Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine lokalno

Pred mariborskimi mestnimi svetniki...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki se bodo danes sešli na izredni seji, na kateri bodo obravnavali predlog proračuna občine za letošnje leto. Prva obravnava je bila predvidena že januarja, a je župan Saša Arsenovič takrat umaknil to točko s seje mestnega sveta. Tokrat imajo mestni svetniki na mizi tudi predlog proračuna za prihodnje leto.

Kot izhaja iz objavljenega gradiva za današnjo sejo, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov.

To je podobno kot v prvem predlogu, ki ga je županova ekipa predložila za sejo konec januarja, a je Arsenovič takrat napovedal dodatna usklajevanja. Pomisleke je imela predvsem druga največja svetniška skupina, Gibanje Svoboda, s katero se župan pogaja za sklenitev koalicije.

Sodeč po prvih javnih izjavah njenih predstavnikov, je Svoboda še vedno nezadovoljna, saj je proračun po ocenah te stranke še vedno previsok. Zato je potrditev proračuna na današnji prvi obravnavi še vedno vprašljiva. “Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov,” je prejšnji teden za STA povedala mestna svetnica Karin Jurše.

Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo. Obenem pravi, da se bodo finance s proračunom za 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov, izravnale. “Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” je dejal v pogovoru za STA.

vir: sta

UKC Maribor sklenil lansko leto z 2...
Dodano:

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lansko leto sklenil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 2,6 milijona evrov, kar predstavlja 0,86 odstotka celotnih prihodkov. Po besedah direktorja Antona Crnjaca je to glede na okoliščine dober rezultat. Za letošnje leto napoveduje uravnotežen rezultat.

Crnjac je v predstavitvi lanskega končnega poročila članom sveta zavoda na današnji seji povedal, da je na njihovo delovanje v začetku leta 2022 še močno vplivala epidemija covida-19.

Zaradi velikih obremenitev so bili priča odhodom zaposlenim, dodaten izziv za poslovanje bolnišnice pa so predstavljale podražitve energentov in materialov.

“Kljub temu smo povečali obseg dela ter zniževali stroške pri nabavah in zalogah, še vedno pa ostaja težava podcenjenost terciarja dve,” je dejal.

Poudaril je, da so v drugi polovici leta stalno zmanjševali izgubo, zato je s končnim poslovnim rezultatom zadovoljen, čeprav je sprva napovedoval uravnoteženo poslovanje. “Pred slabima dvema letoma je imela ta bolnišnica sedem milijonov evrov minusa, stalno se izboljšujemo, nimamo likvidnostnih težav ali dolgov, zato menim, da smo na pravi poti,” je ocenil Crnjac in napovedal, da bo 2023 “leto stabilizacije in nadaljnjih izboljšav našega dela”.

Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je označil lansko poslovanje UKC Maribor kot “solidno”.

“Zmeraj je lahko boljše, a sem zadovoljen, glede na to da je bil novi svet zavoda ob polletju soočen z več kot tri milijone evri izgube,” je dejal. “Še posebej me veseli, da je bilo za približno deset milijonov evrov ustvarjenega dodatnega programa, kar pomeni, da je bilo veliko narejenega na skrajševanju čakalnih vrst,” je dodal.

V obravnavi letnega poročila je nekatere člane sveta zavoda zmotila slaba izrabljenost drage medicinske opreme, a je vodstvo kliničnega centra pojasnilo, da navedeni podatki niso zanesljivi, saj še čakajo podrobnejša navodila, kako jih beležiti.

Člani sveta zavoda so poročilo sprejeli, so pa do naslednje seje zahtevali podrobnejše poročilo o obvladovanju tveganj in poročilo notranje revizije o nerealiziranih priporočilih za izboljšanje poslovanja.

Več pomislekov so imeli pri seznanitvi z oceno poslovanja UKC Maribor za letošnji januar, ki kaže presežek odhodkov nad prihodki okoli 430.000 evrov. To je nekoliko bolje kot januarja lani, a kljub temu je svet zavoda pozval upravo, naj mesečno spremlja realizacijo po klinikah, da bodo lažje obvladovali položaj.

V pregledu podjemnih pogodb se je izkazalo, da so v UKC Maribor lani sklenili 491 podjemnih pogodb in izdali 626 soglasij zaposlenim za delo drugod.

Članica sveta zavoda Mojca Gornjak je opozorila na primer, ko je zaposleni na radiologiji novembra lani delal po podjemni pogodbi 253 ur, kar upoštevaje redno delo pomeni, da je cel mesec delal vsak dan 20 ur. Član Marjan Mačkošek pa je kot zaskrbljujoče izpostavil dejstvo, da več kot 25 odstotkov zaposlenih v UKC dela po podjemnih pogodbah ali drugod.

Crnjac je pojasnil, da je večina podjemnih pogodb sklenjena za izvajanje programov za skrajševanje čakalnih dob, zato njihovo veliko število ne bi smelo biti težava. Bodo pa preučili sporne primere, da preverijo, če prihaja do morebitnih nepravilnosti, je zagotovil.

Čakalne dobe se sicer ne zmanjšujejo

Na začetku januarja 2022 je na prvo zdravstveno storitev čakalo 38.405 pacientov, konec decembra pa 51.191, kar je 33 odstotkov več kot v začetku leta. Vodstvo kliničnega centra je pojasnilo, da je tako zaradi stalno naraščajočega priliva bolnikov.

Crnjac je izpostavil tudi po njegovih besedah uspešno izvajanje investicij. Lani so zaključili selitev oddelka za pljučne bolezni in izgradnjo dvigal v kirurški stolpnici. Gradbena dela za nadgradnjo onkološkega oddelka se bodo po njegovih napovedih začela najkasneje maja letos in pred poletjem tudi prenova prostorov pljučnega oddelka v negovalno bolnišnico. Slednja mora biti zaključena do konca tega leta.

Izgradnja nove infekcijske klinike naj bi se začela prihodnje leto, stekle pa so priprave na postavitev covidne kontejnerske bolnišnice. Letos naj bi se začela še širitev kardiokirurške intenzivne enote, Crnjac pa upa tudi na čimprejšnjo nadgradnjo urgentnega centra.

Pojasnil je, da so ta teden prejeli dopis ministrstva za obrambo, da je pristajališče za helikopterje znotraj UKC Maribor premajhno. Ker v kliničnem centru ne pristajajo na predlog, da bi helikopterji znova pristajali v vojašnici, bodo poskušali začasno razširiti pristajališče na bližnja parkirišča. Pravi helioport je predviden na vrhu urgentnega centra, ko bo ta zgrajen v celoti – pred leti so ga zgradili samo do prve faze.

vir: sta

Mariborska občina z večmilijonski...
Dodano:

Že v januarju smo poročali, da ima Mestna občina Maribor vse več finančnih težav, imela je namreč več kot 7 milijonov evrov dolga. Takrat so med drugim dejali, da so težava zakasnela nakazila države za sofinanciranje projektov EU in višji stroški. Nato se je zalomilo še pri prvem branju proračuna, ki ga je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič v januarju umaknil z dnevnega reda in se bo odvilo danes. Do sprejema proračuna so sredstva namreč zadržana. Kljub večmilijonskim odplačilom dolga, pa je občina še vedno dolžna javnim podjetjem. Nigradu dolgujejo 2,5 milijona evrov, več kot 250.000 evrov Snagi, več deset tisoč evrov dolga imajo tudi do Marproma in Mariborskega vodovoda.

Na naše uredništvo se je v zadnjem času obrnilo kar nekaj zaposlenih v javnih podjetjih Javnega holdinga Maribora, ki so zaskrbljeni za svoje službe, delo in obstoj javnih podjetji. “Mariborska občina nas bo kot ustanoviteljica pahnila v stečaj,” nam je dejal eden od njih. Če se očitno resnosti situacije zavedajo zaposleni, pa občina temu ne namenja pretirane pozornosti, prav tako ne javna podjetja. Ali pa vsaj o skrbi nočejo javno govoriti.

Do sprejema proračuna začasna financiranja

Na mariborski občini so nam dejali, da so od januarja do marca 2023 v začasnem financiranju. “V skladu z Zakonom o javnih financah se lahko do sprejema proračuna za leto 2023 plačuje zgolj obveznosti v okviru dovoljene kvote, ki pa za to obdobje znaša 26.158.967,76 €. Navedeno je edino razlog za zamude pri plačilih,” pojasnijo ob tem. Iz Javnega holdinga Maribor pa so nam odgovorili: “Družbe iz Skupne JHMB poslujejo dobro in so finančno stabilne; JHMB in MO Maribor v vseh vidikih in nivojih poslovanja delujeta sodelovalno, v dobrobit mesta Maribor ter njegovih prebivalcev in obiskovalcev.”

Januarja poravnali dolg za preteklo leto

V nadaljevanju so na holdingu povedali, da so seznanjeni s situacijo, ki bo vse do sprejetja proračuna Mestne občine Maribor. Ob tem so dodali, da je Mestna občina Maribor do 10. januarja 2023 poravnala zapadle obveznosti iz preteklega leta. “Preostala pa bodo zaradi kvote začasnega financiranja poravnana ob sprejemu proračuna za leto 2023. Na dan 23. 2. 2023 znašajo zapadle obveznosti iz naslova investicij in izvajanja javnih služb do Nigrada 2.510.577,18 EUR in 255.053,61 EUR do Snage, na dan 22. 2. 2023 pa 59.778 EUR do Marproma in 90.653 do Mariborskega vodovoda,” dodajo.

Na občini so nam prav tako povedali, da so do omenjenega datuma poravnali vse zapadle obveznosti iz leta 2022: “Iz leta 2022 v višini cca 7,3 mio € je za plačilo tekočih obveznosti ostalo cca 18,8 mio €. Iz preostanka kvote se poravnava obveznosti za plače, subvencijo podjetjema Marprom in Šport Maribor, subvencije stanarin, obratovalne stroške mestne uprave in delno materialne stroške zavodom, štipendije in nekatere socialne transferje, glavnice in obresti za kredite…”

“Prav tako so letos stroški plač in stroški energentov višji kot lani, kar še dodatno predstavlja težave pri omejevanju znotraj kvote,” povedo na mariborski občini.

In ko na občini seštejejo prej omenjene stroške, zaradi kvote ne morejo plačevati ostalih stroškov. O tem pa, kot zatrdijo, redno komunicirajo z dobavitelji in izvajalci. “Vse zapadle obveznosti januarja in februarja bodo poravnave, ob začetku novega obdobja začasnega financiranja, to je 3.4.2023. V primeru, da bo proračun za leto 2023 sprejet že v marcu, bomo obveznosti poravnali že prej.”

Na podjetjih prilagodili poslovne procese

Na holdingu so pojasnili, da so bila vodstva o razlogih za zamik obveščena, temu so bili prilagojeni tudi poslovni procesi. “Mariborske javne službe so izvajane nemoteno, saj so sredstva zanje zagotovljena, prav tako so zagotovljena tudi vsa finančna sredstva za izplačilo plač zaposlenih v Skupini JHMB,” zaključijo.

Razpis za oddajo koncesije za marib...
Dodano:

Ministrstvo za infrastrukturo je razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču, ki se je iztekel te dni, podaljšalo do 10. marca. Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, naj bi zanimanje bilo, a želijo morebitni ponudniki pred dokončno odločitvijo še nekaj dodatnih informacij.

Več informacij v zvezi z razpisom in nadaljnjo usodo trenutno skoraj povsem mirujočega letališča za zdaj na infrastrukturnem ministrstvu, na čelu katerega je znova Alenka Bratušek, niso posredovali. Z njim sicer že od leta 2019, ko je od najema odstopila družba Aerodrom Maribor v lasti kitajskih vlagateljev, začasno upravlja državna družba DRI.

Kot so decembra ob objavi razpisa pojasnili na ministrstvu, je predmet koncesije, ki naj bi bila sklenjena za deset let, izvajanje storitev obratovanja mariborskega letališča v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture.

Ker drugih uradnih pojasnil za zdaj ni, je časnik Večer poročal o neuradnih informacijah, da morebitni ponudniki zahtevajo še nekatere številke v zvezi z letališče, ki pa seveda že dlje časa niso preveč obetavne, saj letališče bolj ali manj sameva. Po podatkih pristojnega ministrstva je lani letališče beležilo le še 3919 potnikov ter slabih 24 ton tovora, prihodki pa so bili na ravni predlanskih.

Država je sicer nedavno sprejela zakon, ki naj bi za zagotovitev večje letalske povezljivosti Slovenije letalskim prevoznikom pomagal z okoli 5,6 milijona evrov subvencij letno.

Z njim bodo vzpostavili shemo državne pomoči za začetek obratovanja novih letalskih prog v obliki subvencij do največ polovice letaliških pristojbin v zvezi s progo. Do denarja bodo sicer upravičeni prevozniki, ki opravljajo mednarodni zračni prevoz na katerokoli letališče v Sloveniji, torej tudi v Maribor.

Vprašanje pa je, koliko letalske prevoznike zanima prihod na mariborsko letališče. Nenazadnje je ministrica Bratušek, takrat še v vlogi državne sekretarke, na januarskem zaslišanju pred odborom za gospodarstvo ob sprejemanju zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti dejala, da so možnosti tudi za Maribor, ob tem pa dodala: “Iskreno pa povem, da skoraj dvomim, da bi našli nekoga, ki bi mu tudi na ta način subvencioniran let bil zanimiv.”

Na poznejšem zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom je kot kandidatka za ministrico sicer dejala, da si želi, da bi našli upravljavca, ki bi letališču dal vsebino.

“Upam in pozivam, tudi promovirati smo poskušali čim bolj razpis, da ga zainteresirani ne bi spregledali, ter da bi tako res imeli bolj srečno roko kot vlada, ki je pred leti našla najemnika, a se je visoko leteča zgodba takrat slabo končala,” je dodala.

Medtem še vedno poteka tudi predolgo sprejemanje državnega prostorskega načrta, s katerim bi lahko bodočemu upravljavcu omogočili nadgradnjo letališke infrastrukture. Pristojni naj bi bili trenutno v fazi priprave dopolnitev in novelacij strokovnih podlag.

vir: sta

V Radljah ob Dravi pripravljajo sej...
Dodano:

ZD Radlje ob Dravi vas vabi v soboto, 4.3.2023, ob 8.00 uri na »𝗦𝗲𝗷𝗲𝗺 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗮«.

Potekal bo v Športni hiši Radlje ob Dravi, so sporočili na občini Radlje ob Dravi.

Dogodek je namenjen vsem generacijam. “Spoznali boste lahko področja dela zavoda, zdravstveno vzgojni center, spoznali vaje za zdrav loko motorni sistem in mnogo več. Otroci in najstniki se boste lahko udeležili atraktivne stojnice gibanja. Za svoj trud pa prejeli drobne pozornosti,” so še zapisali.

FOTO: Sanacija OŠ Tabor I v polnem...
Dodano:

Zaključena je ena od desetih faz energetske sanacije OŠ Tabor I – sanirane so bile štiri učilnice in zunanji del fasade, so sporočili iz mariborske občine.

“Notranji prostori se bodo sanirali postopno, da se lahko šola in učenci s pedagoškim delom usklajujejo s potekom del. Izvedena bo tudi energetska sanacija fasade s fasadnim stavbnim pohištvom po smernicah Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,” zapišejo v nadaljevanju.

Izvajalec del je podjetje MATA TiM, načrtuje se, da bodo dela zaključena do konca meseca avgusta.

Vrednost del je 2.5 milijona EUR za kar je mariborska občina deloma pridobila tudi sofinancerska sredstva.

V občini Vuzenica danes brezplačn...
Dodano:

V občini Vuzenici bo danes nastopila gledališča skupina Kulturnega društva Kotlje, ki bo predstavila komedijo Vozel.

Nastop se bo odvil v veliki modri dvorani kulturno upravnega centra Vuzenica.

“Vstopnine ni, zbirali se bodo prostovoljni prispevki,” so zapisali na občini Vuzenica.

Nataša Ritonija: “Verjamem, da s...
Dodano:

Olimpijski festival evropske mladine (Ofem), ki ga bo konec julija gostil Maribor, je za mesto velik logistični zalogaj, a direktorica tekmovanja Nataša Ritonija ne dvomi, da bo tako pri tekmovalcih kot doma pustil odličen vtis. “Verjamem, da smo sposobni narediti najboljše igre doslej,” je povedala v pogovoru za STA.

Do Ofema v Mariboru je še okoli 150 dni. Kako potekajo priprave? Gre vse po načrtih?

Trenutno smo v intenzivnih pripravah, ker aprila prihajajo v Maribor vodje vseh sodelujočih reprezentanc, da jim predstavimo prizorišča. Pripravljamo pa tudi otvoritveno in zaključno slovesnost. Zanju smo pred dnevi oddali koncept Evropskemu olimpijskemu komiteju, ki ga mora potrditi. Protokolarni del je podoben protokolu na olimpijskih igrah, s prižigom ognja in mimohodom športnikov. Preostali del, kjer imamo bolj proste roke, pa smo zastavili zelo inovativno, saj želimo biti drugačni od drugih. Imamo manj denarja, a smo veliko bolj iznajdljivi in verjamem, da bo to zelo simpatičen dogodek za mlade.

Da si lažje predstavljamo, kako velik logistični zalogaj je to tekmovanje za mesto? Za kaj vse je treba poskrbeti?

Zasedli bomo vse razpoložljive namestitvene zmogljivosti v mestu, tudi študentske in dijaške domove, in vse te ljudi bo treba tudi nahraniti. Čez cel festival bo to okoli 120.000 kuhanih obrokov. V ta namen bomo postavili dva šotora, eden bo v t.i. športni vasi v študentskem naselju na Gosposvetski in bo namenjen izključno športnikom in trenerjem, drugi pri Dvorani Tabor pa bo namenjen prostovoljcem, zaposlenim in drugim delavcem in ga bo upravljala vojska. Ob tem je treba upoštevati posebno prehrano športnikov, različne nacionalnosti itd.

V sodelovanju z javnim podjetjem Marprom pripravljamo posebne trase avtobusov, kar pomeni do 40 dodatnih avtobusov, ki bodo krožili po mestu, mariborsko letališče bomo odprli za čarterske lete. Za hranjenje športne opreme bomo potrebovali ogromno šotorov. Logistika je res izjemno zahtevna. Takšen večšportni dogodek se v Sloveniji še ni zgodil – ostali so osredotočeni na en šport -, a k sreči smo si lahko lani iz prve roke ogledali organizacijo na Finskem in Slovaškem in se veliko naučili.

Športna prizorišča so z izjemo atletske dvorane že vsa nared? Bo atletska dvorana, potrebna za ogrevanje športnikov, pravočasno zgrajena?

Prizorišča so pripravljena, ponekod bo treba le še postaviti montažne tribune ali drugo opremo. Tudi glede atletske dvorane smo optimistični, od 15. januarja se zadeve premikajo, zdaj se izvaja izkop in betoniranje. Dela so zaenkrat v okviru terminskega plana, ki je sicer zastavljen zelo na tesno, a verjamemo, da bo konec junija dvorana narejena.

Močno računate na pomoč prostovoljcev. Kakšno je zanimanje?

Potrebujemo do 800 prostovoljcev. Zelo nas je presenetil odziv tujih prostovoljcev, zaradi česar smo morali celo predčasno zapreti prijave. Lani v Banski Bystrici smo očitno dobro predstavili Maribor in v enem tednu smo dobili kar 300 prijav tujcev, do jeseni se jih je nabralo že skoraj tisoč. Lahko bi ves dogodek pokrili s tujci, a to ni naš namen. Ofem želimo namreč izkoristiti tudi za to, da vzpostavimo mrežo lokalnih prostovoljcev, ki bodo lahko delovali še na naslednjih dogodkih. V ta namen smo se tudi prijavili na razpis programa Erasmus+ za prostovoljstvo, kjer smo pridobili 450.000 evrov za promocijo, izobraževanje in vključevanje prostovoljcev. To bo ena od pomembnih zapuščin Ofema za mesto in regijo.

Kolikšen je vaš proračun, s kolikšnimi sredstvi razpolagate?

Proračun, če izvzamemo investicije, znaša okoli 11 milijonov evrov. Največji vir so kotizacije, saj vsaka reprezentanca plača za svoje športnike in iz tega pričakujemo nekaj manj kot štiri milijone evrov. Poleg Erasmus+ smo se prijavili še na slovenski razpis za prostovoljstvo, dobimo dotacijo Evropskega olimpijskega komiteja v višini 350.000 evrov, uspeli smo pridobiti že kar nekaj sponzorskih sredstev. Mestna občina Maribor nas financira preko letnega programa športa, Olimpijski komite Slovenije in Šport Maribor sodelujeta s svojim kadrom.

Odprt pa ostaja prispevek države, kjer upamo na čimprejšnji dogovor z ministrstvom. Pogovarjamo se o prispevku v višini 2,5 milijona evrov za organizacijo plus dodatnih sredstvih za opremo. Za takšno tekmovanje je treba nabaviti precej opreme in to bo tudi pomembna zapuščina Ofema za mariborske klube, saj bodo s to novo opremo lahko v prihodnje prirejali tekmovanja na višjih ravneh.

Poudariti želim, da so bili proračuni ostalih organizatorjev Ofema bistveno višji, na primer v Banski Bystrici 16 milijonov evrov, od tega je država prispevala 12 milijonov. Brez državnih sredstev se žal tega ne da narediti, ker to je vendarle državni projekt, projekt nacionalnega pomena. Smo pa seveda veseli, da smo dosegli dogovor z ministrstvom za izobraževanje za sofinanciranje izgradnje atletske dvorane v višini treh milijonov evrov, ostali del projekta, vrednega 5,4 milijona, krije Mestna občina Maribor.

Medtem ko je sprva kazalo, da pri študentih ne bo posluha za sprostitev postelj za nastopajoče na Ofemu, ste verjetno zdaj zadovoljni, da jih je večina privolila v začasno izselitev iz svojih sob.

Res smo veseli te podpore študentov. Nenazadnje gre za dogodek za mlade in en študentski dom se je začel prenavljati prav zaradi Ofema. Trenutno smo zbrali že okoli 2150 podpisov. V celoti bomo izpraznili študentsko naselje na Gosposvetski, ki bo v času Ofema zaprto območje, bomo pa zadržali dom na Smetanovi za študente, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ostati brez študentske sobe. Tisoč ležišč za tekmovalce imamo v dijaških domovih, športniki bodo med drugim spali tudi v hotelskem naselju na Pohorju.

Računamo, da bo konec julija prišlo v Maribor poleg okoli 3600 športnikov in 800 športnih delavcev še okoli 5000 članov njihovih družin. Zanje smo rezervirali mesta v ostalih namestitvenih objektih v mestu, ostali obiskovalci bodo verjetno morali poiskati posteljo v okolici.

Ofem je velika priložnost za Maribor v turističnem smislu. Kako ste se lotili promocijskih aktivnosti in kako boste v dogajanje vključili tudi lokalno prebivalstvo?

Konec maja bomo v Rimu prevzeli ogenj miru, ki ga bomo potem pripeljali v mesto in z njim poskušali doseči vse ljudi v Mariboru. Želimo si, da Ofem postane naš skupen dogodek. Edino prizorišče, kamor širša javnost ne bo imela dostopa, bo športna vas na Gosposvetski, vsa ostala bodo brezplačno dostopna za obiskovalce. Med Trgom svobode, kjer bo koncertni program, in Trgom Leona Štuklja bomo vzpostavili Športno ulico, na Glavnem trgu se bodo predstavljali novi športi, v Mestnem parku bo sprostitvena in na Mariborskem otoku zelena cona. Skratka, želimo si, da bi se vsi, ki bodo prišli k nam, imeli lepo in se kasneje še kdaj vrnili.

Kaj si mesto dolgoročno obeta od tega festivala?

Poleg novih objektov in opreme, ki jih bo s tem pridobilo, in povečanja svoje prepoznavnosti lahko kasneje računa tudi na organizacijo drugih tekmovanj na višjih ravneh. Imamo znanje, smo predani, vemo, kaj želimo. Kar me še posebej veseli, je to, da smo uspeli povezati vse ključne deležnike v mestu, kot so občina, univerza, zavod za turizem, kulturne ustanove, zavod za zaposlovanje itd. Vesela sem, da so prepoznali to enkratno priložnost, da se izkažemo. O Mariboru se bo v športnih krogih še veliko govorilo in Maribor si to zasluži.

Andreja Seršen Dobaj

VIR: sta

FOTO: V Selnici ob Dravi Ajdin poho...
Dodano:

Včeraj je KD Pavza v Selnici ob Dravi organizirala Ajdin pohod z rdečimi baloni.

“Dan redkih bolezni z rdečimi baloni ne opozarja le na redke diagnoze otrok. Želimo se sprehoditi skupaj z našimi prijatelji in podporniki. Omogočiti ljudem, da se srečajo s posebnimi otroki, ki so nekje na obrobju,” so zapisali pred pohodom.

FOTO: KD Pavza

“Rdeči baloni za nas predstavljajo upanje in ljubezen in podajte nam roko. Menimo namreč, da smo prav vsi prebivalci tega sveta posebni in vredni stati v prvih vrstah,” poudarijo.

“Hvala SELNIČANI za podporo in solidarnost našim junakom.  Precej lažje je premagovati svoje življenjske izkušnje, če veš, da je tudi na drugi strani nekdo, ki ti bo ponudil roko, te razumel in ti pomagal,” so zapisali po pohodu, katerega se je udeležilo lepo število ljudi.
FOTO: KD Pavza
Maribor po deležu prenočitev na s...
Dodano:

V turističnih nastanitvenih obratih so januarja našteli 277.025 prihodov turistov, kar je 48,5 odstotka več kot januarja lani. Ustvarili so 780.694 prenočitev, kar je 38 odstotkov več in približno odstotek več kot leta 2020. Turisti so po podatkih statistikov največkrat prenočili v občinah Ljubljana, Kranjska Gora, Piran in Bohinj.

Tuji turisti so ustvarili skoraj 177.000 prihodov, kar je 88,1 odstotka več kot januarja lani. Ustvarili so približno 484.000 prenočitev, kar je skoraj 68 odstotkov več kot lani in tri odstotke manj kot pred tremi leti, so zapisali na statističnem uradu.

Domači turisti so prispevali skoraj 100.100 prihodov, kar je 8,2 odstotka več kot januarja lani. Ustvarili so 38 odstotkov vseh prenočitev, nekaj manj kot 297.000. To je sedem odstotkov več kot januarja lani in osem odstotkov več kot januarja 2020. Največ prenočitev so domači turisti ustvarili v Kranjski Gori.

Od tujih turistov so največ prenočitev ustvarili tisti s Hrvaške, 108.800 oz. 23 odstotkov vseh. Največkrat so prenočili v občini Kranjska Gora. Sledili so turisti iz Italije (19 odstotkov), Srbije (devet odstotkov) in Avstrije (osem odstotkov).

V nastanitvenih obratih v gorskih občinah je bilo ustvarjenih 34 odstotkov vseh prenočitev, največji delež med njimi je imela Kranjska Gora. Sledile so zdraviliške občine (29 odstotkov vseh prenočitev), Ljubljana (14 odstotkov) in mestne občine (osem odstotkov). Maribor je bil po deležu prenočitev med vsemi občinami na sedmem mestu, po prenočitvah tujih turistov pa tretji.

Domači in tuji turisti so največ prenočitev ustvarili v hotelih (436.500 prenočitev oz. 56 odstotka vseh), sledili so zasebne sobe, apartmaji in hiše (22 odstotkov).

vir: sta

PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV: Zaposlen...
Dodano:

V zvezi s člankom: »“Zaposleni v javnih podjetjih: “Mariborska občina nas bo kot ustanoviteljica pahnila v stečaj”«, ki je bil objavljen 23. 2. 2023 na portalu lokalec.si, smo s strani mag. Andreja Rihterja, prejeli zahtevek o prikazu nasprotnih dejstev. Zahtevek objavljamo v celoti nespremenjen.

Besedilo popravka1, ki se nanaša na 4. odstavek:

Direktor mag. Andrej Rihter za medij Lokalec.si ni potrdil ničesar, zato je tovrstna informacija, vključena v novinarski prispevek, zavajajoča, saj lahko bralce napeljuje k zmotnemu sklepanju, prav tako pa je izvzeta iz konteksta. Direktorje tematiko razmerja z MO Maribor predstavil januarja na izvršnem odboru sindikata Nigrada, kjer je obenem eksplicitno poudaril, da stanje kljub omenjenemu dolgu — ta je predvsem posledica nesprejetja proračuna MO Maribor za leto 2023 — ni tako problematično. Še zlasti upoštevaje bilanco stanja podjetja, ki kaže, da je slednje zdravo in brez zadolžitev. Zato so tudi in formacije o alarmantnem stanju v podjetju zavajajoče in popolnoma neutemeljene. Ob tem seznanjamo, da JHMB in MOMaribor v vseh vidikih in nivojih poslovanja delujeta sodelovalno, v dobrobit mesta Maribor ter njegovih prebivalcev in obiskovalcev.

Besedilo popravka 2, ki se nanaša na zadnji odstavek odstavek:

Ker se v svojem pisanju dotikate tudi izplačila regresa zaposlenim v podjetjih iz Skupine JHMB, vas seznanjamo, da vnovič odločno zanikamo, da bi bilo stanje alarmantno, kot navajate, saj vse družbe v Skupni JHMB poslujejo dobro in so finančno stabilne. V skladu z veljavno zakonodajo se regres izplačuje do1. julija v tekočem koledarskem letu in v tem zakonskem roku bo tudi izplačan sodelavcem podjetij iz Skupine JHMB.

3. redna seja OS Občine Ruše (23....
Dodano:

V videu si oglejte 3. redno sejo Občinskega sveta Občine Ruše, ki je potekala 23. 2. 2023.

FOTO: Jubilejni 120. redni občni z...
Dodano:

“Ravnokar se je v prostorih Hrama kulture Arnolda Tovornika zaključil jubilejni 120. redni občni zbor PGD Selnica ob Dravi. Ne samo, da letos naše društvo praznuje okroglo obletnico, po 10 letih predsedovanja in 16 letih poveljevanja sta se od vodstva poslovila predsednik Štruc Igor in poveljnik Amon Franc,” so zapisali v PGD Selnica ob Dravi.

Člani so za novega predsednika izvolili dosedanjega namestnika predsednika, Deželak Martina in za poveljnika, dosedanjega namestnika poveljnika, Šteger Klemna. “Prav tako se je »pomladil« UO kot tudi poveljstvo. Ob podpori starejše generacije se oba veselita novih izzivov in zavedata svoje odgovornosti,” dodajo.

Ena izmed prioritetnih nalog novega vodstva bo organizacija svečane slovesnosti ob 120. obletnici društva v mesecu maju ter zaključek projekta izgradnje prizidka h gasilskemu domu.

“Ko bo dom končan bomo mi tisti, ki bomo vanj prinesli novo zgodbo. Tako poveljnik kot predsednik se strinjata, da en človek sam ne more veliko postoriti. Pomembno je medsebojna pomoč, medgeneracijska povezanost ter zaupanje in sodelovanje celotnega članstva. Igorju in Francu se še enkrat zahvaljujemo za njun trud, opravljeno delo, zaupanje in vodenje društva. Novemu vodstvu pa želimo uspešno delo in uresničitev vseh zastavljenih ciljev,” zapišejo.

Naj dijaka postala Gaja in Luka iz ...
Dodano:

V letošnjem šolskem letu 2022/23 Naj dijaka postala Gaja Babič Đukanović in Luka Vaupot.

Oba dijaka prihajata iz II. gimnazije Maribor, in sicer iz mednarodnega maturitetnega programa, le da je drugi zbral vse svoje dosežke na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Oba zmagovalca sta dosegla zelo visoko število točk. Vse prispevke je ocenjevala razpisna komisija pod vodstvom Maxa Jerovčnika, kot predsedujočega Odboru za Izobraževanje.

Gaja Đukanović Babič je dijakinja II. gimnazije Maribor – mednarodnega maturitetnega programa .Poleg odličnega uspeha v šoli si je med šolskim letom prislužila tudi več priznanj, med njimi zlato priznanje na državnem tekmovanju Ekokviz za srednje šole 2021/2022, zlato in srebrno priznanje za dosežek na tekmovanju evropskih statističnih iger ter bronasto priznanje mladih raziskovalcev, so sporočili iz dijaške organizacije.

Poleg tega je bila aktivna v družbenih dejavnostih, sodelovala je v skupini Mladi za mesta proti podnebnim spremembam in napisala dokument Program mladih o podnebni krizi za Mestno občino Maribor. V okviru skupine Mladi za podnebno pravičnost je pripravila Eko Fashion Week, sodelovala na mednarodni mladinski konferenci My Revolution in mladinskem parlamentu Alpske konvencije.

Tudi Luka Vaupot je dijak mednarodnega maturitetnega programa II. gimnazije Maribor, svoje dosežke pa je pridobil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je prej obiskoval. Ob doseganju odličnega učnega uspeha se je udeleževal šahovskih tekmovanj in turnirjev ter na državnem prvenstvu osvojil prvo mesto.

Na državnem tekmovanju iz fizike je prejel zlato priznanje, prav tako je zlato priznanje osvojil na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, naravoslovja in kemije. Osvojil je srebrno medaljo na Evropski olimpijadi eksperimentalnih znanosti. Dobil je nagrado Gimnazije Ravne na Koroškem za izjemne dosežke na tekmovanjih ter nesebično pomoč sošolcem in odličen uspeh, prejel pa je tudi plaketo slovenjgraške športne zveze za tekmovalne uspehe v kadetski konkurenci.

vir: sta

Zveza prijateljev mladine Maribor i...
Dodano:

Eden izmed temeljnih ciljev ZPM Maribor je zagotoviti vsem otrokom enake možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, pri čemer je pomoč prostovoljk in prostovoljcev neprecenljiva.

Počitnice omogočijo 1.800 otrokom

“Brez njih, vsako leto jih je več kot 200 ne bi mogli omogočiti počitnic okrog 1.800 otrokom, ki letujejo z našo organizacijo. Letovanja namreč vključujejo športno – rekreativne dejavnosti, ustvarjalne delavnice ter pestre zabavne in animacijske programe, ki jih pripravijo prostovoljke in prostovoljci sami,” zapišejo na ZPM Maribor.

K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi kot vzgojitelji, športno rekreativni vzgojitelji ali vzgojitelji za psihosocialno podporo želeli del poletnih počitnic preživeti z otroki in mladostniki na Pohorju ali v Poreču. “Ni pomembna strokovna usmerjenost, status ali spol, pomembno je, da izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da imajo potrebne sposobnosti in izkušnje za samostojno vodenje skupine otrok ter so pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti počitniškim programom za otroke,” dodajo.

Za letošnje leto so objavili razpis za 15 spremljevalcev – vzgojiteljev za letovanje na DMZ Pohorje in razpis za 160 spremljevalcev – vzgojiteljev, 12 športno-rekreativnih vzgojiteljev in 6 vzgojiteljev za psihosocialno podporo.

“Za otroke in mladostnike je letovanje z vrstniki nepozabna izkušnja, prav tako tudi za prostovoljce, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite,” poudarjajo na ZPM Maribor.

Rok za prijavo je 10. april 2023, prijavnico oddate samo preko SPLETNE PRIJAVE.

Več podrobnosti najdete TUKAJ.

Ukrepi trajnostne mobilnosti omogo...
Dodano:

“V Mestni občini Maribor v zadnjih letih intenzivno gradimo mrežo trajnostne mobilnosti, jo spodbujamo in ustvarjamo primerno infrastrukturo v mestu, da obiskovalci niso odvisni samo od osebnega avtomobila,” so zapisali na mariborski občini.

Obiskovalcem mesta oziroma tekem NK Maribor, ki se odvijajo v Ljudskem vrtu in v mesto naenkrat pride večje število ljudi, so za prihod v mesto oziroma v bližino Ljudskega vrta na voljo številne možnosti za dostop do stadiona, dodajo: “Večina tekem se odvija čez vikend, ko je brezplačno na voljo okoli 2.500 urejenih parkirnih mest, v bližini so urejene kolesarske steze, stojala za kolesa, na voljo avtobusne postaje, MBajk postaje.”

Ob tem dodajo: “Obiskovalce pozivamo, da se proti Ljudskemu vrtu odpravijo pravočasno, da se izognejo morebitni slabi volji zaradi povečanega prometa, iskanju parkirnega mesta in napačnemu parkiranju.”

Da bo načrtovanje poti lažje, so pripravili zemljevid, kjer so označena vsa parkirna mesta v mariborski občini v bližini Ljudskega vrta, kolesarske steze, stojala za kolesa, postajališča MBajk, avtobusna postajališča in garažne hiše. “Prav tako spominjamo vse obiskovalce mesta, da sta ob vikendih na voljo parkirišči na Razlagovi ulici pri Mestni občini Maribor in parkirišče na Smetanovi ulici, ki je v upravljanja Univerze v Mariboru.”

Uporabniki mestnega potniškega prometa lahko za lažje načrtovanje poti uporabijo tudi mobilno aplikacijo M Mobilnost, ki deluje na obeh operacijskih sistemih Android in iOS, in prikazuje prihod avtobusov v realnem času.­

Univerza v Mariboru uresničuje pot...
Dodano:

Univerza v Mariboru v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvaja 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Vrednost projekta je 26.009.119,83 evra, od tega je 24.095.588 evrov financiranih iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Aktivnosti so se začele izvajati 1. 7. 2022, nadaljevale pa se bodo vse do konca leta 2025.

Na Univerzi v Mariboru v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvajajo pilotne projekte, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Z načrtovanimi aktivnostmi želijo na Univerzi v Mariboru doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo.  Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se navezujejo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okolijskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev.

Osredotočanje na usklajevanje pričakovanja trga dela glede znanj diplomantov ter oblikovanje kurikula

Pilotni projekti se na eni strani osredotočajo na usklajevanje pričakovanja trga dela glede znanj diplomantov ter oblikovanje kurikula, ki bo usklajen z deležniki, na drugi strani pa zadovoljujejo potrebo po zagotavljanju digitalnih znanj in kompetenc za zeleni prehod ob upoštevanju kakovostne študentske izkušnje z ustrezno infrastrukturo, ki bo prilagojena prožnim oblikam poučevanja in učenja. S pridobljeno investicijo se je tako zagotovila večja prilagodljivost in odpornost Univerze v Mariboru na potrebe okolja in pričakovanja pri izpolnjevanju ciljev strateških dokumentov na področju visokega šolstva tako na EU kot na nacionalni ravni. Univerza v Mariboru bo imela z izvedbo pilotnih projektov možnost oblikovanja kombinacije znanja, ki bo diplomantom omogočalo hiter oziroma zgodnji vstop na trg dela ter jih še dodatno spodbujalo k vseživljenjskemu izobraževanju.

S projektom bodo  vplivali na številna ključna družbena in gospodarska področja

S pilotnimi projekti bo Univerza v Mariboru izvedla pričakovanja do visokošolskega zavoda za izpolnitev ciljev Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva predvsem na področju vseživljenjskega učenja in mikrodokazil. Prav tako je z izvedbo pilotnih projektov možno izboljšanje digitalnih vsebin in kompetenc za digitalno preobrazbo. Univerza v Mariboru ima s pilotnimi projekti možnost zelenega in ustvarjalnega razvoja visokošolske dejavnosti, ki bo predstavljal podlago za poklice in izzive prihodnosti. Zaradi širokega spektra študijskih in znanstvenih področij, ki jih razvijajo zaposleni na fakultetah Univerze v Mariboru, bodo s projektom vplivali na številna ključna družbena in gospodarska področja, med temi zlasti: zeleno digitalno poslovno prakso, podnebno inovativne agroživilske sisteme, trajnostne gradnje, zeleno mobilnost, regenerativni urbanizem in arhitekturo, zeleno logistiko ter oskrbovalne verige, varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, trajnostno inženirstvo, zeleno kemijo, kemijsko inženirstvo, biotehnološka podjetja in zdravstvo, obnovljive vire in trajnostno rabo energije, trajnostni turizem 5.0, zdrav življenjski slog za zdravje ljudi, komuniciranje podnebne krize za uspešen prehod v zeleno družbo, prehod v brezpapirno poslovanje za zeleno in digitalno povezano Univerzo v Mariboru itd.

Univerza v Mariboru predstavlja nekaj pilotnih projektov

Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja aktivnosti: 1. 7. 2022 – 30. 6. 2025

Projekt »Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj« (krajše: Bionika) naslavlja problematiko zagotavljanja ustreznih kompetenc gorenjskih podjetij na področju Informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), digitalizacije in trajnostnega razvoja. Namen pilotnega projekta, ki se bo izvajal na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru (v obdobju od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2025) je vzpostavitev trajnostnega sistema, ki bo omogočal pregled ključnih tehnoloških trendov in potreb gorenjskega gospodarstva s pomočjo ekspertnih skupin, metod umetne inteligence ter podatkovne analitike. Identificirane bodo tudi potrebe po najnovejši opremi, ki bo omogočila izobraževanje na področju digitalizacije. Krajša izobraževanja s področja IKT, digitalizacije, organizacijskih modelov, sistemskega razmišljanja, kibernetske varnosti, inovativnega inženiringa poslovnih sistemov, družbe 5.0 in trajnostnega razvoja bodo namenjena tako zaposlenim kakor tudi bodočim zaposlenim, mladim, študentom, osipnikom, učiteljem ter vsem zainteresiranim v smislu vseživljenjskega učenja, z namenom hitrejšega posredovanja aktualnih vrhunskih znanj, ki so usvojena v okviru Univerz, v delovna okolja. Potrdila o uspešno opravljenih izobraževanjih bodo posredovana v obliki mikrodokazil. Ker pa bo treba zagotoviti tudi ustrezne kompetence visokošolskih učiteljev, bo v okviru projekta preizkušen tudi model »učenja učiteljev«, kjer bodo identificirana in razvita nova znanja za bolj učinkovito digitalno posredovanje aktualnih učnih vsebin.

Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, Rektorat Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja projekta: 1. 12. 2022 – 30. 11. 2025

Projekt koordinira Rektorat Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 12. 2022 do 30. 11. 2025. V okviru pilotnega projekta bodo v sodelovanju s fakultetami pripravili podporno okolje za agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, s katerim bi povečali odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega izobraževanja glede na potrebe celotne družbe, krepili mednarodno vpetost ter izboljšali dostopnost vseživljenjskega učenja v visokem šolstvu. Zaradi obsega kompetenc, ki so del visokošolskega izobraževalnega procesa, razvoja znanosti in stalno spreminjajočega družbenega konteksta je nemogoče razviti vnaprej pripravljen in skozi čas stabilen nabor potrebnih kompetenc, ki naj bi jih poučevalo visoko šolstvo, zato potrebujemo heterogeno podporno okolje, ki temelji na neprekinjenem razvoju in sodelovanju vseh deležnikov. Dodatno želijo proučiti različne pristope za razvrščanje znanj, spretnosti in kompetenc ter njihovo povezovanje z obstoječimi in poklici prihodnosti. Načrtuje se oblikovanje kataloga v okviru izobraževanj UM. Pridobivanje informacij s trga dela ter napovedi prihodnjih potreb družbe bo potekalo v sodelovanju z ostalimi projekti NOO in zunanjimi deležniki. To bo omogočilo identifikacijo priložnosti za kurikularno prenovo, razvoj inovativnih oblik in načinov prenosa znanja v družbeno okolje, oblikovanje strukturiranih mikrodokazil in digitalizacijo razvoja izobraževanj za agilnejši odziv na potrebe družbe. Izobraževanja vključujejo tradicionalne visokošolske študijske programe in krajše prožne izobraževalne oblike za identificirane ciljne populacije z namenom lažjega prehoda na trg delovne sile, odpornosti na spremembe trga dela in zagotavljanja konkurenčnega trajnostnega razvoja družbe.

Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja projekta: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2025

Projekt izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025. Hiter razvoj novih biomedicinskih tehnologij, kot so multi-omske tehnologije ter in vitro modeli, igra ključno vlogo pri konkurenčnosti v farmacevtski industriji, biotehnološki industriji, v kliničnih laboratorijih in javnozdravstvenih ustanovah. Nekatere tehnologije, na primer sekvenciranje naslednje generacije, gensko testiranje ter farmakološki testi, postajajo del rutinskega dela in (pred)klinične diagnostike, vendar njihova uporaba zahteva interdisciplinarno dousposabljanje zaposlenih, čemur javne ustanove ter podjetja le s težavo sledijo. Pri uporabi sekvenciranja naslednje generacije in drugih multi-omskih tehnologij, ki generirajo ogromno število podatkov, se uporabljajo nove aplikacije in orodja, za katera so potrebna dopolnilna usposabljanja na področju bioinformatike. Interdisciplinarna znanja so nujna tudi za vzpostavitev in delovanje sodobnih biotehnoloških in biomedicinskih podjetij. Le-ta ob učinkovitem obvladovanju tveganj in preprečevanju nesreč znatno manj obremenjujejo okolje kot težka industrija in so pomembna za zeleni prehod. Vse to zahteva vrhunska znanja in kompetence (npr. usposobljenost za varnost pri delu z gensko spremenjeni organizmi, obvladovanje biološke varnosti) ter sledenje ustrezni zakonodaji (npr. farmakovigilanca).

Zaradi vsega naštetega se pojavlja vse večje povpraševanje po dousposabljanju zaposlenih. Vse bolj se izkazuje tudi potreba na nivoju visokošolskih programov s področja znanosti in življenjskih ved. Ti so velikokrat (pre)ozko usmerjeni na izbrano študijsko smer (npr. kemija, računalništvo), ne podajajo pa znanj z interdisciplinarnega vidika. Tako se pojavlja vse večji interes, da se preko vseživljenjskega učenja in mikrodokazil, kakršna bodo ponujena tekom projekta na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, pridobijo veščine, znanja in kompetence, ki so potrebne v primeru zaposlitve na širšem interdisciplinarnem področju.

Prehod v brezpapirno poslovanje za zeleno in digitalno povezano Univerzo v Mariboru, Rektorat Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja projekta: 1. 10. 2022 – 31. 12. 2025

Projekt se bo izvajal na Rektoratu Univerze v Mariboru med 1. 10. 2022 do 31. 12. 2025. Projekt predstavlja osnovne aktivnosti pilotne vpeljave brezpapirnega poslovanja na vseh članicah Univerze v Mariboru in bo omogočil sinergijske učinke tako za študente Univerze kot druge zunanje deležnike in njene zaposlene. Z uvedbo brezpapirnega poslovanja se tako sledi potrebnim sistemskim spremembam visokega šolstva na infrastrukturnem nivoju ob povečani uporabi IKT preko nizkoogljične etične digitalizacije. Predlagan sistem bo omogočil bolj optimalno podporo visokošolskim učiteljem preko trajnostno naravnane in zelene prilagoditve infrastrukture. Koncept razmišljanja »digital first« nakazuje premik v organizacijski kulturi. S prehodom na večjo uporabo digitalne tehnologije v temeljnih procesih visokošolskega delovanja se spodbuja porast digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti vseh deležnikov in tako vzpostavlja sistemsko in normativno okolje, ki spodbuja digitalno preobrazbo. Pripravljena bo pilotna vpeljava brezpapirnega poslovanja v podporo izobraževalni, raziskovalni in umetniški dejavnosti, ki so medsebojno neločljivo povezane, za izbrane tipe dokumentov/procesov. Rezultat projekta bo omogočil digitalno vodenje brezpapirnih procesov, ki bodo z uporabo digitalnega podpisa in identifikacije lahko potekali na daljavo, z občutno znižanimi krajevnimi in časovnimi omejitvami.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.

Županja občine Ruše bi prodala s...
Dodano:

Na seji Občinskega sveta Občine Ruše je Darko Knez iz Gibanja Svoboda poudaril, da nasprotujejo prodaji 34 socialnih stanovanj v lasti občine Ruše, katerih predlog za prodajo je podala županja Urška Repolusk v predlogu proračuna.

“Upam, da se ne bo ponovila zgodba parkirišča pri Pošti”

Med drugim je dejal, da se občinski svetniki o prodaji do danes z županjo Urško Repolusk niso pogovarjali. O namenu prodaje so, kot je zatrdil, izvedeli iz dokumentacije proračuna. Vprašal jo je tudi, ali so o tem seznanjeni trenutni najemniki stanovanj: “Upam, da se ne bo ponovila zgodba parkirišča pri Pošti.”

“Kot družba bi morali poskrbeti za najbolj ranljive. Žal pa prodaja teh stanovanj ni napačna, ampak je neetična. Menim, da občina ne bi smela obravnavati stanovanj kot tržno blago. Prodaja stanovanj, v katerih prebivajo, bi zanje pomenila hud šok,” je dejal Knez v nadaljevanju in županjo prosil naj razmisli, kaj lahko stori za te ljudi.

Zatrdila, da bi jih prodala le tistim, ki v njih živijo

“Glede stanovanjske politike moram povedati, da smo v primerjavi z občino Selnica ob Dravi zelo bogati s tem fondom. Imamo cca. 100 stanovanj, socialnih stanovanj, kjer živijo naše družine. Za stanovanja skrbimo in bomo tudi v prihodnje. V kolikor si najamejo profitno stanovanje, imamo tudi subvencije. Ne bi govorila o ne skrbi za socialno šibke. Povedati moram, da se na nas obračajo ljudje, ki živijo v teh stanovanjih, saj želijo ta stanovanja kupiti,” je dejala in poudarila, da bi stanovanja prodali le tem in zatrdila, da nikakor ne bi stanovanj prodali drugim.

Zahtevali izbris prodaje

“V Svobodi stremimo k temu, da bi socialno šibkim občanom naše občine nudili različne oblike pomoči. V želji, da njihove socialne in čustvene stiske s prodajo stanovanja ne bi še dodatno poglabljali, zahtevamo, da se stanovanja nemudoma izbrišejo iz Načrta razpolaganja s stavbami in deli stavb,” so dejali.

Preverite, ali želi prodati tudi vaše stanovanje TUKAJ ( od strani 178).

FOTO: ruse.si
FOTO: ruse.si
VIDEO: Na Vinskih brbončicah, kjer...
Dodano:

Letošnje Vinske Brbončice z legendo slovenske glasbe Slavkom Ivančičem v Selnico ob Dravi prinašajo v petek, 24. 2. 2023, predstavitve vinarjev iz vse Slovenije, hkrati pa tudi iz tujine.

Kako in kje bo moč okusiti odlična vina in poslušati odlično glasbo, pa nam je povedal Peter Rataj. V petek, 24. 2. 2023, se začnejo Vinske brbončice v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ob 18. uri in trajajo vse do 22. ure. Poskrbeli bodo tako za intimno vzdušje, v katerem bodo obiskovalci lahko izvedeli več o sami ponudbi vin in delikates od ponudnikov, hkrati pa tudi za glasbene sladokusce nastop Slavka Ivančiča, ki bo v dveh nastopih poskrbel za rock’n’roll. Ob degustiranju bo torej zanimiv koncert glasbenika, ki je sicer znan po vsej Sloveniji. Na odru ne bo sam, ampak z bendom.

Vinske brbončice pa bodo polne vina, delikates in tudi drugih pijač. Peter Rataj pravi, da bodo poskrbeli, da bodo obiskovalci uživali z vsemi čutili, zato bo to družabni večer, na katerem se bo predstavili okrog 30 ponudnikov, s katerimi se bo lahko pokramljalo. Želijo namreč ohraniti pristen, oseben pristop vinarja do obiskovalcev. Število vstopnic je omejeno, saj želijo omogočiti prav to, ne pa drenjanja.

Zaposleni v javnih podjetjih: “Ma...
Dodano:

Bojazen, da bodo slej kot prej javna podjetja pod okriljem Javnega holdinga Maribor padla v slabo finančno stanje, so se uresničila. Samo Nigradu je Mestna občina Maribor dolžna kar tri milijone evrov. Tudi po drugih javnih podjetjih ne kaže kaj bolje, delavci pa zaskrbljeni, saj se bojijo za svoje službe.

Na naše uredništvo se je v zadnjem času obrnilo kar nekaj zaposlenih v javnih podjetjih Javnega holdinga Maribora, ki so zaskrbljeni za svoje službe, delo in obstoj javnih podjetji. Da je stanje v podjetjih alarmantno je pokazal že prvi ukrep, ki ga je JHMB pred kratkim uvedel, neizplačilo regresa v mesecu februarju, kot je bilo to za ta podjetja značilno.

Zaposleni: “Mariborska občina nas bo kot ustanoviteljica pahnila v stečaj”

Eden od zaposlenih, ki se je obrnil v naše uredništvo, je poudaril, da delavci pridno delajo po navodilih, “a kaj, če v glavnem delamo za Mestno občino Maribor, ki pa dela ne plača. Mariborska občina nas bo kot ustanoviteljica pahnila v stečaj.”

Dolgovi Mestno občine Maribor bi naj bili največji na Snagi, Marpromu in Nigradu. Slednjemu je občina dolžna kar cca. 3 milijone evrov, kar je potrdil tudi direktor JHMB Andrej Rihtar. V Snagi pa naj bi bilo že celo tako daleč, da se pišejo izvršbe do MOM. Rihtar kot direktor JHMB pa v tem naj ne bi videl težav, saj naj bi bili vsi dolgovi poravnani, ko bo MOM sprejela proračun. Po sprejetem proračunu bomo preverili, ali se je ta napoved tudi uresničila in vas o tem obvestili.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na MOM in JHMB, odgovore še čakamo. Da JHMB ni upravičil svoje vloge, smo lahko spremljali v času lokalnih volitev, kjer je večina Arsenovičevih protikandidatov že takrat opozarjala, da so razmere na JHMB za delavce nevzdržne, kar je potrdilo tudi nekdanje naše razkritje o begu kadra iz javnih podjetji v zadnjem letu. Arsenovič je Mariborčane prepričeval v pozitivne finančne učinke JHMB, a sedaj največje dolgove povzroča MOM sama.

 

Celovita podpora podjetništvu v Po...
Dodano:

S ciljem širše podpore podjetništvu Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor s tremi stebri povezuje deležnike podravskega podjetništva.

Strokovnjaki in svetovalci za področje podjetništva na RRA Podravje – Maribor potencialnim podjetnikom in mladim nudijo strokovno pomoč tako pri razvoju poslovne ideje kot pri svetovanju ob registraciji podjetja ter tudi povezovanju domačih in tujih partnerjev ter potencialnih investitorjev.

S prvim stebrom nudijo podporo vsem, ki si želijo razviti in realizirati svojo podjetniško idejo

Zelo uspešen model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega posamezniki razvijejo in realizirajo lastno podjetniško idejo, predstavlja program PONI Podravje. Za obdobje štirih mesecev se izbrani kandidati zaposlijo za polni delovni čas pri enem izmed partnerjev projekta PONI Podravje: RRA Podravje – Maribor ali Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj.

Udeleženci skozi celostni program podjetniških usposabljanj, kjer jim strokovnjaki in svetovalci nudijo mentorstvo, izobraževanja in vsestransko pomoč pri razvoju poslovne ideje, osvojijo potrebne kompetence za samostojno podjetniško pot in s tem samozaposlitev. V začetku letošnjega februarja se je v program PONI Podravje vključila že 7. skupina potencialnih podjetnikov, v Mariboru 11 in na Ptuju 6, ki se bodo že julija verjetno podali na svojo poslovno pot.

Drugi steber je namenjen vsem podjetnikom in podjetnikom začetnikom

Vsi, ki se odločijo za lastno podjetniško pot, so v prostorih RRA Podravje – Maribor deležni brezplačne podpore preko točke SPOT svetovanje Podravje, ki je ena izmed 12 regijskih poslovnih točk v Sloveniji in hkrati osnovna vstopna točka za vse podjetnike. SPOT svetovanje Podravje je od leta 2018 zelo uspešen projekt, ki povečuje informiranost in znanje za reševanje izzivov na podjetniški poti v vseh fazah podjetniškega ciklusa ter povečuje zgodnje podjetniške aktivnosti. Skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno- podjetniško zbornico Maribor, Znanstveno raziskovalnim središčem Bistra Ptuj in Raziskovalno-informacijskim centrom Slovenska Bistrica izvaja storitve za potencialne podjetnike ter obstoječa mikro, mala in srednje velika podjetja, vse z namenom krepitve podjetniškega potenciala ter pospeševanja ustanavljanja novih podjetij.

»Kadar v okviru SPOT svetovanje Podravje ugotovimo, da gre za podjetje, ki je že v razvojni fazi in želi bolj poglobljeno podporo pa preko podpore SIO posameznemu podjetju dodelimo mentorja, ki mu z brezplačnim 10-urnim svetovanjem pomaga pri nadgradnji in razvoju podjetniške ideje za ustvarjanje dodane vrednosti njegovega podjetja,« je povedal Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor.

Povezujejo v okviru Evropske podjetniške mreže

V tem stebru je zelo pomemben tudi program Evropske podjetniške mreže (EEN), ki ponuja podjetjem in obrtnikom podporo v obliki povezovanja, informiranja in svetovanja na področju iskanja domačih in tujih poslovnih partnerjev, organizacije poslovnih srečanj, javnih razpisov in programov EU ter nenazadnje pri koriščenju projektnih sredstev. Vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije, RRA Podravje – Maribor pa eden izmed projektnih partnerjev.

Spodbujanju podjetniške aktivnosti in kulture s ciljem ustanavljanja novih podjetij ter novih inovativnih delovnih mest v Podravski regiji je namenjen tudi Mrežni podjetniški inkubator Podravje (MPIP). MPIP je vrsta podjetniškega inkubatorja, ki mladim podjetjem, starim do 5 let, nudi učinkovito podjetniško okolje s strokovno podporo v procesu njihovega razvoja, rasti in vzpostavljanju partnerstev na domači in mednarodni ravni, pomoč pri iskanju virov financiranja iz zasebnih in javnih sredstev, brezplačne podjetniške delavnice in izobraževanja ter ugoden najem infrastrukture na več lokacijah.

Sedež MPIP je v poslovni stavbi RRA Podravje – Maribor na Pobreški cesti 20 v Mariboru, ostale enote inkubatorja s poslovnimi prostori po ugodnih cenah pa so v Mariboru v prostorih Energetike Maribor in Štajerskega tehnološkega Parka, Občini Hoče – Slivnica v prostorih objekta PGD Bohova in v občini Šentilj na lokaciji Slovenske ulice 1. »Trenutno razpoložljive poslovne prostore zaseda deset podjetij. Ker se zavedamo, da je MPIP strateškega pomena za celotno Podravsko regijo, so v teku dogovori za najem poslovnih prostorov tudi v Občinah Miklavž na Dravskem polju, Lovrenc na Pohorju in Ruše. Vzpostavitev regijskega inkubatorja predstavlja nadgradnjo in s tem zaključen krog pri vzpostavljanju podpornega okolja za podravsko podjetništvo z nacionalnimi in evropskimi programi PONI, SPOT, SIO in EEN,« je celovitost podjetniške storitve RRA Podravje – Maribor in cilje MPIP predstavil direktor Uroš Rozman.

Podpora podjetnikom in mladim v obliki štipendij

Razvojno naravnan inštrument, namenjen sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcem za štipendiranje dijakov in študentov v vseh 12 statističnih regijah, predstavlja Regijska štipendijska shema (RŠS), katere potrebo na RRA Podravje – Maribor prepoznavajo kot trajni mehanizem na državni ravni. RŠS povezuje mlade in gospodarstvo pri uresničevanju poklicnih in zaposlitvenih potreb, mlade usmerja k izbiri zaposljivih poklicev, pomaga delodajalcem s sofinanciranjem kadrovske štipendije pri dolgoročnem načrtovanju in zagotavljanju potrebnih kadrov, ter s tem zmanjšuje »beg možganov« iz regije.

»Na RRA Podravje – Maribor si skupaj z ostalimi regionalnimi razvojnimi agencijami in sedaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport prizadevamo za ureditev možnosti premostitve štipendiranja kadrovskih štipendij tudi v šolskem/študijskem letu 2022/2023. Ob tem intenzivno iščemo rešitev za prehodno leto po zaključku izvajanja projekta, ko se je sofinanciranje iz Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2014–2020 zaključilo. Sredstva bi tako bila zagotovljena delodajalcem, ki že imajo sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju kadrovske štipendije, ter s tem mladim, katerih izobraževanje je v teku,« pojasnjuje Rozman. V RŠS je bilo v obdobju 2008–2021 na območju celotne Slovenije vključenih že več kot 6.000 mladih in več kot 2.000 delodajalcev.

Kako privabiti investitorje? – tretji steber

Namen projekta Invest Podravje je nudenje podpore pri: dezinvestiranju (prodaji proizvodnih hal, delavnic, skladišč, …), iskanju investitorjev za vstop na nove trge, iskanju investitorjev, da njihov nov produkt prodre na trg, iskanju strateškega investitorja iskanju najbolj primerne lokacije za izvedbo investicije in iskanju prave investicijske priložnosti glede na želje investitorja. Na spletni strani www.investpodravje.si je zbranih več kot 50 investicijskih priložnosti na območju Podravja.

Trenutno v sodelovanju z vsemi 41 občinami podravske regije in ostalimi institucijami ter partnerji poteka priprava Strategije za privabljanje investitorjev v Podravsko regijo. »Strategija prepoznava 22 sektorjev, iz katerih bi bilo smiselno privabljati in nagovarjati domače in tuje investitorje, od tega se želimo prednostno osredotočiti na deset sektorjev. Ključni kvalitativni cilji  strategije so: povečati povprečno dodano vrednost na zaposlenega v regiji, povečati neto plačo zaposlenih v regiji in s tem kupno moč, zmanjšati število ljudi, ki dnevno komutirajo v druge regije, zmanjšati število mladih, ki odhajajo iz regije in privabljanje talentov v regijo,« pojasnjuje Rozman.

KPD – Regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij

Sicer pa si na RRA Podravje – Maribor skupaj z Mestno občino Maribor v luči trajnostnega razvoja prizadevajo v naslednjih letih izvesti prenovo objekta Kreativni park Drava (KPD) pri
Europarku. KPD bo ponujal co-working prostore za podjetnike, razvojna podjetja in podjetniške mreže. Prav tako bo vključeval razstavno prireditveni prostor, ki bo omogočal izvedbo hišnih sejmov za regijsko gospodarstvo.

»Trenutno poteka proces potrditve projektne dokumentacije za sodobno prenovo zgodovinskega objekta bivše Moške kaznilnice v Mariboru iz leta 1889 (dva dela sta že obnovljena, tukaj je tudi sedež RRA Podravje – Maribor) z namenom vzpostavitve Kreativnega parka Drava (KPD), ki bo postal regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij s tesno vpetostjo digitalizacije regije in usposabljanj na področju podjetništva. Znotraj KPD bomo ustvarili regijski demonstracijski center krožnega gospodarstva, mrežnega talent centra za podporo mladim v šolah in programih usposabljanja ter demonstracijski center pametne stavbe, za katerega verjamem, da bo predmet velikega zanimanja ne samo slovenskega ampak tudi evropskega gospodarstva,« dodaja Uroš Rozman.

VIDEO: Nezadovoljni prebivalci blok...
Dodano:

Stanovanje polno nevarne plesni, polomljeni nabiralniki, manjkajoče kljuke na vratih, smeti po stopnicah. To je stanje enega izmed blokov Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada v Mariboru.

Stanovanje je nevzdržno za bivanje

Na nas se je obrnila starejša ženska,  ki prebiva v bloku Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) RS na Ulici Veljka Vlahoviča. Pokazala nam je stanovanje, polno plesni, ki ni primerno za bivanje. Trdi, da vedno znova naleti na gluha ušesa. Na JMSS se zavedajo situacije, a trdijo, da so ji ponudili druga stanovanja. Stanovalka je obupana, skrbi jo za zdravje, ki naj bi se ji v zadnjem času močno poslabšalo.  Prizna, da so ji ponudili druga stanovanja, a naj bi bila v višjih nadstropjih, neprimerna zanjo in moža. 

Težava pa ni le v omenjenem stanovanju, na nepravilnosti v bloku opozarjajo tudi drugi stanovalci, ki pa sicer zaradi strahu niso želeli biti izpostavljeni.

Poudarjajo, da večjih vlaganj v blok že več let ni bilo. Opozorili so tudi na nabiralnike, vrata brez kljuk pa tudi na nevzdržno obnašanje nekaterih sosedov.

Direktorica JMSS Irena Španinger številne očitke zavrača, našteje sanacije, ki so bile izvedene, in pove, da so v poslovno finančni načrt dali pridobitev tehničnih strokovnih podlag za sanacijo.

Več v prispevku.

Mariborska občina uredila pet pros...
Dodano:

Mestna občina Maribor je z gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli uredila pet prostorov, ki jih bo sedaj uporabljala UGM.

Že v lanskem letu je mariborska občina pričela z GOI deli v Umetnostni galeriji Maribor, ki so bila zaključena v začetku letošnjega leta. “Izvedena do bila rušitvena dela z iznosom obstoječe, stare opreme, odstranjene so bile talne obloge, očiščena kleti in izvedeno je bilo odbijanje razpokanih, votlih in namočenih ometov. V sklopu del so bila izvedena betonska in zidarska dela,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Urejeno je bilo interno kanalizacijsko omrežje na obstoječih sanitarijah, nameščena sanitarna oprema in položena talna in stenska keramika. V pisarniških prostorih je bila izvedena sanacija podov oziroma so bili nameščeni novi. Ob razvodih elektro instalacij se je vgradil plinski kondezacijski kotel, uredilo se je ogrevanje po prostorih, ki so bili tudi prebeljeni.

GOI dela je izvedlo podjetje Gabrič d.o.o., vrednost del je bila v višini 117.730 EUR (z DDV) in so bila v celoti plačana s strani MO Maribor.

Pet dotrajanih prostorov je tako sedaj na novo urejenih in bodo v uporabi UGM

Namenjeni bodo restavratorski delavnici, hrambi razstavne opreme ter umetnin iz Zbirke UGM. Umetniška dela bodo lahko v teh prostorih varno čakala na izgraditev profesionalnih depojskih prostorov. Prenovljene sanitarije sedaj uporabnikom umetniških ateljejev omogočajo dostojne sanitarne pogoje. Prostori v pritličju in kleti so bili očiščeni, odstranjene so bile smeti in odpadki prejšnjih uporabnikov, zapišejo v sporočilu za javnost.

“Mariborska občina je tako v zadnjih letih sanirala več kulturnih objektov – Sinagogo Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Čeligijev stolp, sedaj pa še tudi UGM. MO Maribor je izvedla razpis za oddajo umetniških ateljejev, vzpostavljena je nova vsebina na področju kulture – Muzej najstarejše trte na svetu, obnovljen in kulturi namenjen je Sodni stolp, v sklopu obnove Vojašniškega trga je bil obnovljen tudi objekt t.i. Tri babe, kjer je sedaj med drugim domuje tudi lutkovni muzej Lutkovnega gledališča Maribor. Na tem območju je zaživel tudi novo kulturni središče, ki prepleta dogajanja in prostore, Kulturna četrt Minoriti. Daleč največji infrastrukturni projekt na področje kulturne v Mariboru pa je gradnja Centra Rotovž,” zaključijo.

V Mariboru se bodo z literarnim ve...
Dodano:

Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo popoldne v sodelovanju z Mariborsko knjižnico v Knjižnici Pekre pripravila literarni večer Moja pesem ni le moja pesem, s katerim se bodo poklonili ustvarjalnosti pesnika Karla Destovnika – Kajuha in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Danes sicer mineva 79 let od pesnikove smrti.

Kajuhove pesmi bosta skozi prelomne dogodke iz njegovega življenja na literarnem večeru predstavila dramska igralca Ksenija Mišič in Kristijan Ostanek.

Vlada je leto 2023 na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto v spomin na stoletnico njegovega rojstva. Osrednji dogodek s slavnostno akademijo Samo en cvet je na predvečer pesnikove obletnice smrti v torek potekala v Cankarjevem domu.

Kot ob dogodku poudarjajo v SNG Maribor, Kajuhovo literarno delo ni le dokument takratnega časa, temveč izpoved najgloblje in najčistejše nadčasovne človečnosti. Pesnik v svojih delih ne razkriva le zaostrenih družbenih in političnih napetostih takratnega sveta ter z vojno vihro povezanega vseprisotnega strahu pred smrtjo, ampak tudi vzneseno radost ob prebujajočih ljubezenskih občutjih, so še dodali.

Karel Destovnik – Kajuh se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let in blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjami. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt.

vir: sta

FOTO in VIDEO: Zavarovalnica Sava o...
Dodano:

Danes je Zavarovalnica Sava svečano odprla novo poslovno stavbo v Mariboru.

Predsednik uprave Zavarovalnice Sava Jošt Dolničar je izpostavil velik ponos, da so uspeli v dveh letih zgraditi veliko poslovno zgradbo, v kateri so zdaj združene njihove družbe. V zgradbi sicer že skoraj mesec dni delajo in se, kot je sam dejal, družijo. Poudaril je, da je zgradba narejena po modernih principih in da omogoča zdravo delovno okolje. Na strehi je sončna elektrarna, ki pokriva del potreb po električni energiji. V zgradbi delujejo centralne službe njihovih družb, sicer pa v Mariboru ostajajo prisotni tudi na drugi lokaciji prodajno škodnega centra.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenović pa je ob tej priložnosti dejal, da ej vesel tako za to, da je zgrajena nova stavba, kot tudi da se s tem ohranja delovna mesta v Mariboru. Verjame, da bodo imeli zaposleni dobre pogoje za delo. Zavarovalnici Sava pa se je še zahvalil za vso podporo, ki jo daje mestu, tudi na področju športa, kulture, javnih površin, športnih igral.

Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
FOTO: Kurenti so obiskali Oddelek z...
Dodano:

Danes opoldne so prišli pred Oddelek za perinatologijo porodnišnice UKC Maribor kurenti iz skupine ‘Koranti Prvenci’.

Skupino kurentov, katere član je tudi diplomirani babičar Matjaž Leben, je tokrat sestavljalo 22 članov, med katerimi so bili tudi otroci. Po ljudskem izročilu kurenti prinašajo srečo, dobro letino, plodnost in odganjajo zle duhove ter zimo.

Vir: UKC Maribor
Vir: UKC Maribor

Sicer pa so na nekaterih oddelkih UKC Maribor poskrbeli za več pustnih mask, tudi skupinskih.

Upokojenca z nizko pokojnino potreb...
Dodano:

Na UP-ornika sta se obrnila upokojenca, ki prejemata sramotnih nizko pokojnino.

“Pred dnevi se jima je dokončno pokvarila peč za ogrevanje in toplo vodo, kar pomeni, da ostala na dobesedno na hladnem. Nujno potrebujeta našo pomoč, da jim vrnemo toplino doma,” zapiše Boris Krabonja.

Nova peč stane 1960 eurov, če želite pomagati, lahko to storite na več načinov:

1. da delite objavo
2. kliknete 1919 UPORNIK5
3. nakažete na UP-ornikov TRR SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen PEČ
4. nakažete preko PAYPAL, prav tako s pripisom PEČ

“Hvala, da ste z nami in da nam pomagate pomagati.”

Pogajanja o Arsenovičevi koaliciji...
Dodano:

Pogajanja za sestavo koalicije mariborskega župana Saše Arsenoviča še niso zaključena. Med spornimi točkami, predvsem z Gibanjem Svoboda kot največjim partnerjem, je občinski proračun. Izredna seja s prvo obravnavo proračuna je sklicana za 28. februar, ko bodo mestni svetniki dobili na mizo poleg predloga proračuna za 2023 tudi predlog za 2024.

Poleg Gibanja Svoboda je Arsenovič v koalicijo povabil še SD, Gasilce Maribora, Listo kolesarjev in pešcev ter NSi, s čimer bi imeli 29 glasov v 45-članskem mestnem svetu. Naknadno je vabilo prejela tudi Levica, a ga ni sprejela.

“Pogovori potekajo intenzivno. Z manjšimi partnerji že podpisujemo pogodbo, programi so usklajeni. V bistvu gre za nadaljevanje dela, ki smo ga začeli v prejšnjem mandatu,” je za STA v petek povedal župan.

Priznava, da z Gibanjem Svoboda, ki ima 11 mestnih svetnikov, ostajajo odprta vprašanja, med drugim glede predloga letošnjega občinskega proračuna. “Jasno je, da nimamo vsi enakih pogledov na finančne izzive, ki so se zdaj pojavili,” je dejal.

Prva obravnava letošnjega proračuna v mestnem svetu je bila predvidena 26. januarja, a jo je župan preložil. Novo sejo je takrat napovedal za 16. februar, a je proračunska seja sklicana šele za 28. februar.

Kot izhaja iz objavljenega gradiva, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Naj bi pa mestni svetniki zdaj obenem sprejeli še predlog proračuna za leto 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.

“Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” meni Arsenovič. V Gibanju Svoboda pa so še vedno nezadovoljni.

“Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov. Naše pripombe so bile že takrat, da je prihodkovna stran absolutno preoptimistična glede na trenutne razmere, v katerih je po naših ocenah potreben bolj konservativen pristop,” je danes za STA povedala njihova predstavnica Karin Jurše. O tem, kako točno bodo glasovali na seji prihodnji teden, se sicer v svetniški skupini še pogovarjajo.

Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo.

“Proračun je pravzaprav skoraj vse nadaljevanje projektov, kar kaže tudi bistveno manjša realizacija, predvidena v letu 2024. Ker razen potencialnega podpisa pogodbe za izvajanje Zdravstvene postaje Tezno ni na vidiku (novih) velikih projektov v teh dveh letih,” je povedal.

Projektov, ki že potekajo, ne namerava ustavljati. “Še vedno mislim, da so čisto vsi projekti, ki smo jih naredili za naše prebivalce, potrebni,” je dejal za STA.

Pri podpisu koalicijske pogodbe ne bo nujno vztrajal. “Obstaja več možnosti. Lahko smo brez koalicije, lahko imamo veliko koalicijo, lahko imamo manjšinsko koalicijo. Vse opcije so odprte, vsi pa smo se zavezali temu, tako županski kandidati kot sedaj izvoljeni mestni svetniki, da bomo skrbeli za razvoj in blaginjo v tem mestu,” je povedal župan.

V Gibanju Svoboda vstopa v županovo koalicijo kljub vsemu ne izključujejo. “Trenutno je naša skrb predvsem proračun,” je dejala Karin Jurše.

Na drugi strani utrjuje svoje vrste opozicija. V soboto je Nova ljudska stranka (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja podpisala sporazum o pridružitvi SDS in v prihodnje naj bi Kangler tudi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS. Po združitvi naj bi SDS imela 12 mestnih svetnikov, enako kot Arsenovičeva lista.

Vir: sta

  1. Strani:
  3. 1
  4. ...
  5. 76
  6. 77
  7. 78
  8. 79
  9. 80
  10. 81
  11. 82
  12. ...
  13. 87