti, Dečki z bregov ter Moški pevski zbor KUD Franc Preložnik Dvorjane.

Kako je bilo, kaj so povedali Fantje izpod Vurberka, predvsem pa, kako so bile zadovoljne obiskovalke koncerta, si lahko ogledate v prispevku:

Občina Vuzenica vabi svoje občane na čistilno akcijo: “Očistimo Vuzenico”.

Zgodila se bo 1. aprila 2023 ob 9. uri. “Posameznike vabimo, da se pridružite organiziranim skupinam/društvom,” so zapisali.

Prijave zbirajo na senta.lorenci-kricej@vuzenica.si ali 070/621-188.

Mednarodna raziskava o uporabi prepovedanih drog za leto 2022, opravljena z analizo odpadnih voda, je pokazala, da je med vključenimi osmimi slovenskimi mesti najvišja uporaba kokaina, ekstazija in metamfetamina v Ljubljani, amfetamina v Velenju, THC pa v Kopru. Trend porabe kokaina narašča v Mariboru, Domžalah in Kamniku ter Novem mestu.

Rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2022, v katero je bila že šestič vključena tudi Slovenija, je objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

Lani je v monitoringu sodelovalo 118 mest s prispevnimi območji 132 čistilnih naprav, v analize pa je bilo vključenih 41 laboratorijev, vključno z laboratorijem skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan (IJS) pod vodstvom Ester Heath.

Skupina IJS se je mreži pridružila leta 2017 z analizo odpadnih vod s čistilne naprave Ljubljana. Leto za tem so poleg Ljubljane vključili tudi čistilne naprave Domžale-Kamnik in Maribor, v letu 2019 Koper, Novo mesto in Velenje, v letu 2022 pa se je pridružil tudi Kranj.

Glede na povprečne masne obremenitve biomarkerjev nedovoljenih drog se nobeno izmed slovenskih mest lani ni uvrstilo med 20 najvišje uvrščenih mest, ki so vključene v raziskavo, so sporočili iz IJS.

Najvišje vsebnosti biomarkerjev za kokain, ekstazi in metamfetamin na 1000 prebivalcev so raziskovalci IJS določili v Ljubljani, najvišje vsebnosti amfetamina pa v Velenju. Največje vsebnosti biomarkerja za kanabis oz. THC so določili v Kopru, tesno mu sledi Ljubljana.

Tokrat je EMCDDA v raziskavo uvrstil tudi disociativni anestetik. Izmed 15 mest, ki so poročala o vsebnosti ketamina, se je Ljubljana uvrstila na peto mesto, v ostalih slovenskih mestih pa ta ni bil določen nad mejo detekcije.

“Če podatke o masnih pretokih biomarkerjev nedovoljenih drog preračunamo na uporabo, sta med preučevanimi drogami najbolj razširjena kokain in kanabis oz. THC, slednji pa pričakovano prednjači po številu odmerkov,” so navedli pri IJS.

Rezultati so ponovno pokazali, da je časovni trend uporabe drog specifičen za posamezno mesto, so ocenili. Za napoved časovnih trendov uporabe preučevanih prepovedanih drog je po SCORE priporočilih potrebno vsaj pet zaporednih letnih meritev. Ljubljana je bila v letu 2022 v SCORE vključena že šesto zaporedno leto, čistilni napravi Maribor in Domžale-Kamnik pa peto.

“Rezultati nakazujejo, da je z redkimi izjemami v opazovanem šestletnem obdobju uporaba drog v vključenih mestih konstantna. Izjeme kažejo, da trend porabe kokaina narašča v Mariboru, Domžale-Kamnik in Novem mestu,” so zapisali pri IJS.

Glede na mednarodno raziskavo podatki za lani kažejo, da je najvišje uvrščeno evropsko mesto po uporabi kokaina Antwerpen (čistilna naprava Antwerp Zuid), sledijo Tarragona, Amsterdam, Bruselj in Zürich.

Epidemiologija odpadnih voda je po pojasnilih IJS pristop, s katerim ocenjujejo uporabo drog v ciljni populaciji. Temelji na kemijski analizi neprečiščene odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih presnovnih produktov, t.i. biomarkerjev.

Na osnovi teh podatkov lahko z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave ocenijo uporabo prepovedanih drog v populaciji z območja, ki je priključeno na določeno čistilno napravo.

vir: sta

Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je tudi letos organizirala že 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves na gozdnih površinah, ki so jih v preteklih letih prizadele naravne ujme in gradacije podlubnikov.

Sadnja se je izvajala na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme ali gradacije podlubnikov, v primeru Krasa pa požar. Namen akcije je v prvi vrsti širiti zavest o pomenu gozda, ki ga želimo pustiti za seboj v čim boljšem stanju.

Letošnji datum sovpada z Mednarodnim dnevom gozdov, ki ga je za 21. marec leta 2012 razglasila Generalna skupščina ZN. Tradicionalna delovna akcija je namreč potekala v soboto 25. marca 2023 med 9.00 do okoli 11.30.

VIR: Občina Lovrenc na Pohorju

Sadnjo mladih dreves so izvajali na štirih lokacijah: na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah.

Posadili jelke, macesne, duglazije …

Posadili so okoli 7.000 sadik različnih drevesnih vrst, ki jih je skupaj s podporniki akcije zagotovil SiDG. V bližini Renč na Goriškem Krasu so na površini, ki jo je prizadel lanski veliki požar, sejali semena drevesnih vrst, kar je posebnost letošnje akcije.

Na področju Občine Lovrenc na Pohorju so v sodelovanju z lokalnimi društvi in prostovoljci, v soboto, 25. 3. 2023 na področju Rotovega (Rothoba), posadili 2.000 sadik jelke, macesna, duglazije, kostanja, češnje in gorskega javorja.

Kot kaže smučarska sezona na Pohorju še ni končana. Na Arehu je namreč zapadlo več deset centimetrov snega.

“Narava je bila letos radodarna s snegom – proti koncu zimske sezone so pohorska smučišča dobila novo pošiljko naravnega snega. Čez noč in danes zjutraj ga je na Arehu ponekod zapadlo tudi do 40 centimetrov,” so sporočili na Facebook strani Visit Pohorje.

Kot kaže se zadnji teden marca še obeta dobra smuka na Pohorju.

Poročali smo, da so nam v mariborskem zdravstvenem domu dejali: “Žal naši pacienti prestopijo meje dopustnega, kar nas izredno žalosti”.

Verbalni napadi se v zadnjih letih stopnjujejo

Zdravstveni kader v UKC Maribor se pri obravnavi pacientov dnevno srečuje z verbalnimi napadi, grožnjami, žaljivkami in poniževanjem. “V večini primerov takšnih incidentov do sedaj zdravstveni kader ni prijavljal drugim organom (npr. policiji), niti v teh primerih niso obveščali varnostne službe. Večino takšnih primerov zabeležimo v sistemu neželenih dogodkov. Se pa verbalni napadi na zaposlene, med opravljanjem zdravstvene oskrbe, v zadnjih letih stopnjujejo,” zapišejo v UKC Maribor. Letos so zabeležili en fizični napad pacienta na zdravstveno osebje.

V letošnjem letu, v obdobju med 1. 1. 2023 in 20. 3. 2023 je bilo prijavljenih 15 neželenih dogodkov s področja nasilja tretjih oseb. V enakem obdobju lani je bilo
takšnih prijav 22.

“Glede na letna poročila (2021 – 231 dogodkov, 2022 – 149  dogodkov) bi lahko ocenili, da se stanje ponovno počasi vrača na raven iz obdobja pred pandemijo,” zapišejo in dodajo, da bo potrebno na realne podatke počakati vsaj do polovice leta.

V Urgentnem centru okrepili varnost

Delovanje varnostne službe so okrepili tako, da so povečali prisotnost varnostnikov na najbolj izpostavljenih deloviščih v Urgentnem centru, kjer se dogaja največ nasilja s strani tretjih oseb. Pojasnili so nam tudi, da imajo vUKC Maribor organizacijsko navodila “Komunikacija z nasilnimi ljudmi in ravnanje v primerih nasilja s strani tretjih oseb” in “navodila za ukrepanje v primeru nasilnega vedenja.” “Prav tako smo na najbolj izpostavljenih deloviščih pripravili obvestila pacientom z naslovom »STOP NASILJU« in drug material, s katerim ozaveščamo uporabnike naših storitev. Prav tako pripravljamo delavnice za zaposlene na temo problematike nasilnih pacientov,” dodajo ob tem.

 

6-letna Mariborčanka Lana se je odločila, da bo podarila svoje igračke.

Želi si podariti vse igrače

Že včeraj je naredila pravo akcijo in pred hišo na Prelogovi ulici v Mariboru razstavila svoje igrače. “Če se odpravljate na sprehod, se sprehodite po Prelogovi ulici in vzemite kakšno igračko. Naša 6-letnica bo zelo vesela,” je zapisala njena mamica Klavdija. Danes se zgodba nadaljuje. “Pliškoti” sicer ne gredo najbolje v “promet”, a Lana je odločena, da bo svet lepši, če ji bo uspelo podariti vse pliškote. So lepi, ohranjeni, čisti.

Na mizo je zalepila plakate, na katere je napisala: “Vzemi si, če si želiš!”, “Podarim, da razveselim”, “Stojnica z igračami.”

“Niti deževno vreme je ni odvrnilo od načrta”

“Lana je deklica, ki nas vedno znova preseneča. V soboto zjutraj se je odločila, da bo postavila stojnico za podarjanje svojih plišastih igrač in niti deževno vreme je ni odvrnilo od načrta. Čez dan je pripravljala napise, ko se je prikazalo sonce, pa je bila že pred hišo. Zelo sem ponosna na njo, ker ne odneha, čeprav ljudje večinoma gredo samo mimo in se ji nasmehnejo. Pravi, da bo vsak dan zunaj, tudi po šoli, če bo treba,” nam je dejala njena mamica.

Mestna občina Maribor je v okviru projekta Izboljšajmo Maribor peto leto zapored organizirala veliko občinsko čistilno akcijo Moji odpadki, moja skrb 2023.

Včeraj je akcija potekala v vseh krajevnih skupnostih v Mestni občinin Maribor, v Stražunu in Mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci. Akcije se je udeležil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je na družbenih omrežjih zapisal: “Kljub slabemu vremenu smo danes na zdaj že peti mestni čistilni akciji nabrali 3680 kg odpadkov. Žal bi ta številka ob lepšem vremenu in več sodelujočih bila najverjetneje dvojna.”

“Odpravimo se v naravo, odpravimo se v okolico svojih domov in poskrbimo za odpadke,” je pozval.

“Naslednjo soboto nas čaka čistilna akcija v mestnih četrtih, zato vas vabimo, da se pridružite! Povabite prijatelje, pojdite na sprehod z družino, vzemite vrečke in poberite odpadke, ki jih najdete,” zaključi župan.

Čistilna akcija bo prihodnjo soboto, 1. aprila, v vseh mestnih četrteh v Mariboru razen v MČ Brezje-Dogoše-Zrkovci.

Po temejiti obnovi je pred časom znova zaživel prostor, kjer je nekoč delovala čajnica Čajek, danes Belidim bar. Govorili smo s Črtom Erjavcem.

Prenova, ki je trajala skoraj leto dni, je bila zelo obsežna

“Na začetku sicer nismo imeli želje ali namena, da tako celovito obnovimo lokal, saj smo vedeli, da bo obsežna obnova zamudna in seveda tudi stroškovno zelo draga, vendar se je kaj hitro izkazalo, da je objekt potreben obširne obnove,” pove uvodoma. Dotrajano je bilo namreč praktično vse in prostor, kakršen je bil, ni omogočal več normalnih delovnih pogojev. “Vizija je bila precej jasna, saj imamo podoben lokal že v Celju, za to smo nameravali nekaj  podobnega narediti tudi v Mariboru,” doda.

“Edina stalnica v življenju je sprememba”

Zanimalo nas je, ali je bilo težko začeti pisati novo zgodbo, hkrati pa ohraniti tisto, ki so jo Mariborčani dobro sprejeli? “Edina stalnica v življenju je sprememba. Vsaka stvar se s časom spremeni, menja obliko, dušo, izgled. A to v resnici ni nič slabega, saj nas prav spremembe silijo v napredek. Že preden je obstajala stara čajnica Čajek, je na tej lokaciji bilo nekaj drugega,” nam je dejal Črt Erjavec.

Projekta so se lotili z veliko pozitivne energije

Prizna, da je bil za njih projekt prenove velik izziv, ki so se ga lotili z veliko mero pozitivne energije. “To lahko danes začuti prav vsak, ki vstopi v prenovljeni ambient. Veseli smo tudi številnih pozitivnih komentarjev in pohval, kar je seveda na koncu najbolj pomembno.”

“Občutek, da se nisi trudil zaman, je nekaj neprecenljivega.”

Številne je skrbelo, da čajnice več ne bo, bi lahko rekli, da ste danes dokazali, da je bil strah zaman? “Ko se neka nepremičnina pojavi na prostem trgu je možnih nešteto različnih scenarijev. Zelo mogoče bi bilo, da bi se pojavil novi lastnik, ki bi čajnico spremenil v prodajalno kebaba, bureka, ali morda nečesa povsem drugega, kar ne bi imelo nobene povezave s staro čajnico Čajek. Mi, klub temu, da smo še vedno čajnica, smo seveda drugačni od čajnice kot je bila nekoč. Belidim Bar, nikakor ni to kar je bil stari lokal, smo svojevrstni, novi in prav s tem, po našem mnenju prispevamo k raznolikosti ponudbe v mestnem jedru.”

V ponudbi tudi japonski viskiji, ameriške palačinke in elektronske cigarete

Kot čajnica ponujajo veliko izbiro čajev, večino so jih ohranili še iz ponudbe stare čajnice, dodali so nekaj drugačnih, novih, nekatere pa so umaknili iz ponudbe. “Prisluhnili smo željam strank in tiste, katere so radi pili že prej in jih morda nismo imeli sprva na čajnem meniju, smo z veseljem vrnili nazaj v ponudbo. Poleg odličnih čajev, strežemo tudi izvrstno kavo, ki je višje kakovosti in okoli katere se resnično potrudimo, v ponudbi pa je tudi široka izbira japonskih viskijev, za posladek strežemo torte Čokoladnega Ateljeja Dobnik, slastne ameriške palačinke podjetja VAFL in ker smo med drugim tudi Vape House, prodajamo seveda tudi elektronske cigarete, a to samo polnoletnim osebam,” pojasni.

Nov koncept, ki je še v povojih

Lahko rečemo, da gre za koncept, ki ga v Mariboru še ni? Erjavec odgovori: “Čajnica, kavarna in vape house v enem? Ne samo, da tovrstnega lokala še ni bilo v Mariboru, praktično gre za povsem nov koncept, ki je še v povojih. Poleg podobnega lokala v Celju, kateri nosi enako ime Belidim Bar, gre za edini tovrsten lokal v Sloveniji, nekaj povsem novega, svežega, drugačnega, s pridihom tistega, kar je bilo nekoč.”

Gostinsko delo premalo cenjeno

V zadnjem času se je veliko priljubljenih gostiln in lokalov zaprlo, zanimalo nas je, ali je danes v gostinstvu precej težje kot pred leti. Erjavec pove: “Gostinstvo je trenutno v svojevrstni krizi, po našem mnenju je gostinsko delo premalo cenjeno. Postreči nekomu kavo ali čaj ni tako povsem enostavno, kot bi si to nekdo laično mislil. Ko se usedemo v nekem lokalu na “pijačo” ne pomislimo, da je tam nekdo, ki bo prevzel naše naročilo, nam počistil mizo, skuhal ali pripravil kar smo si zaželeli, na koncu poračunal in še očistil za nami mizo ter opral posodo ali morda počistil tudi stranišče katerega smo uporabili.”

“V vsako naročilo v lokalu je vloženo veliko truda in dela, navadno večih oseb, saj ena sama težko zmore opraviti to delo zares kakovostno in dovolj hitro.”

Ob tem doda, da če dobro pomislimo, je za vso to vključujoče delo, na koncu kava poceni če stane manj kot 2 evra, saj v lokalu kot rečeno ne plačamo samo sestavine, kave, čaja ipd., temveč vse od postrežbe, priprave, čiščenja itd., pa tudi najem terase je potrebno plačati in oprema gostinskega lokala je vse prej kot poceni.

“Za to lahko z lahkoto trdimo, da je gostinstvo trdo prigaran kruh. A klub temu imamo to delo zelo radi in v njem uživamo.”

“Naša želja je ostati znani po kakovosti in delati srčno, z iskrico v očeh, ter z veliko mero strasti in vneme. Verjamemo, da smo le tako lahko zares uspešni zase in dovolj dobri za stranke, ki nam zaupajo in si delijo z nami dragocene trenutke življenja,” zaključi.

V Mariboru so v polnem teku priprave na odprtje prve mednarodne osnovne šole v tem mestu. Z delovanjem po programu organizacije International Baccalaureate (IB) iz Ženeve bo pričela 1. septembra letos. Vpisovanje učencev je napovedano v aprilu.

“Trenutno poteka zaključna faza izbora vodje mednarodnega programa IB, sledil bo vpis za učence v aprilu in v mesecu maju še izbor učiteljev, ki bodo poučevali v mednarodnih oddelkih,” so za STA povedali na Mestni občini Maribor.

Izobraževanje v angleškem jeziku bodo izvajali za otroke od 3. do 18. leta starosti, in sicer na Osnovni šoli Leona Štuklja.

“Na šoli smo že začeli s preliminarnim planiranjem pouka v naslednjem šolskem letu. V načrtu so tudi ureditev zunanjih športnih površin, prenova kuhinje, dograditev še ene telovadnice ter razširitev šole ob povečanem vpisu v mednarodni program,” pojasnjujejo na občini.

Z zanimanjem za vpis so zadovoljni

“Vsakodnevno prihajajo nove prošnje in povpraševanja glede vpisa v mednarodni program, kar nas navdaja z optimizmom, da bo šola že relativno hitro zaživela v polnem sijaju. Na spletni strani Osnovne šole Leona Štuklja je tudi del spletne strani namenjen informacijam o mednarodni šoli v angleškem jeziku, zato ne dvomimo, da bo interes zadosten in zadovoljiv,” še dodajajo na občini.

Ob tem znova izpostavljajo, da je mednarodna osnovna šola “eden izmed delcev v mozaiku grajenja prihodnosti za mednarodni prostor odprtega in v razvoj usmerjenega Maribora”.

Sprva so napovedovali začetek delovanja te šole že v šolskem letu 2022/2023, a niso pravočasno dosegli dogovora o državnem financiranju. Po veljavnem dogovoru se bo program IB na ravni osnovnošolskega izobraževanja sofinanciral s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje v višini povprečnega zneska na učenca, ki je javni šoli zagotovljen iz državnega proračuna za izvedbo obveznega programa osnovne šole. Ostali viri financiranja bodo šolnine in prispevek mestne občine.

Šola je namenjena otrokom tujih gospodarskih, diplomatskih in drugih predstavnikov organizacij, otrokom slovenskih državljanov, ki so ali bodo bivali v tujini, ter otrokom tujih državljanov, za katere se ugotovi, da je za otroka koristneje, da obiskuje šolo z mednarodnim programom.

vir: sta

V soboto, 1. aprila 2023, ob 9.00 uri, se bo v Lovrencu na Pohorju, na Tržnični ploščadi pri Manci, odvil Velikonočni sejem.
“Poleg Tržničnega dne s ponudbo lokalnih prodajalcev, smo za vas pripravili še bogat spremljevalni program,” so zapisali na
straneh občine. Med drugim se bodo odvile ustvarjalne delavnice za otroke in lutkovna predstava “Zajček Pablo išče jajčka”.

Vljudno vabljeni!

Družina Fratar nadaljuje s svojo dobrodelno dejavnostjo. Danes so se z dobrodelno Katro ustavili pred Osnovno šolo v Vuzenici.

Do sedaj so od 1. do 23. marca zbrali že 169,079.41 EUR. Sicer pa akcija zbiranja denarja poteka še vse do konca meseca. Četrtega aprila pa bo bivši predsednik Slovenije Borut Pahor izžrebal srečnega dobitnika.

So pa danes v Vuzenici ob materinskem dnevu priredili predstavo  Kimperk teatera Ojstrica. Člani slednjega so svoj honorar donirali za dobrodelni namen Katre Fratar, prav tako je še del v dobrodelni namen dodala Občina Vuzenica. Gre za še dodatnih 1.000,00 EUR dobrodelnega izkupička.

Vplačila za dobrodelno katro so še mogoča do vključno 31. marca 2023. Denar zbira Območno združenje Rdečega križa Dravograd na transakcijski račun SI56 6100 0001 9303 056. Sklic naj bo 3-2023, koda namena CHAR, namen plačila pa katrca 2. krog.

MO Maribor se je odzvala pobudi »Ura za zemljo« Svetovne organizacije za zaščito narave (World Wide Fund (WWF)) za Slovenijo, za ugasnitev luči v soboto, 25.3.2023, med 20.30 in 21.30 uro.

Svetlobno onesnaževanje je okoljski problem, ki vpliva na življenje ljudi in živali. Pobuda Ura za zemljo se je pričela v Avstraliji že leta 2007 in se od takrat vztrajno širi po celotnem svetu. V času, ko intenzivno izvajamo aktivnosti skrbi za okolje in izvajamo aktivnosti osveščanja, se je mariborska občina odločila, da pristopi k tej pobudi.

Tako bo v soboto, 25. marca, med 20.30 in 21.30 uro izklopljena razsvetljava:

Desni breg reke Drave:
– Titov most, del ulice Kneza Koclja, center mesta z Gosposko ulico, Slovensko ulico, Jurčičevo ulico, Vetrinjsko ulico, Mladinsko ulico, Gregorčičevo ulico, Slomškovim trgom in Tomšičevo
ulico.

Levi breg Drave:
– Tržaška cesta (okolica podjetja Swaty do podjetja Baumax), del Ljubljanske ulice, Igriška ulica, Borova vas, na delu ulice Proletarskih brigad, na Dravograjski cesti od ulice Proletarskih brigad do Lackove ceste in na Titovi ulici (od Titovega mostu do Linhartove ulice).

Svetlobno onesnaževanje ima vrsto negativnih posledic Poleg tega, da želimo ponovno opozoriti na podnebne spremembe in spodbuditi širšo javnost na ugašanje notranjih luči (predvsem iz vidika varčevanja z energijo), je velik okoljski problem tudi zunanje osvetljevanje.

Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in negativno vpliva na procese v naravi, dolgoročno škoduje zdravju, in onemogoča astronomska opazovanja.

Nočno svetlobno onesnaženje najbolj vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev ter ogroža številne vrste žuželk, med drugim tudi za človeka tako pomembne opraševalce. Ena izmed pogosto nezavednih posledic svetlobnega onesnaževanje je tudi negativni vpliv na zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Raziskave, ki so jih v zadnjem času izvajali predvsem na zahodu, so pokazale pomembno povezavo med svetlobnim onesnaženjem, motenim človekovim bioritmom in povečanim številom bolnikov, ki so oboleli za nekaterimi vrstami raka, predvsem dojk in debelega črevesja. Zdravniki opozarjajo, da je delež obolelih večji pri ljudeh, ki so bili neposredno izpostavljeni umetni svetlobi neustreznih svetilk v nočnem času.

Več o akciji:

Ura za Zemljo se je začela v Avstraliji že leta 2007, s ciljem ozaveščati o podnebnih spremembah. Takrat je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Že naslednje leto je bila pobuda izvedena v več državah, leta 2010 pa se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot največje prostovoljno okoljevarstveno gibanje. V podporo akciji luči ugašajo tudi na več kot sto znamenitostih po vsem svetu. Med njimi so Eifflov stolp v Parizu, stolp Skytree v Tokiu, Brandenburška vrata v Berlinu, rimski Kolosej in stolpa dvojčka Petronas v Kuala Lumpurju.

Tudi WWF v Sloveniji vabi vsa mesta, da se vključijo v akcijo. Poudarjajo: »Zaradi podnebne krize in onesnaženja s plastiko je izguba biotske raznovrstnosti resna grožnja ohranitvi našega planeta in tega se moramo zavedati vsi. Dejstvo, da so se populacije prostoživečih vrst od leta 1970 zmanjšale za 69% nas opozarja, kakšen je obseg našega vpliva na planet. Spremeniti moramo svoje navade in veliko več razmišljati o ohranjanju narave.«