Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Selnica ob Dravi so vnovič opozorili na to, da naj ljudje ne parkirajo pred garažo.
“Lepo prosimo, da ljudje ne parkirate pred edinim izvozom za vsa naša vozila. To je danes že drugo vozilo, ki preprečuje izvoz v primeru intervencije. Hvala,” so zapisali.
Ste tudi vi zaznali, da se cene osnovnih živil višajo? Se bolj pazljivo odpravite v trgovino? Preverili smo, kako omenjeno doživljajo naključni Mariborčani.
Mariborčani so večinoma enotnega mnenja, da se v trgovino odpravijo , ko so določena živila v akciji, pazijo pa tudi, da so bolj pazljivi pri uporabi električne energije in pogonskih goriv. Več pa v spodnjem prispevku.
Ilka Štuhec je po dolgih 49 mesecih znova zmagovalka tekem svetovnega pokala alpskih smučark.
Šampionka iz Maribora je dan po drugem mestu naredila še en korak naprej in zmagala na smuku v Cortini d’Ampezzo. V prvi izjavi po zmagovalni vrnitvi je dejala, da je danes čutila, da gre za ta dan, da je pripravljena.
“Po štirih letih in še skoraj malo več spet na vrhu. V bistvu ne vem, kaj bi sploh pametnega povedala, razen tega, da sem danes enostavno čutila, da je ta dan, da sem pripravljena, da vem vse, kaj moram narediti. Da se moram samo sprostiti, napasti in v tem uživati, kar se je na koncu tudi seštelo in pokazalo.”
“Res sem zelo, zelo vesela, ne vem, katere vse druge emocije bi uporabila. Vse skupaj je odlična nagrada, zahvala podpori, Kästleju, navijačem, vsem v bistvu, ki so mi stali ob strani, ko celi svet še ni vedel, da sem lahko spet prva,” je še dodala Mariborčanka.
V Cortini d’Ampezzo bo v nedeljo na sporedu še ženski superveleslalom. Štuhčeva je v Cortini d’Ampezzo že zmagala v tej disciplini. Superveleslalomsko konkurenco je na tem prizorišču premagala 29. januarja 2017.
VIR: STA
V Rušah se je izteklo mednarodno strelsko tekmovanje Grand Prix 2023 Ruše. Preverili smo, kako so se ga v Strelskem društvu I. Pohorski bataljon Ruše lotili organizacijsko, saj je bil zanje in za druge to velik zalogaj.
Grand Prix 2023 Ruše je bilo organizacijsko dodelano tekmovanje. Organizator tekmovanja je bilo tako kot prejšnja leta Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše, ki je pred mnogimi leti zastavilo načrte za prva strelska tekmovanja na lokalnem nivoju, nato pa tudi na državnem. Zadnja leta vse bolj napredujejo, z organizacijo prejšnjega in tega mednarodnega tekmovanja, ki je na ravni svetovnih, pa so dokazali, da zmorejo in znajo. Poglejte, kaj so nam povedali Ljubo Germič, predstavnik društva in predsednik organizacijskega odbora, in Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, o sami izvedbi in organizaciji tekmovanja ter eden od dolgoletnih podpornikov tekmovanja Damjan Seme, direktor DEM, o razlogih za zvesto podporo in pohvalo organizatorjem.
V Domu ustvarjalnosti mladih Maribor so ustvarjalne delavnice tudi v novem letu odprte vsak delovni dan, pred vrati je prvi letošnji Cunjami, hitro pa se bližajo tudi zimske počitnice.
V okviru ustvarjalnih delavnic sporočajo, da jih imajo vsak dan, od ponedeljka do petka, med 15. in 19. uro. Vsebine so raznolike in se ves čas spreminjajo in nadgrajujejo. Izdelujejo na primer mozaike, ustvarjajo z glino, barvajo, režejo, lepijo, slikajo, rišejo, šivajo, tiskajo, rezbarijo in še marsikaj. Otroci si lahko izdelajo praktične in okrasne izdelke, nakit, družabne igre ali še marsikaj. “Na mizah v naših delavnicah je vselej veliko različnih materialov, mentorica pa pomaga pri osvajanju različnih tehnik likovnega ustvarjanja. Na voljo so tudi družabne igre, kocke, ročni nogomet in glasbeni inštrumenti, v klubski sobi pa prostor za »čilanje«, listanje revij, prebiranje knjig ali klepet s prijatelji,” pravijo v DUM Maribor.
Prvi letošnji Cunjami, izmenjevalnica oblačil za mlade, bo v torek, 24. januarja 2023, med 17. in 19. uro. V ospredju bo izmenjava zimskih oblačil, spremljala pa jo bo tudi popravljalnica in delavnica šivanja z NinoRozino. Čeprav Cunjami obiskujejo predvsem mladi, pa je skozi leta postal tudi priložnost za medgeneracijsko druženje. Dobrodošli so namreč predstavniki vseh generacij, ki želijo z odgovornim ravnanjem v vsakdanjem življenju prispevati svoj delež k varovanju okolja in se upreti pretirani potrošnji in prekomernem nakupovanju oblačil.
Zimske počitnice bodo letos potekale nekoliko prej, kot smo vajeni, a smo nanje že pripravljeni, pravijo v DUM Maribor. Od 30. januarja do 3. februarja 2023, vsak dan, med 8. in 16. uro, bodo v Domu ustvarjalnosti mladih potekale likovne ustvarjalne delavnice, tradicionalna delavnica izdelovanja pokov ali pležuhov, se odpravili na drsanje, raziskovali mestna igrišča in obiskali Doživljajsko igrišče, tudi izlet na Pohorje in sredin izlet ne bo manjkal. Na dejavnosti se je treba prijaviti, razen sredinega izleta in doplačila za gondolo, so dejavnosti brezplačne. Za pokritje stroškov za sredin izlet za otroke iz socialno ogroženih družin poteka dobrodelna akcija »Dobrodelni puloverčki«. Z donacijo za otroške puloverje, ki jih je iz ostankov volne za dobrodelni namen spletla Marija Potočnik, bodo donatorji otrokom omogočili veselo doživetje med prihajajočimi zimskimi počitnicami. Več o tem, kako akcija poteka, je objavljeno na FB strani ZPM Maribor.
Živali pozimi
30. 1. in 3. 2., od 8.00 do 16.00
Živali bodo slikali in risali, jih oblikovali v glini in šivali, izrezovali in lepili, kaširali, praskali in še kako drugače upodabljali. Med ustvarjanjem bodo govorili o tem, kako se živali znajdejo pozimi, ko je mrzlo in je hrane malo.
Nakit in obeski
30. 1. do 3. 2., od 8.00 do 16.00
Pobrskali bomo po škatlah s pisanimi perlicami, trakovi iz blaga in volno, se prepustili domišljiji in si izdelali zapestnico, verižico, uhan, prstan, broško ali obesek za ključe.
Izdelaj svoj pok!
30. 1. do 2. 2., od 9.00 do 12.00
Stara smučka, leseno ogrodje, sedalo in prečka. Vse skupaj bomo s pomočjo mojstra Davida sestavili v super snežno vozilo in pripravljeni bomo za pokanje na Pohorju. S seboj prinesi staro smučko, če jo imaš. Delavnica je primerna za mlade od 12. leta.
Potepanje med zimskimi počitnicami
30. 1., od 9.00 do 12.00
Potrebuješ nepremočljive hlače, rokavice, pa seveda čelado in drsalke, če jih imaš. Nadeneš si še pogum in drsanje se lahko prične. (Drsališče Gallus)
Doživljajsko igrišče
31. 1., od 11.00 do 15.00
Na Doživljajskem igrišču je vselej radostno in zabavno, tudi kadar dežuje ali sneži, je mrzlo ali vetrovno. Za lovljenje, skrivalnice, druženje ob ognju, lesarske in druge delavnice nikoli ni slabega vremena! (Zavod Igrišče)
Sredin izlet: Zimsko kopanje
1. 2., od 9.00 do 16.00
V slikovitem kraju ob Savinji bomo poiskali meduzo s kačjimi lasmi in pozdravili Gambrinusa, kralja piva, nato pa odhiteli v termalni park Thermana vodnim dogodivščinam naproti. Obvezna oprema: kopalke, brisača in malica iz nahrbtnika. Potrebne so prijave in plačilo 30 evrov na TRR račun ZPM Maribor SI56 0451 5000 0405 095, sklic: 507-2023, namen: izlet – ime in priimek otroka, najkasneje do 31. 1., do 10. ure, pravijo na DUM Maribor. Brezplačno udeležbo otrokom iz socialno šibkih družin pa lahko omogočite v sodelovanju v dobrodelni akciji, z donacijo za unikatne otroške pletenine Marije Potočnik. Več o akciji na spletni strani DUM Maribor in na njihovi FB-strani.
Mestna igrišča in igrala
2. 2., od 9.00 do 12.00
Obiskali bodo pet novih javnih zunanjih igrišč in igral v bližini ZPM Maribor, jih preizkusili in ocenili od ena do pet.
Pokanje na Pohorju
3. 2., od 9.00 do 14.00
Pok, pležuh, drdlec ali ritotres. Veliko imen za eno super starodobno snežno vozilo, ki te z lahkoto zasvoji, saj je vožnja z njim enostavna in zabavna. Pohorje, prihajamo,” pravijo na DUM Maribor in opozarjajo, da bo potrebno doplačilo treh evrov za vožnjo z gondolo.
Več kot 1.300 stanovalcev študentskih domov je svoje sobe že odstopilo mladim športnikom Olimpijskega festivala evropske mladine. Poziv preostalim stanovalcem, da z začasno izselitvijo med poletnimi počitnicami pomagajo spisati športno zgodovino.
Maribor je vselej veljal za mesto s športnim srcem, letos julija pa bo to srce utripalo močneje kot kadarkoli. Takrat bo namreč potekal OFEM – največji športni dogodek za mlade, ki bo v naše mesto pripeljal 3.600 udeležencev iz vse Evrope. Organizacija tako pomembnega dogodka prinaša številne prednosti za mesto, skupnost in prebivalce, med drugim prenovo športne infrastrukture in študentskih domov ter razvoj mesta kot turistične destinacije. Hkrati pa gre za izjemen logistični zalogaj, zato bo za izvedbo na najvišji možni ravni potrebno medsebojno sodelovanje. Trenutno so na potezi stanovalci študentskih domov, ki jih organizatorji prosijo za 15-dnevno začasno izselitev, s katero bodo omogočili nastanitev športnikov in vzpostavitev olimpijske vasi.
Organizatorji Olimpijskega festivala evropske mladine so za namen namestitve udeležencev dogodka rezervirali vse ustrezne in razpoložljive turistične kapacitete v Mariboru in okolici, žal pa je ponudba nastanitvenih možnosti za tako veliko število udeležencev preprosto preskromna. Rešitev za vzpostavitev olimpijske vasi, v kateri po zahtevi Evropskega olimpijskega komiteja bivajo izključno športniki in spremljevalno osebje, tako predstavljajo študentski domovi.
Odločitev o podpisu aneksa o začasni izselitvi med 17. in 31. 7. 2023 je za stanovalce študentskih domov povsem prostovoljna. V zameno za izselitev med poletnimi počitnicami, seveda po izpitnih rokih, bodo študenti oproščeni plačila najemnine za ves julij. Direktorica OFEM Nataša Ritonja poudarja, da jim bodo zagotavljali podporo skozi celoten postopek: “Zavedamo se, da sta začasna izselitev in ponovna vselitev lahko stresni in naporni, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bo ta proces za stanovalce minimalno obremenjujoč. Poskrbeli bomo tako za selitvene škatle in fizično pomoč pri selitvi teh škatel, zagotovljena pa bo tudi varna hramba stvari za vse tiste, ki jih ne morejo odnesti domov, ter čiščenje pred izselitvijo in po njej.”
Čas za končno odločitev in podpis aneksa se izteče 23. januarja 2023. Do zdaj je svoje sobe mladim športnikom odstopilo že več kot 1.300 stanovalcem študentskih domov, kar organizatorjem vliva optimizem: “Verjamemo v naše mladostnike, verjamemo, da bodo prepoznali pomen dogodka in bodo svoje sobe za ta kratki čas prepustili mladim športnikom. S tem bodo soustvarili vznemirljivo poglavje slovenske zgodovine športnih dogodkov. Vsem, ki so se za izselitev že odločili ali pa bodo to storili v naslednjih dneh, smo izredno hvaležni za njihov doprinos.”
Optimističen je tudi nekdanji olimpijec in ambasador OFEM-a Filip Flisar, ki zaupa v športni duh Mariborčanov: “Vsi bomo morali kot mesto stopiti skupaj, ker je to velik festival, ki za vsakega Mariborčana nekaj pomeni – športna infrastruktura se bo razvijala, prav tako utrip mesta. Zato podprimo dogodek, naredimo to vsi skupaj. K nam pridejo najboljši mladi športniki, pokažimo jim, da smo tudi Mariborčani v srcu najboljši.«
Študenti se lahko za vse dodatne informacije oz. pojasnila obrnejo na umsd@um.si ali na info@eyof-maribor.com
Lekarne Maribor so sinoči v dvorani SNG Maribor slavnostno obeležile 60-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili svečano prireditev, ki jo je vodil igralec in glasbenik JUre Ivanušič, vodstvo lekarn pa je izpostavilo razvoj in dosežke te ustanove.
Direktor zavoda Lekarne Maribor Albin Turk je izpostavil, da so v razvoju zavoda vedno skrbeli, da so bili na višjem nivoju pri skrbi za svoje uporabnike: “Mi smo bili vedno top. Vedno smo poskrbeli za svoje uporabnike.” Ob tem pa tudi, da imajo vse več enot lekarn, rastejo pa tudi po prometu in po obisku v lekarn. Danes imajo že 20 enot po Mariboru in okoliških občinah. Razširili pa so tudi seznam ustanoviteljev iz prvotnih šestih občin na sedanjih 11 občin ustanoviteljic. Dejal je še, da se bodo pridružili v kratkem še dve.
Strokovna vodja zavoda Matejka Kumperščak Duh je izpostavila, da je še vedno osnovno poslanstvo Lekarn Maribor oskrba prebivalstva z zdravili ter nasveti za pravilno in varno uporabo zdravil: Imajo pa tudi izdelke za ohranjanje zdravja, prehranska dopolnila, kozmetične izdelke, medicinske pripomočke. Dejala je, da so ponosni na to, ne da samo izdajajo zdravila, ampak da tudi svetujejo in na dodatne storitve, ki krepijo zdravje. Sicer pa so ob 60. obletnici ustanovitve Lekarn Maribor izdali tudi zbornik, ki so ga uredile štiri sodelavke. V njem sta zapisana zgodovina in razvoj lekarništva vse od začetka. Izpostavljene so Lekarne Maribor, ki so predstavljene tudi takšne, kot so danes, z vsemi njihovimi enotami in zaposlenimi.
V SNG Maribor so sinoči pripravili slovesnost, ki jo je vodil Jure Ivanušič, ki je popestril dogajanje tudi s pevskimi in humornimi vložki, na odru pa je bil med drugim tudi direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor, ki je direktorju Lekarn Maribor predal darilo, umetniško sliko, na kateri sta upodobljena zdravnik in farmacevt, ki delujeta z roko v roki za zdravje ljudi. Na slovesnost pa je prišlo veliko uglednih gostov in predstavnikov občin ustanoviteljic.Pred Kazinsko dvorano SNG Maribor pa so sočasno pripravili tudi priložnostno razstavo.
Te dni je izvajalec začel z deli na atletskem stadionu. Potekajo rušitvena dela, do OFEM-a, ki bo letos v juliju, pa morajo še v celoti zgraditi novo tribuno z atletsko ogrevalno dvorano. Bo projekt končan do festivala? Omenjena investicija je namreč nujna za izvedbo atletskega tekmovanja na OFEM-u.
Poletni olimpijski festival evropske mladine 2023 bo potekal v Mariboru, med 23. in 29. julijem 2023. A organizator, Mestna občina Maribor, za vso nujno infrastrukturo, pol leta pred začetkom še ni poskrbela. Na mestu kjer bo stala tribuna, ki bo tudi ogrevalna atletska dvorana, so se te dni odvijala šele rušitvena dela.
Šele po obljubljenem sofinanciranju s strani ministrstva so na Mestni občini Maribor pristopili k projektu z podpisom pogodbe z izvajalcem. Prejem sofinacerskega deleža je bil torej potrjen tik pred iztekom minulega leta. Na zaprtje finančne konstrukcije se je tako čakalo zelo dolgo. Je mariborska občina prepočasi šla v projekt? Ministrstvu so morali zagotoviti, da je projekt finančno usklajen v v načrtu razvojnega programa za leto 2023. To pa je občina storila šele letos decembra 2022.
Skrb vzbujajoč je lahko podatek, da dela izvaja isto podjetje, ki je prenavljalo most na mariborski otok, tam pa vemo, da se je časovnica del podaljšala, hkrati pa je bilo delo opravljeno tudi površno. Tokrat pa jih za nekaj mesecev dela, čaka obširna investicija. Res da bo investicija mariborskim športnikov v prihodnosti veliko doprinesla. A nujna je predvsem za letošnje poletje, saj je pogoj za izvedbo atletskega tekmovanja na OFEM-u. Saj mora občina kot organizator, zagotoviti ogrevanje atletov na površini, ki nudi enake razmere kot tekmovalna površina.
Razbitine avtobusnih postajališč vsake toliko žal krasijo postajališča po Mariboru.
Bralec nam je poslal fotografije razbitega avtobusnega postajališča na Ljubljanski ulici. A žal ne gre za redek primer. V Mariboru so namreč avtobusna postajališča pogosta tarča vandalizma. “Avtobusna postajališča z nadstrešnicami so v upravljanju družbe Europlakat, medtem ko Javno podjetje Marprom oziroma njegova kontrolna služba na teh postajališčih skrbi samo za urejenost in ažurnost vitrin z voznimi redi,” so nam na naša vprašanja pojasnili v Javnem holdingu Maribor.
“Pri tem koncesionarja obvešča o vseh pojavih vandalizma, ki jih opazi pri opravljanju redne kontrole; največkrat gre za lom steklenih površin na nadstrešnicah, uničenje košev in pisanje grafitov. Vandalizem je pogostejši ob večjih dogodkih v mestu, kot so nogometne tekme, koncerti itd.,” še sporočajo iz JHMB.
Ob tem so še dodali, da se z vandalizmom redno soočajo tudi na glavni avtobusni postaji v Mlinski ulici, tam so največkrat na udaru javne sanitarije ter steklena drsna vrata med pokritim hodnikom postaje in peroni. Predvsem gre za pisanje grafitov po zidovih in steklu, odnašanje papirja in straniščnih ščetk iz sanitarij, lomljenje straniščnih pokrovov itd.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
V Dupleku znajo poskrbeti za pustno povorko, ki je vedno norčava, zanimiva in atraktivna. Tudi zdaj se pripravljajo nanjo in vabijo vse zainteresirane skupine in posameznike, da se jim pridružijo.
“Bliža se pustni čas, čas norčij in šemljenja, ki ga zaznamuje dobra volja in navihano vzdušje, ko podimo zle zimske duhove in kličemo toplo pomlad. Da bomo pri tem bolj uspešni, želimo k sodelovanju v povorki »Fašank v Dupleku 2023« pritegniti čim več občanov, zato vas vabimo, da se nam pridružite in sodelujete v pustni povorki v soboto, 18. februarja 2023, z zborom mask v Zgornjem Dupleku na parkirišču v gramoznici med 12. in 13. uro” so zapisali.
Vse tiste, ki si želijo sodelovati, vabijo, da se odzovejo na povabilo in izpolnejo prijavnico in jo najkasneje do ponedeljka, 13. februarja 202, pošljejo na naslov: Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek ali na e-mail: obcina.duplek@duplek.si
Prijavnica je objavljena na spletni strani Občine Duplek. Tu je povezava do nje.
Po požaru, ki je 27. decembra lani uničil proizvodno halo in opremo žage v Šentjanžu, žaga predvidoma do pozne pomladi ne bo delovala. Podjetje Lesoteka bo 13 zaposlenih za en mesec napotilo na čakanje na delo, preostalih 15 bodo začasno prerazporedili na druga delovna mesta. Medtem Lesoteka nadaljuje z načrtovanjem večmilijonske naložbe.
V požaru na žagi v Šentjanžu je pogorela proizvodna hala, v kateri so žagali hlodovino iglavcev, popolnoma pa so bili uničeni tudi oba glavna stroja, večlistna krožna žaga, robilnik ter transporterji hlodovine in žaganega lesa. Škoda je predvidoma ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, so danes sporočili iz podjetja Lesoteka, pod okrilje katerega spada žaga.
Po podatkih podjetja je zagorelo v kabinskem prostoru, kjer operater upravlja z žagami, požar pa se je nato razširil po celotni hali. Požar je poškodoval tudi del strešne konstrukcije, streho v celoti in obodne stene, na srečo pa se ni razširil izven hale, saj so ga gasilci še pravočasno omejili na lokacijo hale.
Kriminalisti so izključili tujo krivdo za nastanek požara, so navedli pri podjetju in zapisali še, da je požar najverjetneje nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi znotraj prostora.
Zaradi posledic požara žaga trenutno ne deluje in bo predvidoma tako do pozne spomladi, ko bodo implementirali tračno žago s podobnimi zmogljivostmi, kot jih je imela žaga doslej. Dobavilo jo bo podjetje Mebor iz Železnikov.
Na žagi je zaposlenih 28 delavcev, od tega jih bodo 13 za en mesec napotili na čakanje na delo, ostale pa začasno prerazporedili na ostale dejavnosti oziroma dejavnosti hčerinskih podjetij. Odpuščanja niso predvidena, so zagotovili v Lesoteki.
Podjetje medtem nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe, s katero bi dosedanjo letno količino razreza hlodovine v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečali na 100.000 kubičnih metrov.
Opremo za novo žago izdelujejo na Švedskem, podjetju Lesoteka naj bi jo dobavili do konca letošnjega leta. Za to naložbo je takratna vlada konec leta 2021 podjetju odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Skladno z načrti o povečanem razrezu lesa v podjetju že načrtujejo tudi povečan odkup hlodovine.
VIR: STA
Včeraj je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Mariborskega vodovoda. Za predsednika nadzornega sveta so izvolili Damijana Škrinjarja, bolj pa se je zapletlo pri imenovanju namestnika predsednika nadzornega sveta, kjer sta bila predlagana Leonida Polajner in Rok Mezgec.
Noben od zgoraj omenjenih, torej je Polajnerjeva, ne Mezgec, nista dobila večine, zato do naslednje seje predsednik nadzornega sveta nima namestnika. Kot kaže v relaciji Saša Arsenovič (župan MO Maribor) stranka Svoboda očitno le ni vse dogovorjeno, saj je Škrinjar dobil podporo vseh in je imenovan, Leonida Polajnar (Gibanje Svoboda), ta pa zadostne podpore ni prejela, ne glede na to, da kroži neuradna informacija, da bi si naj Svoboda in Arsenovič delila na pol vse nadzorne odbore in direktorje javnih podjetji.
Prav tako je Saša Arsenovič svoja dva podžupana že imenoval, in sicer Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga, druga dva bi naj pripadala stranki Svoboda, a vse do danes do imenovanj ni prišlo. Ali vse to kaže na propad velike koalicije Arsenovič – Svoboda, še preden se je zgodila, več pa bomo verjetno videli v naslednjih dneh.
Na mariborski univerzi Alma Mater Europaea so pripravili okroglo mizo “Prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije iz drugega zornega kota”, na kateri so predstavili prizadevanja Slovencev iz diaspore, ki so se trudili, da bi Rapubliko Slovenijo druge države priznale.
Med govorniki okrogle mize pa je bil tudi Stipe Mesić, zadnji predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je predstavil tudi prizadevanja Hrvatov za priznanje Republike Hrvaške.
15. januarja 1992 je večina držav takratne Evropske skupnosti priznala Republiko Slovenijo. S tem je bila odprta pot za priznanje ostalih držav in vključitev v mednarodno skupnost. Na današnji okrogli mizi pa so govorniki predstavili, kako so Slovenci v diaspori v tistem času uspeli prepričati vladajoče v državah, kjer so bili, da je priznanje Republike Slovenije ključno.
Pogovor je tekel o vpetosti v mednarodno priznanje Republike Slovenije, svoj pogled pa so predstavili:
– Stjepan Mesić, zadnji predsednik predsedstva SFRJ in nekdanji predsednik Republike Hrvaške;
– Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji in častni predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva;
– Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi;
– Andrej Fink, predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi.
Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je poudaril pomen slovenske diaspore pri mednarodnem priznanju Republike Slovenije in orisal takratno dogajanje. Izpostavil je, da je bila Slovenija takrat brez svoje diplomacije, zaradi tega je bilo treba delovati drugače.
Andrej Fink, profesor na Katoliškem inštitutu v Ljubljani in predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi, pa je bil dolgo leta v Argentini. Prav argentinski Slovenci so vplivali na argentinsko vlado že pred deklaracijo o mednarodnem priznanju Republike Slovenije. Že pred tem so namreč pisali vladnim predstavnikom. Sam je bil v času osamosvajanja tudi v Sloveniji, nato pa se je skupaj z drugimi delegati vrnil v Argentino. Poudaril je tudi, da je bil njegov oče prvi priznani slovenski predstavnik v Argentini. Imel je direktne kontakte z vlado in močno vplival nanjo.
Zadnji predsednik SFRJ Stipe Mesić pa je povedal, da je Sloveniji uspelo prej kot Hrvaški, ne nazadnje tudi pri vstopu v Evropsko skupnost. A da je zdaj tudi Hrvaška del šengenskega sporazuma.
“Mislim, da se spodobi, da se spomnimo samostojnosti Slovenije, osamosvojitve in seveda tudi prispevka zamejcev,” pa je dejal Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi, ter izpostavil prispevek zamejcev in zdomcev. Sam je izpostavil primer Koroških Slovencev.
Božo Dimnik pa je poudaril, da je bila pred 31 leti pomembna enotnost, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
V kulturnem programu na okrogli mizi je danes nastopil baritonist Marko Fink, dogodek pa je moderirala Rovita Pesek.
Na Občini Lovrenc na Pohorju so se danes upravičeno pohvalili s prijetnim opravilom. Župan Marko Rakovnik je namreč obiskal njihovo občanko Iveto Terezijo Lempreht, ki je prav danes dopolnila 100 let.
Ob njenem visokem okroglem jubileju jo je obiskal župan in ji čestital za rojstni dan ter ji zaželel predvsem zdravja.
“Gospa Iveta zelo uživa v družbi svojih domačih. Zdravje ji še odlično služi, saj je pri svojih letih zelo vitalna, polna smeha, pozitivne energije ter še vedno bistre glave. Povedala nam je, da je tudi pred stotimi leti snežilo, tako kot danes, le da je bilo takrat snega precej več,” so zapisali na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorje.
Društvo UP-ornik je minuli petek organiziralo dogodek Šest milijonov ladjic. Ko so z dijaki in ostalimi udeleženci spregovorili o holokavstu in razstavi šestih milijonov ladjic, ki predstavljajo izgubljena življenja. Več pa v spodnjem prispevku.
Na ponovoletnem srečanju županje občine Selnica ob Dravi s podjetniki in drugimi deležniki je naši ekipi županja Vlasta Krmelj povzela načrte za letos, predvsem največje investicije. Vsekakor pa je vsem zaželela tudi tiste, običajne želje po uspehu in zdravju. Ponovoletno srečanje pa je bilo v znamenju španske kulture in glasbe, Selnico je obiskal tudi predstavnik španskega veleposlaništva.
Zimski čas prinaša več druženja v zaprtih prostorih, s tem pa tudi več možnosti za širjenje bolezni. V zadnjih je tako raslo število okužb s koronavirusom in virusom gripe kot prehladna in druga obolenja. Tudi o tem, kako se pred njimi najbolje obvarovati smo spregovorili z direktorjem mariborskega zdravstvenega doma.
Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.
Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.
“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.
Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.
Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.
Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.
Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.
Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA
Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta. Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.
“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.
Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.
Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta.
“Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan.
Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.
Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.
Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor.
Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.
Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna
Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
vir: sta
Ta vikend v Rušah potekajo finalna tekmovanja mednarodnega strelskega tekmovanja ISSF Grand Prix 10 m Ruše. Na včerajšnjem slovesnem odprtju tekmovanja so izpostavili pomembnost tekmovanja, ki je na vse višji ravni in vse bolj vpeto v lokalno skupnost.
Da gre za strelsko tekmovanje, ki prinaša nadaljevanje tradicije, nam je izpostavil Ljubo Germič, predsednik Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše in hkrati predsednik organizacijskega odbora ISSF GP Ruše, letošnje je namreč že 29. tekmovanje, ki je organizirano v Rušah. Tokrat ponovno na mednarodni ravni in drugo leto že na nivoju svetovne strelske zveze. Odzivi tekmovalcev in ekip so dobri, tekmovalci sami pa zelo motivirani. Organizacijsko pa gre za velik zalogaj, pri katerem sodeluje več deležnikov, organizacij in tudi prostovoljcev. Lani je bil prvič nov format tekmovanja, kar se je poznalo tudi pri razlikah v primerjavi s prejšnjimi tekmovanji v Rušah, letošnje pa prinaša še dodatne izboljšave, s katerimi so približali strelstvo tudi obiskovalcem.
Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), je pohvalil Rušane, da so iz stopnje organiziranja lokalnih strelskih tekmovanj prišli do organiziranja tekmovanja na svetovnem nivoju.
Med podporniki strelskega tekmovanja so spet Dravske elektrarne Maribor, ki že vrsto let spremljajo in podpirajo tekmovanja v streljanju v Rušah. Njihov direktor Damjan Seme je povedal, čemu so se odločili ponovno podpreti organizatorje pri njihovem trudu in kaj mu pomeni ta šport.
Danes in v nedeljo potekajo v Rušah še zadnja finalna tekmovanja v streljanju z zračno puško in pištolo
Celotni spored tekmovanj je objavljen na spletni strani Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše in si ga lahko ogledate TUKAJ.
V letu 2022 so v Mariboru zabeležili 439.414 prenočitev in 196.033 turističnih prihodov, kar je za 71 odstotkov oz. 89 odstotkov več kot v letu 2021.
V zadnji tretjini leta je bilo prenočitev za 9 odstotkov več kot v enakem obdobju rekordnega leta 2019 (sicer je bilo v celotnem letu 2022 v Mariboru 5 odstotkov manj prenočitev kot v letu 2019).
Razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami je bilo 12/88, največ slednjih so ustvarili turisti iz Nemčije, Poljske, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Ukrajine in Italije. Povprečna doba bivanja je bila 2,2 dni, so zapisali v sporočilu za javnost.
Bralec nam je poslal fotografije, ter pripisal, da je začuden, da v Mariboru sredi dneva gori ulična razsvetljava.
Pripisal je, da ga čudi da je ulična razsvetljava prižgana sredi dneva, ter po nepotrebnem troši energijo. Je zatajil sistem ali gre za človeško napako? To, da so svetilke prižgane podnevi je danes bralec opazil že drugič v krajšem časovnem obdobju in se sprašuje čemu je tako, saj se mu zdi to popolnoma neprimerno in nepotrebno.
Vprašanja zakaj ulične svetilke gorijo sredi dne, smo poslali tudi na Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Iz Marproma sporočajo, da bo za vikend neprekinjeno krožila gondola med 8.45 in 16. uro.
Krožna kabinska žičnica bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. januarja, za smučarje, kolesarje in ostale obiskovalce Pohorja krožila neprekinjeno med 8.45 in 16. uro. Za vikend bosta z Bellevueja na Areh in nazaj vozila dva smučarska avtobusa po voznem redu, dostopnem na tej povezavi.
Od ponedeljka, 16. januarja, bo nato krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju delovala po rednem obratovalnem času vsako polno uro, še sporočajo iz Marproma,
Mariborsko okrožno sodišče je pravnomočno zaključilo stečajni postopek nekoč uglednega vinarskega podjetja Vinag, ki je trajal skoraj devet let. Kaj to pomeni, nam je povedala Aleksandra Pivec, ki je v vodstvu tako imenovanega novega Vinaga. Predstavila pa nam je tudi novosti v ponudbi.
Univerza Alma Mater Europaea – ECM, s sedež v Mariboru, v naslednjem študijskem letu uvaja doktorski študijski program Uporabna umetna inteligenca.
Predsednik Alma Mater Europaea Ludvik Toplak je na današnji predstavitvi programa povedal, da je takih programov v Evropi malo, tudi v svetu so zelo redki. Sami pa so se odločili, da ponudijo doktorski program. “Tehnologije umetne inteligence so v zadnjih desetih letih naredile nov preboj, ki se iz dneva v dan stopnjuje in se uporablja na vseh področjih, zato je tako v svetu kot tudi pri nas nastala potreba po tovrstnih razvojnih študijskih programih, ki naslavljajo uporabo tehnologije umetne inteligence za razvoj družbe in sveta,” je med drugim izpostavil in naštel možne povezave z različnimi uporabnimi področji, kjer se lahko pridobljeno znanje uporabi.
Matej Mertik, vodja IT-programov na Alma Mater Europaea, je izpostavil, da gre za aplikativni doktorski program v Sloveniji na tem področju, povezovali se bodo z različnimi inštituti in ponudili povezavo z različnimi področji.Gre dejansko za nadaljevanje nekaj njihovih študijev na prvih dveh stopnjah. Sprva bodo imeli na voljo okrog deset mest.
Sicer pa bodo na isti ustanovi zagnali projekt za digitalno opismenjevanje starejših. Projekt bo namenjen študentom različnih smeri. Pilotni projekt bodo izvedli januarja v Domu starejših Ormož, nato pa še v drugih domovih, je povedala vodja oddelka za komuniciranje in marketing Katarina Pernat. Študenti bodo računalniško opismenjevali starejše.
Danes so sicer na univerzi Alma Mater Europaea podelili še priznanja pedagoškim sodelavcem. Zdravnica Jelka Helena Reberšek Gorišek je dobila priznanje za predano mentorsko delo in močan pečat na področju medicine, prava in etike, Dušanka Mičetić Turk priznanje za življenjsko delo na področju mentorstva iz pediatrije ter Lenart Škof priznanje za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike.
Naslednji teden bodo pripravili okroglo mizo na temo prizadevanj za mednarodno priznanje Slovenije iz mednarodnega zornega kota, na njej bodo sodelovali nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, zadnji zunanji minister SFRJ Budimir Lončar in diplomat Valentin Inzko.
Napovedali pa so tudi spomladansko 11. mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre, ki se letos osredotoča na družbeni in tehnološki razvoj v službi varnosti in dostojanstva. Na konferenci bosta med drugimi udeleženci tudi predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Klaus Mainzer in ekonomist Jeffrey Sachs.
Iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor so sporočili, da ambulanta za neopredeljene še ne bo začela delovati.
“Obveščamo vas, da jutri, v petek 13. januarja 2023 Ambulanta za neopredeljene paciente v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor ne bo začela delovati, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije še ni pripravil ustreznih obračunskih podlag za delo v tej ambulanti,” so sporočili.
Več sledi.
Kot smo že poročali bodo precej višji računi Energetike Maribor. Kot so nam pojasnili na Energetiki Maribor, bi lahko po njihovih ocenah povprečno stanovanje v primerjavi z decembrom 2022 za toploto prejelo višji računa za približno 60 odstotkov.
Pojasnijo nam, kakšen je razlog podražitev: “Glavni razlog za podražitev variabilnega dela cene toplote je višja nabavna cena zemeljskega plina kot vhodnega energenta. V primerjavi z letom 2022, ko je bila nabavna cena zemeljskega plina 20,49 EUR/MWh, se je ta z letom 2023 povišala za 5-krat na 106,03 EUR/MWh. Prav tako sta se glede na leto 2022 povišali nabavna cena električne energije (VT za 2,74-krat; MT za 2,36-krat) in cena emisijskih kuponov (1,43-krat).”
Odjemalci bodo o razlogih za povišanje variabilnega dela cene toplote obveščeni na posebni spletni strani, kjer bodo na voljo vse podrobnosti. Spletna stran bo predvidoma zaživela v začetku prihodnjega tedna.
Kot so nam še povedali, je pogodba o dobavi zemeljskega plina za leto 2023 že podpisana in nabavna cena je 5-krat višja kot v preteklem letu (20,49 EUR/MWh v letu 2022; 106,03 EUR/MWh v letu 2023). Cena bo tako prav gotovo višja kot v lanskem, po njihovih besedah zelo ugodnem letu.
Zanimalo nas je, na kakšen način bodo skušali blažiti ceno. “Energetika Maribor bo poskušala blažiti podražitev s prodajo električne energije, ki jo proizvede v kogeneracijah, bo pa to odvisno od cen električne energije na trgih. Na izračun cene toplote tako vplivajo cene zemeljskega plina in predvsem električne energije na trgu. Sprememba v smislu nižanja stroškovne cene bo morda mogoča v primeru, da bo povprečna mesečna cena električne energije presegla 180 EUR/MWh; potem ima Energetika Maribor dodaten potencial za nižanje cene toplote,”
pojasnijo ob tem.
Obrnili smo se na mariborsko občino in jih povprašali, ali imajo v načrtu, da bodo občanom priskočili na pomoč. “Na Mestni občini Maribor intenzivno sodelujemo z Energetiko Maribor in se zavedamo kompleksnosti situacije na področju daljinskega ogrevanja. Zaradi nenehnih sprememb na področju cen toplote je v danem trenutku preuranjeno napovedati če in kako bo MOM pomagala odjemalcem pri blaženju dviga cen toplote. Vsekakor si pa bomo skupaj z Energetiko Maribor prizadevali, da bo dvig cen glede na razmere čim nižji,” so nam dejali.
Januarja smo priča nihanjem na trgu električne energije. “V prvih dveh dneh leta je bila cena celo negativna. Ob tem Energetika Maribor trenutno tudi ne more prodati celotne količine proizvedene elektrike po fiksni ceni, kot je bila praksa v preteklih letih. Dogajanje na trgu elektrike predstavlja izjemno veliko nevarnost, saj se lahko zgodi, da bo Energetika Maribor iz tega naslova ustvarila celo izgubo. Težav sicer nima samo Energetika Maribor, temveč vsi sistemi daljinskega ogrevanja s kogeneracijami.
“Še zmeraj namreč ni poznana natančna metodologija razdelitve količin zemeljskega plina za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce iz kogeneracijskih naprav, zato je težko določiti natančno ceno. Jasnih izhodišč ni, Agencija za energijo pa je zdaj namesto podaje izhodišč predala žogico ministrstvu za infrastrukturo.”
Po naših neuradnih informacijah, naj bi včeraj, 11. januarja, Boštjan Tancer, direktor družbe Šport Maribor, ožji županovi ekipi sporočil, da ne želi več opravljati direktorske funkcije v družbi Šport Maribor.
Poklicali smo ga in vprašali, če to drži, pa nam je krajšem telefonskem pogovoru danes zjutraj rekel le: “Ne bi v tem trenutku tega komentiral. Pustimo času čas.”
Na mestu direktorja je sicer nastopil lani, natančneje 22. marca 2022, nadzorni svet, ga je imenoval za direktorja družbe za mandatno obdobje petih let. Kot kaže pa ne bo funkcije opravljal niti leto dni. S svojim delom naj bi končal marca 2023.
Ko je nastopil s funkcijo je imel smele vizije, kako izboljšati samo poslovanje družbe Šport Maribor ter tudi pogoje za športnike. V času njegovega direktovanja se je med drugim odprla tudi prenovljena Dvorana Tabor. Po nekaterih neuradnih informacijah, si je želel še več kot to, a zaradi vpliva politike na delovanje družbe, se bo, kot kaže, tudi umaknil. Kot je sam dejal, pa pušča času čas.
Po objavi članka, nas je Boštjan Tancer še enkrat poklical, kjer je potrdil odstop, ter ovrgel vse indice, da gre za politično vmešavanje: “Prišel sem do neke osebne odločitve, da podam odstopno izjavo, ni pa to povezano v nobenem delu s politični pritiski. Gre izključno za en kup izzivov v privatnem sektorju v domačih podjetjih, ki so se v zadnjem času tako razvila, da sem se odločil, da bom tam nadaljeval svojo poslovno kariero.”
“V zelo korektnem duhu verjamem, da se bomo razšli z lastniki ter da bodo oni našli rešitev za naprej. Tukaj ne gre za nobene politične vplive, ampak za čisto osebne poslovne odločitve,” še enkrat doda Tancer. Včeraj je odgovornim že najavil, da bo odstopno izjavo podal, danes jo bo tudi uradno oddal: “Je pa z moje strani predlog, da se razidemo konec marca. Verjamem, da se razhajamo v prijateljskem duhu, tudi zaradi tega ne bi želel, da je družba postavljena pred zid iz danes na jutri, tako da iz moje strani do podan predlog da se razidemo 31. marca.”
Vprašanja smo poslali tudi na Mestno občino Maribor in Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Obiskali smo nov kulturno upravi center v Vuzenici, ki že skoraj v celoti služi svojemu namenu.
Selitev v stavbo kulturno upravnega centra v Vuzenici je nekako še v teku. A župan in občinska uprava se v prostorih že počuti prijetno. Več pa v spodnjem prispevku.
Mestna občina Maribor naj bi imela vse več finančnih težav, po poročanju Večera je tako imela konec leta 2022 kar 7,2 milijona evrov zapadlih obveznosti, račune pa plačuje z veliko zamudo.
Proti koncu prejšnjega leta naj bi zašla mariborska občina v take težave, da so imeli večmilijonske zapadle obveznosti. Za Večer so z občine pojasnili, da so zapadle obveznosti posledica kasnejših nakazil države za sofinanciranje projektov EU, prav tako tudi zaradi višjih stroškov, ki jih je naložila država, pa tudi zaradi vračila likvidnostnega kredita ob koncu leta in energetske draginje. Ob tem so še zapisali, da so zadnje zapadle obveznosti včeraj poravnali v celoti. Pojasnili so, da so morali pri izvajanju investicijskih projektov, ki jih sofinacirata država ali pa Evropska unija, vnaprej založiti svoja sredstva, te pa bodo dobili povrnjena. In to naj bi bil zdaj vzrok za likvidnostne vrzeli. Izpostavili so še, da so plačila obveznosti izvajali glede na likvidnostne zmožnosti občinskega proračuna. Dodali so še, da so konec leta izplačali še višje plače javnim uslužbencem, kar so morali narediti po dogovoru s sndikatom, zato pa – pojasnjujejo – država ni zagotovila dodatnega denarja.
Proračunski porabniki in zunanji izvajalci , nevladne organizacije in samostojni kulturni delavci so opozorili, da niso mogli plačati stroškov, ki jih imajo z izvedbo projektov, od občine so dobili skope informacije. Na MO Maribor so dejali, da dopuščajo možnost, da posameznih subjektov niso obvestili ali pa je pri komunikaciji nastal nesporazum. Tako zdaj pravijo, da se opravičujejo in da ne bo noben uporabnik ostal brez plačila.
Izpostavili so, da so izvedli vsa transferna plačila za vrtce, pri drugih javnih zavodih pa vsa transferna plačila za plače zaposlenih. Materialne stroške naj bi poravnali včeraj. Našteli so še, da so do konca leta “nemoteno izvajala plačila društvom na področju sociale, kulture, športa, gasilstva, KS in MČ ter sredstva za pomoč ob rojstvu, štipendije dijakom, sredstva za razpise za pospeševanje gospodarstva ipd. Izvajala so se tudi plačila dobaviteljem iz namenskih sredstev kredita ali drugih namenskih sredstev,” so zapisali na Večeru. Center za socialno delo Maribor je za Večer potrdil, da so včeraj od občine dobili zaostalo nakazilo v znesku 26 tisoč evrov. Rdeči križ pa po besedah sekretarja Metoda Dolinška ni dobila vseh zapadlih obveznosti, to pomeni približno 5.500 evrov iz naslova zaščite in reševanja od skupnih 130 tisoč evrov, kar je sicer celoletna pogodbena zaveza občine do rdečega križa.
Nekaj mariborskih osnovnih šol je MO Maribor decembra obvestila, da je treba prilagoditi finančne načrte, ker primanjkuje denarja. Z OŠ Franceta Prešerna so za Večer pojasnili, da neplačevanje čutijo pri plačilu stroškov plina, vode, elektrike, varnosti, ravnanja z odpadki in še kje. Izpostavili so, da so v drugi polovici oktobra dobili povračilo materialnih stroškov za avgust. Nato pa do tega ponedeljka nič več, zdaj pa so dobili denar za september in oktober, občina pa jim ostaja dolžna še okoli 35 tisoč evrov.
Dom starejših občanov Tezno je za Večer odgovoril, da občina običajno zamuja s plačilom oziroma doplačilom domske oskrbe od deset do štirinajst dni, zdaj pa je ta zamuda že daljša, saj niso dobili plačila za november in december, gre pa za približno 16 tisoč evrov. Direktorica tega doma je dejala, da zdaj krijejo dolg iz svojih sredstev in da sicer nimajo veliko stanovalcev, ki jim občina financira ali sofinancira oskrbo.
