Danes je v UKC Maribor potekala novinarska konferenca na temo predstavitve montažnega objekta ambulant otroške in mladostniške psihiatrije.

Na zahodni strani stavbe Klinike za pediatrijo je pred 14 dnevi z delovanjem pričel montažni objekt za namen dela Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Gre za sodobne, montažne, kakovostno opremljene kontejnerje, sestavljive v celoto z možnostjo ogrevanja, hlajenja, napeljave vode, elektrike in vseh preostalih potrebnih priključkov.

Novi prostori zajemajo približno 200 m2 in so namenjeni 4 pedopsihiatričnim ambulantam in 3 psihološkim ambulantam, vključno s čakalnico in sestrsko sobo.

Zaposleni v enoti so novih prostorov veseli in poudarjajo, da bodo le-ti pozitivno prispevali h kvaliteti dela in oskrbi pacientov.

Več v Občinskem informatorju.

V nocojšnji oddaji Vzhodna bomo govorili o vizijah in priložnostih za Maribor. V goste smo povabili predstavnike svetniških skupin.

Ob 20. uri začenjamo v živo, gostje bodo: Milan Mikl (NLS Lista Franca Kanglerja), Zdravko Luketič (Nsi), Stojan Auer (LPR), Andrej Rajh (Gibanje Svoboda) in Aljaž Bratina (Arsenovič za Maribor). Lista kolesarjev in pešcev je vabilo zavrnila, stranka Socialnih demokratov (SD) se na vabilo ni odzvala, prav tako ne SDS. Medtem, ko sta Igor Jurišič iz Stranke mladih Zeleni Evrope in Tatjana Frangež iz Levice svojo odsotnost tokrat opravičila.

Zanimalo nas bo, kje so zanje prioritete mesta – investicije, morebiti ureditve šol in vrtcev, ceste ali kaj tretjega? Kako si želijo, da je zastavljen proračun, kam bi sami vlagali.

Kako gledajo na energetsko situacijo in kje vidijo rešitve podražitev? So te nujne? Prav tako nas bo zanimalo, kako vidijo delovanje mestnega sveta, se bo ali se morebiti že je tvorila koalicija?

Letošnji proračun Mestne občine Maribor, ki ga bo v četrtek obravnaval mestni svet, je predviden v višini 192,1 milijona evrov, kar vključuje 27 milijonov evrov dodatnega zadolževanja. Zaradi draženja energentov se občanom obetajo višje položnice, a po besedah direktorja Energetike Maribor Borisa Novaka ne toliko, kot so sprva napovedovali.

Gre za rekordno visok proračun, s tem da je lanska realizacija občinskega proračuna po besedah vodje urada za finance in proračun Mateje Cekić dosegla odhodke v višini 139,6 milijona, prihodke v višini 124 milijonov in 25 milijonov evrov iz zadolževanja.

Od lani ostaja v občinski blagajni 14 milijonov evrov, zaradi višje povprečnine bo 4,5 milijona evrov več dohodnine, a se odhodki zaradi vladnih zavez za zvišanje plač skupinam zaposlenim v javnih zavodih in draženja energentov zvišujejo za okoli 20 milijonov evrov. “Velik izziv je, kje bomo dobili ta dodatna sredstva,” je Cekić povedala na današnji novinarski konferenci.

Zadolževanje je predvideno za investicije

Letos bodo med drugim nadaljevali z izgradnjo kanalizacije, Centra Rotovž, Zdravstvene postaje Magdalena in dravske kolesarske steze, predviden je zaključek postavitve nove brvi čez Dravo in obnove Lenta. Začenja se gradnja zahodne obvoznice in atletske dvorane, med projekti sta tudi obnova Osnovne šole Tabor I in izgradnja Vrtca Brezje.

Župan Saša Arsenovič je kot največji izziv Maribora letos izpostavil organizacijo Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) in krotenje stroškov zaradi višjih cen energentov. “Upam, da bo na državni ravni kmalu sprejeta nova uredba, ki bo omogočala nižjo ceno toplote v tistih ustanovah, ki so bile zdaj bolj izpostavljene,” je dejal.

Poudaril je, da občinski proračun ne more prenesti vseh podražitev, ampak bodo del bremena morali nositi tudi končni uporabniki.

Na občinske subvencije za ogrevanje, kakršne so podeljevali pred dvema letoma, tokrat ne gre računati, saj je po besedah župana zdaj povsem drugačna situacija. Je pa omenil možnost obročnega plačevanja položnic, a za to pred leti po besedah direktorja Energetike Maribor ni bilo veliko zanimanja med občani.

Tudi Novak upa, da bo vlada poskrbela za zamejitev cen za ogrevanje vrtcev, šol in zdravstvenih domov. Verjame, da se bo to zgodilo še pred izdajo položnic za ogrevanje v februarju, ki bodo sicer v vsakem primeru višje, a ne toliko, kot so sprva napovedovali. Po prvotnih napovedih naj bi se ogrevanje pri Energetiki Maribor podražilo za gospodinjstva za 80, za poslovne odjemalce pa za 200 odstotkov.

Mestni svetniki bodo na seji v četrtek poleg prvega branja proračuna imeli na dnevnem redu med drugim še obravnavo odlokov o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo dveh blokov s stanovanji za mlade družine na Dvoršakovi ulici na Taboru, oskrbovana stanovanja pri Domu Danice Vogrinec na Pobrežju ter stanovanja v zasebni lasti na Studencih. Prav tako bodo določili pogoje za odstranitev zapuščenih koles na javnih mestih.

Pogajanja o koaliciji po besedah Arsenoviča še potekajo

So pa mestni svetniki na dopisni seji prejšnji teden potrdili sestavo delovnih teles mestnega sveta. Največ predsedniških mest je pripadlo listi Arsenovič za Maribor.

Na ustanovni seji decembra so mestni svetniki potrdili sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Opozicijska SDS je po poročanju časnika Večer vložila na upravno sodišče tožbo zaradi sestave te komisije, saj meni, da ni upoštevana proporcionalna zastopanost strank in list v mestnem svetu.

vir: sta

Odvila se je kava z novinarji pred 2. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in poročevalci aktualnih gradiv, ki bodo predstavljena na 2. seji Mestnega sveta MO Maribor, so predstavili podrobnosti.

Uvodoma je župan o proračunu dejal: “Imamo velik izziv, kako ne delati podražitev, na drugi strani pa biti realni. Še nikoli ni bilo tako nizke brezposelnosti, na srečo vseh plače rastejo, ampak na smolo vseh rastejo energenti in temu se ne moremo izogniti.” V nadaljevanju pa, da se župani o tem pogovarjajo in da bo v bodoče nekaj bolečih tem, vezanih na dvig cene energentov: “Ne gre za povišanje cen, ampak bo šlo za korekture cen, upam, da bodo čim manj boleče. Občina si bo prizadevala, če bo treba tudi v večji meri subvencionirala, ampak ne bomo mogli pokriti celotnega bremena in bo del bremena bo moral iti na končne uporabnike.”

“Sem vesel, da imamo najnižjo brezposelnost in najvišje plače v zadnjih letih, tako da bo to nekoliko lažje. Govorim o vrtcih, žičniških napravah, javnem prometu, morda parkiriščih, in vseh zadevah, ki so povezane z elektriko. Parkirišča zaenkrat ne,” je še dodal.

Mateja Cekič je predstavila podrobnosti vezana na proračun.

Več spodaj.

V Sloveniji je trenutno le en krizni center za otroke do šestega leta starosti, kmalu pa bo zaživel še en v okviru Centra za socialno delo (CSD) Maribor. Stavbo so že našli, trenutno jo opremljajo in iščejo strokovnjake za delo v njej. Vselitev prvih otrok je zaenkrat predvidena marca.

“Prav pridobivanje ustreznih kadrov je trenutno največji izziv. Načrtujemo, da bomo imeli ekipo zaposlenih sestavljeno tako, da bi lahko začeli sprejemati otroke v marcu,” je za STA povedala direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.

Za Krizni center za otroke Palček Maribor so najeli hišo na območju Mestne občine Maribor. Po besedah direktorice so jo iskali približno tri mesece in za to objavili dva razpisa. “Prvega smo objavili septembra. Zaradi neustreznih ponudb smo razpis ponovili še oktobra, aktivno smo spremljali tudi vse nepremičnine, ki so jih ponujale v najem nepremičninske agencije,” je povedala.

Težka naloga z iskanjem ustreznega objekta

Najti ustrezen objekt ni bila lahka naloga. “Pomembno je bilo izpolnjevanje vseh prostorskih pogojev ter ustrezna dostopnost do infrastrukture, torej bližina zdravstvenih institucij in ostalih socialnovarstvenih institucij ter ustrezna cestna dostopnost tudi za ostale centre za socialno delo na našem območju. Pred podpisom pogodbe za najem stavbe smo zaprosili in dobili soglasje pristojnega ministrstva,” je pojasnila direktorica.

Prav oddaljenost doslej edinega kriznega centra Palčica, ki deluje v Grosuplju, je bila eden od razlogov za pobudo za vzpostavitev kriznega centra še v Mariboru, ki bo pokrival potrebe na območju vzhodne Slovenije.

“Pomembno je, da otroci ostanejo v lokalnem okolju. Stike matične družine z otroki v Palčici je bilo zaradi oddaljenosti težko organizirati, starši otrok so ponavadi socialno zelo šibki, se ne znajdejo in so nezmožni organizirati pot do Grosuplja,” so na CSD Maribor zapisali v utemeljitvi načrta za nov krizni center.

Namestitve otrok v krizne centre

Dodali so še, da je vedno manj možnosti za nameščanje otrok v rejniške družine, zato jim ob nujnem odvzemu preostane le možnost namestitve otroka v krizni center. “V pretekli zimi smo doživeli situacijo, ko je bil obstoječi krizni center maksimalno zapolnjen, v Mariboru pa smo imeli potrebo po nujni namestitvi petletnega otroka. V stiski smo morali poiskati drugo rešitev tako, da smo naredili kompromis in namestili tega otroka v naš že delujoči krizni center za otroke in mladostnike, kamor sicer nameščamo otroke od šestega leta naprej,” je povedala direktorica.

V novem kriznem centru bodo imeli deset posteljic, torej bodo lahko hkrati sprejeli deset otrok. Za takojšnje namestitve bo odprt 24 ur na dan vse dni v letu. “Omogočeno bo nameščanje otrok prvenstveno iz vzhodnega dela Slovenije, seveda pa, v kolikor bo potreba, tudi s celotnega območja Slovenije, tako da bo v obeh kriznih centrih za otroke poskrbljeno za kar najbolj prijetno in ustrezno bivanje in skrb,” je poudarila direktorica.

Namen takšnega centra je nudenje krizne namestitve otrokom do šestega let starosti, ki so iz različnih razlogov ostali brez starševske skrbi ali jih je zaradi ogroženosti nujno treba umakniti iz primarne družine.

V okviru CSD Maribor že delujeta dva krizna centra, in sicer Krizni center za (odrasle) žrtve nasilja v družini in Krizni center za otroke in mladostnike, kamor nameščajo stare od šest od 18 let.
VIR: STA