V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor se bo na prvi letošnji seji med drugim seznanil z oceno poslovanja v lanskem letu. Kot je razvidno iz gradiva, pripravljenega za sejo, pa bo ta zelo nejasna, saj je vodstvo bolnišnice pripravilo kar štiri različice. Po najbolj verjetni so leto zaključili z okoli tri milijone evrov izgube.
Vodstvo UKC Maribor je na zahtevo sveta zavoda pripravilo več variantnih ocen lanskega poslovanja, ob čemer pa so poudarili, da zaradi dejstva, da bodo priznani prihodki od zdravstvene zavarovalnice znani šele v teh dneh, odhodki pa knjiženi nekje do 10. februarja, pripravljene ocene slonijo na mnogih predpostavkah.
Tako nobena od štirih pripravljenih variant kljub strokovni in skrbni pripravi po njihovem ne more izkazovati dejanskega rezultata poslovanja, ki bo znano šele konec februarja, ko je tudi zakonski rok za oddajo letnega poročila. Najbolj realna je kljub vsemu ocena, da je lanska izguba znašala okoli tri milijone evrov.
Po varianti ena, ki so jo pripravili na podlagi podatkov po enajstih mesecih, bi izguba znašala 3,2 milijona evrov, po optimistični, a po mnenju vodstva zavoda najbolj verjetni varianti naj bi ta bila visoka 2,7 milijona evrov, po pesimistični pa kar 4,9 milijona.
Za vodstvo bolnišnice je pomembno, da so kljub poslovno težkim razmeram zastavljeni program močno presegli, ob tem pa opozarjajo, da so že uvedbe financiranja terciarne dejavnosti (terciar II) močno podfinancirani, o čemer so že novembra lani seznanili vodstvo Zavarovalnice za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so izrazili razumevanje za njihove predloge za bolje in pravičnejše financiranje.
Zato so pripravili tudi četrto varianto, ki bi po njihovem bila najbolj pravična, a je za zdaj zgolj hipotetična, saj je za leto 2022 ne morejo uresničiti.
Če bi namreč v njej upoštevali že omenjeno podfinancianost terciarja II, po njihovi oceni to pomeni dodatnih 5,8 milijona evrov, ter prihodek, ki bi ga zavodi morali dodatno dobiti zaradi rasti cen energentov in visoke inflacije, bi UKC Maribor lani ustvaril celo 10,3 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, s tem pa bi pokrili tudi izgubo v stanju bilance.
“Glede na množičen obisk pohorskih smučišč v času šolskih počitnic in posledično zasedenost obstoječih parkirišč ob vstopnih točkah na smučišča je Marprom skupaj z drugimi akterji pred prihajajočim koncem tedna uredil še dodatna parkirna mesta na Pohorju. Na razpolago so na treh lokacijah: na Bellevueju pri naselju Bolfenk, na Arehu tik ob hotelu in na spodnji postaji sedežnice Pisker,” poročajo na Visit Pohorje.
Pri tem še posebej opozarjamo, da parkiranje pred urejenimi parkirišči ob oziroma na cesti ni dovoljeno, saj v tem primeru avtomobili ovirajo ali onemogočajo vožnjo smučarskih avtobusov.
“Zaradi težav s prevoznostjo ceste smo vzpostavili stik tudi policijo, ki te dni že okrepljeno nadzira stanje na cestah in parkiriščih na Pohorju. V primeru gneče in (pre)zasedenosti parkirišč vas bomo o tem sproti obveščali. Ne nazadnje pa v izogib nevšečnostim pri iskanju prostih parkirnih mest obiskovalcem, še zlasti domačinom, za brezskrben dostop do smučišč svetujemo uporabo mestnih avtobusov na liniji 6 Vzpenjača, krožne kabinske žičnice in smučarskih avtobusov Bellevue–Areh,” poročajo.
Josip Iličić si je na pripravah v Turčiji čas vzel tudi za balkanske medije, poroča Športni dnevnik Ekipa. V pogovoru je odkrito spregovoril več različnih tem, med drugim tudi o zanimanju Crvene zvezde in vrnitvi v Maribor.
“Zelo lepo se je vrniti domov. Odločil sem se, da se vrnem vsaj za pol sezone in pridem malo k sebi. Naveličal sem se igranja vsake tri dni. Tovrsten tempo me je utrujal. Po vsem, kar sem preživel, sem moral spustiti žogo, priti domov in znova spregovoriti po naše, pa tudi znova najti samega sebe kot nogometaša,” je med drugim povedal v obširnem intervjuju.
Ni treniral, bilo mu je težko
Odločil se ja za prestop v Maribor: “Rad sem direkten, moj cilj je, da postanemo boljši. To je največji klub v Sloveniji. Zmagovalno miselnost skušam prenesti na ekipo. Na igrišče sem prišel praktično iz gostilne. Nisem treniral, težko je bilo. Na srečo nisem bil nikoli huje poškodovan. Zdaj sem v formi, treniram vsak dan. Kariero sem naredil na kakovost, ne na fiziko. Nogometa sem se naučil na ulici, tako bom igral do konca. Ko fizično ne bom več mogel, bom odnehal.”
Cestno podjetje Ptuj, vzdrževalec državne ceste, obvešča, da je cesta R3-701-1270 Ruta-Pesek od km 6+450 (makedam) na Roglo, prevozna samo z verigami ali z vozili, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa.
Zaradi trenutnih/nepredvidljivih vremenskih pogojev (mehčanje podlage zaradi pozitivnih temperatur, padanja snega z dreves) vožnja brez verig ni možna. “Čiščenje snega in posipavanje ceste se vrši vsakodnevno v večernih urah, tako da se zagotavlja optimalna uporabnost ceste glede na dane vremenske razmere,” so še zapisali na občini Lovrenc na Pohorju.
Po končani dnevni in nočni smuki bodo na Mariborskem Pohorju ob petkih in sobotah do nadaljnjega potekali tudi spusti s pležuhi. Mogoči bodo med 21. in 22. uro na progi od zgornje do spodnje postaje sedežnice Sleme – prvič že ta petek, 3. februarja.
Cena za spuste s pležuhi bo enotna in bo znašala 12 EUR/osebo; vključevala bo neomejeno uporabo sedežnice Sleme v času spustov in še povratno vožnjo s krožno kabinsko žičnico. Vstop nanjo s pležuhi bo mogoč od 20.50, so sporočili na Visit Pohorje.
“Ljubitelje pležuhov, ki boste prišli na Pohorje, prosimo za previdnost med spusti in opozarjamo, da je vožnja v dolino po zaprti progi, kjer takrat poteka urejanje (teptanje), prepovedana. Če bodo snežne razmere dopuščale, bomo v nadaljevanju zimske sezone tudi spuste s pležuhi organizirali v večjem obsegu, o čemer vas bomo obvestili,” dodajo.
Jutri bo več gospodinjstev več ur brez pitne vode.
“Mariborski vodovod iz Skupine JHMB obvešča porabnike pitne vode na območju Mestne občine Maribor – Rošpoh-del od hišne številke 204 do 235, da bo na tem območju v torek, 2. 2. 2023, predvidoma med 8. in 13. uro zaradi nujnih vzdrževalnih del izpad oskrbe s pitno vodo,” so zapisali na družbenem omrežju Mariborskega vodovoda.
Zapišejo še, da priporočajo, da pred prvo ponovno uporabo pitne vode opravite izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustite teči vodo tako dolgo, da se zbistri.
“Odkrijte najbolj okusne naravne čebelje izdelke v Supernovi Maribor. Ponujamo le najboljši med, 100% slovenske izdelke z zaščiteno geografsko označbo. V našem medomatu vas čaka velika izbira gozdnih medov, akacijevega, lipovegam cvetličnega in ajdovega medu,” so zapisali v Mellifera.si.
“Ena od ključnih prioritet pri razvoju mestnega avtobusnega prometa v Mariboru je njegova digitalizacija. Pomemben korak v tej smeri je razvoj aplikacije M mobilnost za pametne mobilne telefone, ki poskusno že deluje na napravah z operacijskim sistemom Android. Do testne verzije aplikacije v spletni trgovini Google play,” poroča Marprom.
Aplikacija M mobilnost za pametne telefone uporabnikom ponuja dostop do podatkov o vožnjah mariborskih mestnih avtobusov na vseh točkah poti v realnem času in spremljanje položaja vozila na izbrani liniji.
Za vožnjo, ki se še ni začela, pa aplikacija podaja podatke o planiranem voznem redu za izbrani datum, linijo in postajališče. Poleg tega omogoča načrtovanje poti med dvema določenima točkama.
Z novo aplikacijo želita MO Maribor in podjetje Marprom iz Skupine JHMB zagotoviti potnikom realne informacije o vožnjah avtobusov in sodobno možnost načrtovanja mobilnosti ter s tem izboljšati uporabniške izkušnje.
“V testnem obdobju bomo spremljali delovanje aplikacije in jo po potrebi še izpopolnili, pozneje pa razširili tudi na mobilne telefone z operacijskim sistemom iOS,” so zapisali.
V času testiranja, ki bo trajalo predvidoma 14 dni, bomo veseli morebitnih opažanj in mnenj uporabnikov; posredovati jih je mogoče na elektronski naslov aplikacija@marprom.si.
Floki išče nov dom. V zavetišču za živali Maribor so zapisali: “V času božično-novoletnih praznikov smo ga poškodovanega sprejeli v zavetišče. “
“Poleg tega, da smo mu pomagali pri okrevanju, smo mu tudi vrnili zaupanje v ljudi, z nami je spoznal povodec in sprehajanje. Naš Floki je iz izredno prestrašenega psa postal prijazen kuža, ki na sprehodih z veseljem dela družbo človeku, še raje pa vidi, da lahko počiva v svoji posteljici, nekdo pa mu nameni ogromno cartanja in čohanja,” so zapisali.
Zanj iščejo dom, v katerem bo hišni kuža, saj je njegova preteklost (katere žal ne poznamo) pustila nekaj posledic in je sam v zunanjem okolju plašen. “Definitivno pa mu dodatnega stresa v življenju več ne želimo povzročati. Je srednje rasti, ima 19kg, star približno 2 leti.”
Kontakt: 02 480 16 60 (od pon do pet med 8 in 12 uro) ali zavetisce.mb@snaga-mb.si
Kako pomembno je, da se turizem razvija v celoti in vse bolj povezovalno, se kaže tudi na Štajerskem, kjer se je prepoznala potreba po učinkovitem sodelovanju.
Območje Štajerske je geografsko in značajsko sicer zelo raznoliko, kljub temu pa ima, kot zaokrožena celota s skupnimi zgodovinskimi, kulturnimi in tradicionalnimi značilnostmi, kjer se najde tudi podobne okuse, čustva in doživetja, odličen potencial za nadgradnjo turistične ponudbe.
“Prav zaradi tega je nastala pobuda za vzpostavitev destinacije in regijske blagovne znamke Štajerska, s katero bomo formalizirali ime Štajerska in jo tudi v turističnem smislu povezali. S tem bomo regijo zarisali na mednarodni turistični zemljevid in ji dali priložnosti za preboj ter boljši razvoj,” je povedal Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).
Povezani turistični produkti bodo Štajersko uvrstili na mednarodni turistični zemljevid
Na ustanovni skupščini lanskega septembra so zbrani za predsednico skupščine soglasno podprli direktorico Zavoda za turizem Ptuj, Tanjo Srečkovič Bolšec in od takrat nastajajo temelji za blagovno znamko Štajerska. Projektne aktivnosti koordinira RRA Podravje – Maribor ob tesnem sodelovanju s 14 partnerji in 33 občinami, ki so se v konzorcij povezali tudi preko turističnih organizacij: Zavod za turizem Maribor (ki pokriva MOM), Zavod za turizem Ptuj (ki pokriva MOP), Razvojna agencija Slovenske gorice (ki pokriva osem občin), Ustvarjamo turizem Sonja Breznik s. p. (ki pokriva pet občin), PRJ HALO (s sedmimi občinami), Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož (s tremi občinami), Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter posebej še občine Hoče – Slivnica, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Makole in Poljčane.
Namen konzorcija je povezovanje lokalnih skupnosti, ponudnikov in destinacij za skupen razvoj s ciljem bogatenja turistične ponudbe in doživetij na Štajerskem, kjer bodo predstavljali skupno ponudbo na enem mestu, ob tem pa prav zaradi povezanosti skrbeli za enotno izvajanje regijskih aktivnosti. Vse to bo omogočilo učinkovitejše pozicioniranje na domačem trgu in prispevalo k večji in boljši prepoznavnosti na mednarodnem turističnem zemljevidu.
Foto: Erich Reisinger – Drava
Destinacija Štajerska pomeni povezovanje in identificiranje za skupno korist
Člani konzorcija Destinacija Štajerska bodo deležni podpore pri uresničevanju in povečevanju marketinških in trženjskih aktivnosti. Pri oblikovanju skupnih turističnih paketov in izdelkov jim ne bo treba delovati posamezno, ampak bodo lahko do sedaj razpršena finančna sredstva združili za doseganje skupnih ciljev, s tem pa tudi boljših rezultatov.
Uroš Rozman je na kratko povzel, kaj vse tako zahteven in povezovalno naravnan projekt pravzaprav zajema: “Vse od oblikovanja blagovne znamke, priprave celostne grafične podobe, priprave spletne strani pa vse do rednih srečanj, saj je pomembno, da se srečujejo ponudniki in oblikujejo ter nadgradijo svoje produkte v skupne. S tem bomo turiste spodbudili, da ne obiščejo samo mesta, ampak svoj izlet podaljšajo v večdnevno odkrivanje različnih, tudi ruralnih območij Štajerske.”
Posledično bodo preko tega lokalne skupnosti in obstoječe turistične destinacije dosegale več koristi. Zaradi celovite promocije in razvijanja enodnevnih in večdnevnih izletov, dopustov, se bo povečalo število nočitev in prihodov turistov. S tem bomo dosegli večji pretok turistov med mesti in podeželjem, saj turisti ne bodo ostajali samo v večjih mestih, ampak bodo od tam odšli tudi na podeželje, ki postaja vse bolj privlačno za tiste turiste, ki želijo uživati v naravi in v manjših naseljih. Posamezna območja, ki so morebiti zdaj turistično bolj zapostavljena, bodo postala bolj prepoznavna, promocijo zanje pa se bo izvajalo tako doma kot v tujini. “Želimo si preboj tudi na področju turizma na prostem (produkti outdoor), gastronomije, kulinarike in turizma na podeželju. Da bodo turisti čim lažje prišli v izbrano okolje, se bo spodbujalo tudi izboljšanje infrastrukture, ob tem pa tudi iskanje možnosti pojava in razvoja turizma v manjših občinah Štajerske,” dodaja Rozman.
Foto: Stash Rudolf – Ptujsko jezero (Drava Bike)
“Štajerska bo toliko dobra, kolikor bo dobra vsaka posamezna destinacija”
“Z enotno krovno blagovno znamko bodo imeli tudi posamezniki več koristi, vsi pa bodo bolj prepoznavni tako doma kot v tujini,” je dejal Uroš Rozman in dodal, da pričakuje oblikovanje povezovalnih produktov v smislu izletov ter spodbujanja že obstoječih destinacij, npr. Maribor, Ptuj, Jeruzalem, Haloze, Slovenske gorice, Ravno polje in Pohorje, hkrati pa želi, da vse te destinacije začnejo spodbujati tudi same sebe k razvoju. “Štajerska bo toliko dobra, kolikor bo dobra vsaka posamezna destinacija s svojo ponudbo znotraj nje,” poudarja direktor Rozman.
Ne sme pa se pozabiti, da skupno upravljanje, razvoj in trženje turističnih produktov na območju Štajerske temelji na sodelovanju vseh zainteresiranih skupin in posameznikov, ki pa morajo upoštevati načela trajnostnega razvoja in ohranjanja štajerske tradicije. Občinske meje postajajo manj pomembne, prav tako tudi tekmovalnost, saj so v ospredju skupni cilji, ki vodijo tudi k temu, da se posamezne manjše destinacije razvijajo prav zaradi povezovanja in sodelovanja, ne pa ločevanja in tekmovanja.
V Selnico ob Dravi prideta na pustno povorko, 18. februarja 2023, Gelika in Doni, kot ljubkovalno kličejo Angelo Merkel in Donalda Trumpa.
Ali sta nam kaj povedala, si lahko ogledate v posnetku, ki je nastal v oddaji Report. Ali sta ostala skrivnostna ali sta kaj več povedala?
Vsekakor pa sta Janko Lisjak in Primož Rajh iz KD Pavza iz Selnice ob Dravi predstavila, kaj vse se bo dogajalo v Selnici na pustno soboto, ko bo krenila po svoji trasi pustna povorka z množico udeležencev. Poglejte si pogovor:
Mariborski policisti so v soboto, kot smo že poročali, obravnavali napad na voznika avtobusa.
Marprom obsodil sobotni incident
Obrnili smo se na Marprom, kjer so nam dejali: “Javno podjetje Marprom obsoja sobotni incident v neposredni bližini postajališča Maribor – UKC, ki je med drugim znova pokazal, kako zahtevno je delo voznikov mestnih avtobusov. Po eni strani se namreč velikokrat soočajo z različnimi ovirami na cesti, ki vplivajo na potek vožnje, po drugi strani pa tudi z nestrpnostjo ostalih udeležencev v prometu in nezadovoljstvom potnikov, kadar prihaja do zamud avtobusov.”
Voznik v bolniškem staležu
Podobnega incidenta, kot se je zgodil minulo soboto, v preteklosti niso obravnavali, so pa zelo pogoste zgoraj opisane situacije. “S problematiko postajališča Maribor – UKC je Javno podjetje Marprom v zadnjih letih večkrat seznanilo pristojne službe v mestu. Voznik, vpleten v sobotni dogodek, je trenutno v bolniškem staležu, ob zdravniški oskrbi pa mu je zagotovljena tudi vsa podpora v okviru podjetja,” so še za lokalec.si dejali na Marpromu.
Vsakodnevna težava
Na omenjenem postajališču vozniki avtobusov vsakodnevno naletijo na parkirane avtomobile, težava pa je še toliko večja, ker imajo na njem postanek avtobusi kar enajstih mestnih linij in tako tja pripelje tudi več avtobusov hkrati. “Pri tem se dogaja, da mora voznik določenega avtobusa, preden lahko spelje s postajališča, počakati na umik parkiranega avtomobila, kar povzroča zamudo. Ali pa, da zaradi parkiranega avtomobila sploh ne more zapeljati na postajališče, kar onemogoča varno vstopanje/izstopanje potnikov,” dodajo.
Na tradicionalni slovesnosti ob rektorjevem dnevu zahvala vsem, ki so s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru.
Na Univerzi v Mariboru se v skladu s tradicijo konec januarja odvije slovesnost ob rektorjevem dnevu, na kateri se s podelitvijo priznanj in nagrad zahvalijo nagrajencem, ki so v minulem letu še posebej izstopali s svojimi uspehi in dosežki. Med njimi so največ priznanj prejeli prav študenti iz 17 fakultet Univerze v Mariboru.
Rektorjevo nagrado na predlog matične fakultete prejmejo tisti študenti, ki so v svoji vpisni generaciji dosegli najboljše študijske uspehe. Teh je bilo kar sedemnajst. Za izvrstne športne dosežke se podeljuje Plaketa Leona Štuklja, katero je tokrat prejel Enej Marinič s Fakultete za logistiko, ki je bil proglašen za najboljšega judoista leta 2021. Za uspešno znanstvenoraziskovalno delo na različnih področjih udejstvovanja, prejmemo študenti Perlachova priznanja in nagrade, poimenovane po profesorju matematike in medicinskih ved, ki se je leta 1490 rodil v Svečini pri Mariboru, leta 1549 pa je postal celo rektor dunajske univerze.
Svečana listina v znak zahvale
V znak zahvale za odlično sodelovanje je na predlog Medicinske fakultete Svečano listino prejela prof. prim. dr. sc. Sonja Pezelj-Ribarić, dr. med. dent. in sicer za strokovno pomoč v nastajanju študijskega programa Dentalna medicina. Je redna profesorica številnih študijskih predmetov na Univerzi na Reki in Univerzi v Osijeku, je dekanica Fakultete dentalne medicine Univerze na Reki, na študijskem programu Dentalna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pa je nosilka predmeta Oralna medicina.
Zahval in čestitk so bili deležni tudi zaposleni na Univerzi v Mariboru, kjer strokovni delavci ter zaslužni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci prejmemo priznanja ter nagrade za svoj nadpovprečni trud, dosežke in zasluge. Najmlajša izmed vseh kategorij je Nagrada Univerze v Mariboru za sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanja, ki sta jo prejela prof. dr. Bojan Rosi s Fakultete za logistiko in izr. prof. dr. Domen Mongus s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, za izjemen doprinos na področju povezovanja univerze z okoljem z namenom prenosa znanja. Cilj Univerze v Mariboru je namreč, da v obdobju 2021–2030 postane osrednje stičišče deležnikov procesa prenosa znanja in tehnologij na lokalni in regionalni ravni. Podelitev takšnih nagrad je le močna potrditev, da gre razvoj univerze v pravo smer.
VIR: UMVIR: UMVIR: UM
Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, je v svojem nagovoru izpostavil: ”Danes želim posebej izpostaviti nagrajenke in nagrajence ter se vam zahvaliti za ves vložen trud in delo, s katerim razvijate svojo osebnost, hkrati pa pomembno prispevate k razvoju in ugledu Univerze v Mariboru ter doprinašate k boljši družbi kot celoti. Ob prejetih nagradah in priznanjih vam iskreno čestitam. Podeljena nagrada naj bo vzpodbuda, v zavedanju, da se je za znanje potrebno potruditi. Zaslužena priznanja za vaš dragoceni prispevek naj vas navdihujejo na nadaljnji poti, vse nas pa spodbujajo, da se še naprej trudimo odgovorno in zavzeto opravljati vsakodnevno delo v dobrobit univerze. Ob osebni rasti »do krova in pravega kova«, kot bi dejal pesnik Tone Pavček, naj nikoli ne usahne naš notranji zagon za iskanje resnice, odgovorov in znanja.”
Primanjkljaj kadra v domovih za starostnike je vse večja težava. Zaradi nizkih plač in težkih delovnih pogojev obstoječi delavci odhajajo, novih delavcev praktično ni mogoče dobiti.
S pomanjkanjem kadra se trenutno soočajo tudi v Domu Danice Vogrinec Maribor.
Kakšno je stanje smo preverili pri direktorju Marku Slaviču. Podrobnosti pa v prispevku.
V Mariboru na Studencih diši po slaščicah. Mariborčanka Kornelija je namreč pred kratkim tam odprla svoj slaščičarski studio. Ko jo obiščemo lahko ugotovimo, da so njeni izdelki res dovršeni in okusni.
Na nas se je obrnila bralka, ki je danes želela smučati na Arehu. Popoln dan za smučanje, snežna podlaga je zaradi nizkih temperatur preteklih dni idealna, zunaj pa sije sonček. A ravno takšno vreme je privabilo številke smučarje in ljubitelje drugih zimskih aktivnosti.
“Na cesti do Areha stoji nadzornik smučišč, kjer vsako vozilo opozori, da je na vrhu kaos. Prosil nas je naj obrnemo in parkiramo kam drugam. Povedal nam je, da je sicer vsepovsod polno, avtomobili so tako rekoč povsod. Res je kaos, zato vse opozarjam, da morda za smučanje raje izberete drug dan,” je povedala.
Opazila je številne voznike, ki so prišli iz celotne Slovenije, med njimi je bilo tudi precej tujcev, ki pa jih žal čaka neprijetno presenečenje.
“Videla sem tudi policiste. Zaenkrat sicer ni zapore, a predvidevam, da bodo le to uredili v kratkem,” še zapiše bralka, ki bo žal morala dan preživeti drugače, kot je želela.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Mariborsko občinsko podjetje Mestne nepremičnine poziva zainteresirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostilne Pri treh ribnikih, ki velja za najstarejšo gostilno v Mariboru. Ponudbe zbirajo do 2. februarja, iščejo pa nekoga, ki bo v tem objektu v Mestnem parku ponujal lokalno kulinariko.
Gostinski lokal, nekoč znan tudi pod imenom Pri Kličku, so Mestne nepremičnine junija 2020 kupile od družbe Terme Maribor za okoli pol milijona evrov. Sprva je v njem ostal dolgoletni najemnik, a je pozneje odstopil od najemne pogodbe, ki jo je imel s termami sklenjeno do junija letos. Gostilna je tako že skoraj leto dni zaprta.
Najemnik bo dolžan plačevati najmanj 2500 evrov najemnine
Mestne nepremičnine oddajajo nepremičnino v najem za izvajanje gostinske dejavnosti s ponudbo lokalne hrane, slovenskih jedi in regionalnih vin iz vinorodnega okoliša Štajerska – Pomurje-Slovenija. Kot izhaja iz besedila razpisa, bo najemnik moral izvajati gostinsko dejavnost šest dni tedensko, najemno razmerje pa bo sklenjeno za pet let.
Najemnik bo dolžan plačevati najmanj 2500 evrov najemnine, obenem pa odstopiti občini sedem odstotkov prihodkov od prodaje na tej lokaciji. Prav tako mora plačevati obratovalne stroške, obvezne občinske dajatve in stroške potrebnih del, občinske službe pa bodo lokal vključile v svoje promocijske dejavnosti.
V načrtu je turistični razvoj celotnega območja med gričema Piramida in Kalvarija
Občinski nakup gostilne je v mestu sprožil kar nekaj kritik, a župan Saša Arsenovič poudarja, da sodi v širši projekt razvijanja turistične ponudbe v severnem zaledju Maribora in s tem povezovanja urbanega dela mesta z ruralnim. “To je strateški nakup, ki nam bo omogočil razvoj te pomembne točke v mestu s prodajo lokalne hrane in vin,” je dejal.
V načrtu je turistični razvoj celotnega območja med gričema Piramida in Kalvarija. “To je naše zeleno zaledje. Mestni park smo že obnovili. Cilj je obnoviti tudi Piramido in povezati ta del mesta vse do Račjega dvora, kjer si prav tako prizadevamo za občinsko lastništvo,” je povedal župan.
VIR: STA
Zgodba, ki se je dotaknila mnogih. 88-letna Marija je 13.januarja v domu starostnikov umrla. Skrbništvo nad njo je prevzel CSD, a s smrtjo vse naloge CSD-ja prenehajo. Pogreb v nadaljevanju ureja Mestna občina Maribor. Ker njenih svojcev niso našli, so njeno truplo več dni hranili v hladilnici.
Znancem je pred smrtjo zaupala, v katerih oblačilih želi biti pokopana in jim dejala, da želi pokop s krsto. Pred smrtjo celo je na grob, v katerem je pokopan njen mož, dala napisati svoje ime in rojstne podatke ter zapis: “Najina usoda je bila kruta in trpeča. Bogovi so presodili, da skupaj večno počivamo.”
Žal pa se ji poslednja želja ni uresničila, saj je bila pokopana v socialni grob
Znanci, ki so sicer želeli prispevati razliko sredstev od socialnega do normalnega pokopa, a so njihovo željo zavrniti, so simbolično odšli do groba, v katerem je želela biti pokopana. Nanj so položili obleko, rožni venec in njeno fotografijo.
Obljubili so, da bodo storili vse, da bo na koncu pokopana v grob, za katerega je sicer redno skrbela. “Podana je tudi vloga za prevzem njenega groba, da bi jo lahko kasneje premestili iz socialne grobnice v njen grob, a o tem odloča komisija na občini s pogojem, da se pred premestitvijo poplačajo vsi stroški pogreba + stroški premestitve. Če komisija ne bo odobrila prevzema, bo dalo Pogrebno podjetje Maribor grob v prodajo,” nam je zaupal vir, ki je bil sicer pokojni blizu.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Mestno občino Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Lani proti koncu meseca novembra, e bila podpisana koncesijska pogodba o izvajanju javne zdravstvene službe na področju fizioterapije na območju Občine Ruše, kot lahko najdemo zapisano na občinski spletni strani.
Letos 11. januarja, so na spletni strani občine Ruše, zapisali: “Občina Ruše obvešča vse občane, da je koncesionarka, Andreja Andrašič, začela izvajanje koncesijske zdravstvene dejavnosti – fizioterapija za območje občine Ruše. Fizioterapija se bo začasno, do ureditve prostorov na Jamnikova 2 v Rušah, izvajala v ordinaciji Zdravstvenega zavoda dr. Žebeljana, na lokaciji Kardeljeva cesta 84 v Mariboru.”
Točka v pogodbi določa, da se mora koncesija opravljati v občini Ruše
Kraj opravljanja dejavnosti po pogodbi je občina Ruše, in to v 60 dneh od podpisa pogodbe, torej od 23.11.2022, se mora fizioterapija začeti izvajati, če pa se ne, pa se koncesija odvzame. Ampak izvajati se bi morala v Občini Ruše, tako piše v 5. točki pogodbe: “Dejavnost javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju fizioterapije se bo opravljala na območju Občine Ruše.”
V 6. točki pogodbe je tudi naveden predviden začetek in čas trajanja koncesije: “Koncesijsko razmerje se sklepa s koncesijsko pogodbo za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti, z možnostjo podaljšanja na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. Koncesijsko razmerje se prične opravljati v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku 60 dni od dneva sklenitve pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V kolikor koncesionar v navedenem roku ne bo začel izvajati dejavnosti, mu bo koncedent koncesijo odvzel z odločbo. “
Svetniško vprašanje na to temo je na občinski seji postavila tudi Bojana Muršič iz SD. Kot nam pove odgovora ni dobila, obljubili so ji ga v pisni obliki.
Nad odločitvijo, da bo delala v Mariboru, čeprav začasno, se negodujejo občani Ruš na družbenem omrežju: “Kako je to možno, da je dobila koncesijo v Rušah, dela pa v Mariboru. Eden od razpisnih pogojev je bil med ostalimi, da se bo fizioterapija delala v Rušah. Čeprav je to začasno v Mariboru, to ni prav.”
Eden od zapisov v Facebook skupini Aktivni volivci Ruš je tudi: “Spet nova cvetka. Koncesija dana za Ruše, a pacienti se bodo vozili v Maribor. Kdo je tu nor.”
Razočorana je tudi Bojana Muršič, sploh glede na želje županje, da bi se fizioterapija izvajala v novih prostorih prizidka zdravstvene postaje. Več v izjavi spodaj.
Muršičeva je s tem govorila tudi s pristojnimi na ravni države in dobila nekaj neformalnih odgovorov in nasvetov, kako naj postopajo, da bo koncesionarka vendarle delo izvajala v Rušah. Sama obljubi, da bo vztrajala, da se čimprej začne dejavnost izvajati v prostorih v Rušah.
Koliko časa bo to trajalo, torej začasno delo v Mariboru, na občinski spletni strani ne navajajo. Navedejo pa delovni časi in informacije o terminih: “Naročite se lahko, ob predložitvi originalnega delovnega naloga, osebno ali po pošti. Za informacije o prostih terminih pokličite na tel. št. 040 88 22 65.”
ORDINACIJSKI DELOVNI ČAS je od PONEDELJKA do PETKA od 7.00 – 14.00.
Podjetje Marprom iz Skupine JHMB, ki ima med svojimi dejavnostmi tudi servisno vzdrževanje vozil, ponuja zaposlitev za nedoločen čas na delovnih mestih »mehanik« in »klepar«.
Rok za oddajo vlog za zaposlitev je 5. 2. 2023, več informacij o nalogah v okviru razpisanih delovnih mest pa je dostopnih v dokumentih na povezavah TUKAJ in za kleparja TUKAJ.
“Zaradi plazu na cestnem odseku Ruperče pri hišni številki 31b bodo avtobusi linije 20 Grušova do nadaljnjega vozili po spremenjeni trasi,” so sporočili iz Marproma.
“Potniki se bodo normalno pripeljali z avtobusom do postajališča Ruperče, tam pa se presedli v kombi in z njim odpeljali naprej. Pred postajališčem Kronaveter bo kombi zavil in nadaljeval pot po obvozu skozi Nebovo do postajališča Metava – odcep,” so zapisali.
Za tem postajališčem bo kombi nadaljeval vožnjo po ustaljeni trasi proti Grušovi. V času zapore izpadejo postajališča Kronaveter in Knezar v obe smeri ter v smeri centra še Metava – odcep. “Zahvaljujemo se vam za razumevanje,” doda.
Gospodarski minister je danes obiskal podjetje Filo, ki ima sedež v Rušah, v tamkajšnji industrijski cono. Vodstvo podjetja je z ministrom in ekipo spregovorilo o pomembnih temah.
Predstavili so ključne težave, ob katerih pričakujejo, da bo ministrstvo pomagalo in prisluhnilo.
Minister je danes obiskal več podjetij v severovzhodni Sloveniji in obiski niso bili le vljudnostni, temveč je z veseljem prisluhnil tudi težavam s katerimi se podjetja soočajo ter do ga z njimi seznanila.
Več pa v ponedeljek, v oddaji Občinski informator ob 18.30 na BK TV.
Poročali smo, da je pred dvema tednoma življenje izgubila 88-letna gospa Marija iz Pobrežja, ki je v zadnjih mesecih prebivala v domu starostnikov. Skrbništvo nad njo je prevzel CSD. Ker njenih svojcev niso našli, so njeno truplo več dni hranili v hladilnici. Ko so za novico izvedeli znanci, so naredili vse, da bi jo pokopali v grob, v katerem je pokopan njen mož in na katerega je pred smrtjo 88-letnica že napisala svoje ime.
“Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Marija pokopana ob možu”
“Ko smo poklicali center, ki je zadolžen zanjo, so povedali, da čakajo datum socialnega pogreba v skupno grobnico. Temu smo nasprotovali, saj smo vedeli za njene želje, da želi biti pokopana ob možu v grobu,” nam je dejala znanka pokojnice. Pripravljeni so bili prevzeti stroške groba, prav tako doplačati razliko do normalnega pokopa. Kljub prizadevanjem, da uresničijo njeno zadnjo zadnjo željo, so včeraj 88-letno Marijo pokopali v skupno grobnico. Obrnili smo se na CSD, kjer o konkretnem primeru niso želeli govoriti zaradi varstva osebnih podatkov.
“Bila je marsikomu znana, imela je dar videnja, številnim pomagala, zato smo številni, ki smo jo poznali pretreseni in ne razumemo, kako lahko tako nečloveško postopajo. Zaslužila bi si dostojen pokop, tako kot vsak, ki umre.”
“Doma sije pripravila rdečo obleko, v kateri je želela biti pokopana v krsti in rožni venec. Njo pa so upepelili. Tega ne moremo sprejeti. Včeraj smo se iz pogreba odpravili na grob njenega moža, z obleko, ki si jo je pripravila za pogreb in njeno sliko. Poslovili smo se na nje in obljubili, da se ne predamo,” je dejala znanka in poudarila: “Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Marija pokopana ob možu.”
Vir blizu pokojne je povedal, da sta bila brat in sestra s strani znancev o njeni smrti obveščena dan pred pogrebom. Njen brat ima 90 let in živi v Srbiji, nazadnje je s sestro govoril lani aprila. “Gospa ima svojo nepremičnino in iz tega naslova si bo lahko občina pokrila vse nastale stroške za socialni pogreb,” je dejala.
Na CSD poudarjajo, da so imeli zakonske naloge do osebe le dokler je bila živa. “S smrtjo osebe, ki je pod našim skrbništvom, vse naše zakonske naloge, obveznosti do osebe prenehajo. O smrti obvestimo občino, ki v nadaljevanju ureja socialni pokop. Premoženje, če ga je človek imel, gre v zapuščinski postopek in s tem CSD nima popolnoma nič. CSD ne more podedovati ne sredstev, ne premoženja. Prav tako nimamo pravne podlage za pridobivanje podatkov o svojcih pokojnika, prav tako ne more in ne sme iskati svojcev pokojnika ter stopiti z njimi v stik.”
Vso premoženje del zapuščinskega postopka na pristojnem sodišču
Na dodatna vprašanja so nam na CSD odgovorili: “V primeru, ko varovanec ima svojo pokojnino in lastnino, se za življenja iz tega pokrijejo vsi njegovi redni življenjski stroški V primeru neposrednega skrbništva, ko nas varovanec seznani s svojo željo, pred smrtjo uredimo vse, da to željo tudi izpolnimo. Po smrti varovanca je vso pokretno in nepokretno premoženje, kot tudi eventualna finančna sredstva, del zapuščinskega postopka na pristojnem sodišču. O možnosti participacije plačila pogreba informacijo podaja financer pogreba oziroma lokalna skupnost.”
Občinski svet Občine Ruše je včeraj z devetimi glasovi proti in devetimi glasovi za zavrnil imenovanje predlaganih članov za Nadzorni odbor Občine Ruše.
Da bi občinski svetniki čimprej učinkovito delovali in odločali tako o ključnem občinskem proračunu kot tudi o drugih zadevah, je nujno imenovanje članov in članic v Nadzornem odboru Občine Ruše ter delovnih teles, torej odborov in komisij.
Darko Knez, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI), je izpostavil, da je pomembno, da se čim prej potrdi člane nadzornega odbora. “Mi se moramo zavedati, da je nadzorni organ najvišji organ v Občini Ruše. Je nadzorna inštitucija, dejansko. In tudi sam zakon pravi, da mora biti nadzorni odbor imenovan v 45 dneh po volitvah,” je dejal in opozoril: “Zdaj do tega žal ne bo prišlo, ker smo danes poslušali očitke o kvotah.”
Na drugi strani pa županja Občine Ruše Urška Repolusk pravi, da se bo proračun verjetno obravnaval na naslednji, februarski seji občinskega sveta: ” Torej odbori, ki bodo obravnavali proračun, so bili na tej seji potrjeni. Zdaj je pač na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da skliče, da dajo ponovni poziv in da se – se pravi – tudi odbor oziroma nadzorni odbor čim prej predlaga na občinski svet in ga tudi imenuje.” Dejala je še, da bo verjetno takoj, ko bo KMVVI imela predloge pripravljene, seja občinskega sveta.
In kako je bilo pravzaprav na seji? Skoraj ves čas so občinski svetniki razpravljali o kvotah, manj pa o predlaganih kandidatih in njihovemu potrjevanju. Predsednik KMMVI Darko Knez je predstavil najprej seznam predlaganih kandidatov za člane Nadzornega odbora.
Seznam je bil dejansko narejen na osnovi seznamov kandidatov, ki so jih posamezne stranke in liste pred tem poslale KMVVI, torej so občinski svetniki vedeli, koga so predlagali. Na osnovi teh seznamov pa so člani KMVVI izglasovali predloge kandidatov.
Ruška županja Urška Repolusk pa je takoj na začetku razprave omenila, da bi morali pri imenovanju upoštevati volilne kvote, vendar je Darko Knez v odgovoru njej opozoril, da volilne kvote pri imenovanju kandidatov za odbore in komisije niso obvezne in tudi ne veljavne, prav tako pa tudi da je KMVI samostojen organ. Naj poudarimo, da je nepisano pravilo, da so člani NO predlagani s strani opozicije in bi se v tem primeru vsaj svetniki županje morali vzdržati in s tem omogočiti izvolitev NO, ki ga je predlagal KMVVI, ki je najvišji izvoljen organ za podajanje kadrovskih predlogov, ki ga je na prejšnji seji izvolil občinski svet.
SDS bi predlagal v nadzorni odbor kar sestro direktorice občinske uprave
Nato pa so občinski svetniki, namesto, da bi odločali o predlaganem seznamu kandidatov za nadzorni organ govorili predvsem o kvotah. Dolgo razpravo o kvotahje skušala prekiniti Bojana Muršič, SD, ki je podala postopkovni predlog, naj županja Urška Repolusk vodi sejo, ne pa da pusti, da občinski svetniki govorijo drug prek drugega. Njena druga pobuda pa je bila, da naj govorijo o nadzornem odboru, pri katerem volilne kvote ne veljajo, in prosila, naj se opredelijo do nadzornega odbora. Z njo se je v nadaljevani razpravi strinjal Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, ki se je strinjal s postopkovnim predlogom Muršičeve, naj se glasuje o nadzornem odboru, saj so v razpravi zašli. Obenem pa tudi z Igorjem Škrinjarjem, SDS, da so pomembne kompetence. Igor Škrinjar, SDS, je namreč v razpravi omenil, da njemu niso pomembne kvote, ampak kompetence, in da so tako odločali tudi v njegovi stranki o izbiri kandidatov, a je sam pogojeval glasovanje za člane nadzornega odbora s svojo izbiro kandidatov. Lovro Bačun je takoj za njim dejal, da je predlog seznama za kandidate na nadzorni odbor dober in da se naj ga potrdi. Jernej Ajd je med drugim povedal, da imajo vsi s seznama kandidatov za člane nadzornega odbora dobre kompetence. Tomi Prosnik pa je dejal, da se sicer strinja, da so pomembne kompetence, vendar vidi problem v predlogu Škrinjarja, da bi morala biti v nadzornem odboru sestra direktorice Občinske uprave Ruše.
Tako lahko govorimo o tem, kot da bi lisica nadzirala kokošnjak. Pristojnosti in naloge NO so namreč nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine in nadzor namenskosti, ob tem tudi smotrnosti porabe proračunskih sredstev. Ob tem pa tudi nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Prvi del pomeni: preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi sveta, preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami sveta, preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev, redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem. V drugem delu pa proučevanje finančnih in drugih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev; ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni; izdelavo nadzorstvenega zapisnika in poročila; proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora; obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti; prijavljanje suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja. Nadzor vsebuje torej ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinske uprave in pravnih oseb porabnikov občinskega proračuna, pooblaščenih oseb za upravljanje z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti občinskih proračunskih sredstev. In prav zaradi tega bi bilo blazno čudno, da bi sestra direktorice občinske urpave nadzirala delovanje občinske uprave in občine.
Tudi po odmoru se občinski svetniki niso zedinili in rešili zapleta
Darko Knez je kasneje ponovno poudaril, da ni bilo nobenega dogovora o tem, po kakšnem ključu naj bi izbirali člane nadzornega odbora ter drugih odborov in komisij. Kljub temu občinski svetniki, ki so si jemali več časa za razpravo o kvotah kot pa o delu nadzornega odbora, na koncu niso potrdili seznama nadzornega odbora. Županja je za 15 minut prekinila sejo, da bi se v odmoru predstavniki različnih strank in list med seboj pogovorili, kaj bodo naredili, ali bodo ponovno glasovali ali naredili nov seznam. Po odmoru pa se občinski svetniki niso zedinili. Predlagala je, da bi javno poimensko glasovali, a občinski svet tega ni potrdil. Tako so ostali pri prejšnjem rezultatu glasovanja: devet za in devet proti, kar pomeni, da seznam kandidatov za nadzorni odbor ni bil potrjen.
Ostale sezname predlogov kandidatov za odbore in komisije potrdili
Vse ostale sezname članov za odbore in komisije so sicer potrdili od točke do točke. V razpravi pa so se znova in znova vračali na kvote, prav to pa je na koncu seje izpostavil Darko Knez, Gibanje Svoboda: “Danes je bilo veliko povedanega o nekih kvotah, o katerih ni bilo nobenega splošnega dogovora med vsemi akterji na političnem parketu. Jaz smatram, da te kvote niso obvezne, nikjer zapisane. Gre za navadni politični, džentelmenski pogovor. In će do tega pogovora ne pride, je KMMVI se postavil v vlogo, da bo poskušal slediti nekemu ključu. In ta ključ je bil predlagan v obliki nekega seznama in podprt s številkami s strani županje. Ki pa takrat – mi nismo dosegali dogovora, ampak je bila to samo želja županje. Ta sistem je bil izražen v večinskem načinu, da obstaja bolj primeren način razdeljevanja teh odborov, gre za proporcialni način. Tako kot se svetniki volijo v občinski svet, v volilni enoti, tako smatram sam osebno – in imam nekaj somišljenikov, da proporcialni sistem odgovarja proporcialni razdelitvi odborov. Ker drugače pa pride do tega, da nekdo pobaše vse odbore in jih spremeni v dobro naoljen stroj in se tam vsaka demokratična debata tudi konča.”
Županja pa je rekla, da so bili občinski svetniki seznanjeni z volilnimi rezultati in kvotami ter da je verjela, da bo po tem odbori po kvotah potrjeni. Pa vendar so tako Knez kot Prosnik in nekateri drugi občinski svetniki govorili na seji, da kvote niso pomembne, ampak kompetence.
Tomi Prosnik pa je na koncu še enkrat poudaril, da kvote ne zavezujejo nobenega po eni strani, po drugi strani pa je KMVVI odbor, ki mu je treba zaupati, ker je bil izglasovan s strani večine svetnikov. Ter da je KMVVI opravil strokovno delo: “Po eni strani so upoštevali volilni rezultat, po drugi strani pa predvsem kompetence.”
Potrdili predlog seznama za predstavnike v Svetu Zavoda za šport Ruše
Na včerajšnji seji so potrdili tudi imenovanje predstavnikov v Svet Javnega zavoda za šport Ruše, saj se sedanjim predstavnikom izteče mandat na začetku marca 2023. KMVI je predlagala Žana Bokana, Gibanje Svoboda, Roberta Levo in Aljaža Šporina. Z devetimi glasovi za in osmimi glasovi proti so nato občinski svetniki sprejeli seznam kandidatov.
Soglasno pa so že na začetku seje sprejeli predlog, da nadomestni član občinskega sveta Občine Ruše postane Danilo Lešnik.
Na današnji seji Mestne občine Maribor so obravnavali tudi odloke vezane na gradnjo novih stanovanj v Mariboru. Če je občina prisluhnila mladim ter starejšim in v tej smeri načrtuje tudi gradnjo novih stanovanj, kar je za Maribor izredno pozitivna novica in so to pozdravili tudi mestni svetniki, pa se znova pojavi vprašanje parkiranja.
Če so nekoč imele družine en avtomobil ali pa še tega ne, je danes slika precej drugačna
Mariborski župan je na eno izmed pobud, vezano na promet, odgovoril: “En del mesta smo počasi uredili. Gremo po poti naprej. Prizadeval si bom, da infrastrktura, ki jo zgradimo, ostane tudi v ta namen. Zelenica kot zelenica, pločnik za pešce in ceste za promet. In upam, da bomo v novem CTN, kjer je to mogoče, pripomogli z digitalizacijo, da ne bomo obremenjevali toliko zaposlenih, ampak da bo to narejeno na bolj moderen način.” Verjame, da bo, ko bo nadzor učinkovitejši, tudi kršitev manj.
Precej debate je teklo tudi pri odloku o občinskem podrobnem načrtu za območje ob Dvoršakovi ulici, kjer bo okoli 60 stanovanj. Investitor je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Tukaj se je pojavila civilna iniciativa, ki gradnji nasprotuje. Maja Reichenberg Heričko je dejala, da je skorajda že navada, da se pojavljajo iniciative. Zavedajo se, da si nekateri želijo dodatna parkirna mesta, na drugi strani pa ljudi moti, da bo avtomobilov preveč: “Smo v neprijetni situaciji, kako akt peljati naprej.”
Reichenberg Heričko: “Vsi mladi nimajo avtomobilov”
V nadaljevanju pa: “Vsi mladi nimajo avtomobilov, kaj šele da bi jih imeli po normativu 1,5, na stanovanje. Nek mobilnostni načrt bi vsekakor prišel prav, sploh, glede na to, da je v neposredni bližini mesta. Morda tisti, ki imajo službo v mestu, sploh ne bodo potrebovali avtomobila.”
Arsenovič: “Potrebujemo več stanovanj kot parkirišč za avtomobile, saj vendar spreminjamo potovalne navade”
Mariborski župan je dejal: “Če govorimo o dostopnih stanovanjih, potem gradnja v globino stanovanja podraži in tega si ne želimo, ker potrebujemo več stanovanj kot parkirišč. Saj vendar spreminjamo potovalne navade, zato pa tudi gradimo vse kolesarke poti, mbajke, itd. V neposredni bližini je več kot dovolj parkirišč. V Magdaleni jih je 150 pa še je možnost širitve, zaenkrat, dokler ne bomo naredili kakšne zanimive gradnje.”
Svetniki so potrdili oba odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, tako za gradnjo dveh blokov s stanovanji za mlade družine ter objekt z oskrbovanimi stanovanji pri Domu Danice Vogrinec na Pobrežju.
Oskrbovana stanovanja za starejše
Investicija Nepremičninskega sklada Pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa so oskrbovana stanovanja pri Domu Danice Vogrinec Pobrežje. Marko Slavič iz Gibanja Svoboda je dejal, da je cilj zagotoviti najboljše rešitve za starejše.
Danes se je ob 16. uri začela 2. redna seja mestnega sveta Mestne občine Maribor. Med predlaganimi točkami je bilo tudi prvo branje proračuna za leto 2023, a ga je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič v pričetku umaknil z dnevnega reda.
“Glede na mnenja odborov, glede na malo počitniškega časa in da so vmes še ene počitnice, bi želel, da se skupaj z vsemi svetniškimi skupinami bolje seznanimo s proračunom, njegovimi izzivi in iskanjem skupnih rešitev. Zraven tega ima urad za finance izjemno težke naloge, ker se številke iz dneva v dan spreminjajo tako na področju plač, dvigov plač zaposlenih in v javnih zavodih, kot tudi cen energentov in kapic, ki ponekod že so, drugod še upamo, da bodo in bi radi šli z čim bolj realnimi številkami v prvo branje, da bo drugo potem lažje,” je obrazložil župan.
Rok za sprejem je ostal enak, 2. marec. Predlagal je izredno sejo na temo proračuna 16. februarja.
Buren začetek seje
Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je dejala: “V naši svetniški skupini nas veseli, da ste se odločili, da boste umaknili po našem mnenju sporen proračun. Sami bi vam ta predlog dali zdaj, če tega sami ne bi storili. Zakaj? Ker ocenjujemo, da je ta proračun prenapihnjen, ker ste planirali, da se zadolžimo do maksimuma. Torej ne vi ne vaš morebitni naslednik se do leta 2030 ne bi mogel več zadolžiti. In seveda se takoj postavlja vprašanja, na kakšen način bomo potem zaključili vse investicije, ki so že odprte in ki jih planirate.”
Ob postavljanju drugega vprašanja, kako bi te kredite odplačevali, jo je župan prekinil in dejal: “Imate kaj o dnevnem redu za povedati? Razprave na to temo danes ni, ker umikam točko.” Ko ga je povprašala, ali ji dovoli izkoristiti svojo pravico, ki je v poslovniku, pa je dejal: “Ne, nimate pravice govoriti o nečem, kar smo umaknili iz dnevnega reda.” Divjak Mirnikova ga je opomnila: “Vljudno vas prosim, da se držite tistega, kar ste povedali, ko ste povedali, ko ste postali župan. Da boste imeli drugačno komunikcijo.”
Odbor za finance gradiva ni potrdil
Gradivo je v preteklih dneh obravnaval odbor za finance, ki pa je sporočil: “Odbor po obravnavi Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2023 predlaganega sklepa iz gradiva ni potrdil, hkrati pa predlaga, da se predlog proračuna ponovno preuči z namenom, da se višina sredstev po proračunskih postavkah lahko realnejše uskladi na prihodkovni ter odhodkovni strani. Prav tako se naj preverijo prioritete med načrtovanimi investicijami in se določi smotrnejša višina nujnega zadolževanja občine za realizacijo zastavljenih ciljev v proračunskem letu 2023.”
UKC Maribor je konec lanskega leta postal prvi evropsko certificirani učni center za magnetno resonanco srca v Sloveniji. Po besedah pobudnice projekta Maje Pirnat gre za izjemno zahtevno, a trenutno najbolj napredno neinvazivno diagnostično metodo v kardiologiji, s katero pridobijo pomembne informacije za učinkovitejšo pomoč bolniku.
Radiologinja Maja Pirnat je leta 2013 pridobila evropsko diplomo s področja kardiovaskularne radiologije, od leta 2017 pa izvaja Šolo diagnostike srca, v katero vključuje tuje strokovnjake in v kateri izobražuje tudi kolege iz drugih držav.
Z ekipo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je v zadnjih letih vložila velike napore v to, da pridobijo certifikat za učni center in tega jim je po izpolnitvi številnih pogojev Evropsko združenje za slikovno diagnostiko, ki spada pod okrilje Evropskega združenja za kardiologijo, decembra lani tudi izdalo.
Med drugim so morali pridobiti posebej za te preiskave izobraženega radiološkega inženirja, opraviti dodatna izobraževanja tudi ostalega kadra in povečati število preiskav.
Prvo magnetno resonanco srca so v UKC Maribor sicer opravili leta 2008, po pridobitvi dveh novih aparatov za magnetno resonanco v tem zavodu leta 2021 pa so lahko razširili število in obseg preiskav. Trenutno opravljajo magnetne resonance srca dva dni v tednu na enem aparatu, saj sta aparata ostali čas namenjena ostalim preiskavam. Tako “poslikajo” približno 13 bolnikov na teden, letno opravijo okoli 750 magnetnih resonanc srca.
“Naš cilj je, da še nadgrajujemo naše znanje in povečujemo število preiskav,” je na današnji novinarski konferenci povedala Pirnat. Kot je dodala, je hvaležna podpori UKC Maribor za njena prizadevanja, čeprav je z njimi začela, ko je bila šele specializantka.
Magnetno resonanco srca sicer opravljajo tudi v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah, največ v UKC Ljubljana. Radiološka inženirka Teja Štih je pojasnila, da gre za preiskavo, ki je zelo zahtevna tako tehnično kot časovno. Preiskava traja približno uro, pri tem pa mora intenzivno sodelovati bolnik, saj mora stalno nadzorovati dihanje in mirovati.
Po besedah Maje Pirnat so s to vrsto diagnostike naredili velik korak naprej na področju kardiologije. Še vedno je sicer prva diagnostična preiskava ultrazvok srca, saj je naprava zanj mobilna, a jim magnetna resonanca nudi nov pogled na srčno mišico in s tem pomembne dodatne informacije, s katerimi lažje prepoznajo težave in določijo zdravljenje.
Magnetna resonanca srca zdravniku med drugim omogoča oceno gibanja srca in morebitnih motenj v krčljivosti, ocenjevanje različnih komponent morebitnih tumorjev ter opažanje zelo majhnih sprememb na srcu, med drugim vpliva kemoterapije na srčno mišico. Po besedah Maje Pirnat je to diagnostična metoda, “ki nas ta trenutek lahko pripelje do najbolj definitivne diagnoze”.
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je povedala, da se v kliničnem centru stalno trudijo, da sledijo novostim in nudijo bolnikom najboljšo obravnavo.
Dosežki, kot je pridobitev evropskega certifikata za učni center za magnetno resonanco srca, so po njenih besedah dokaz, da ima UKC Maribor odlične strokovnjake in je tako primerljiv z evropskimi zdravstvenimi ustanovami. “Moj cilj je bil, da se z našim znanjem postavimo v evropski kontekst,” je dodala Pirnat.
