Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Vse do 15. januarja poteka, pod okriljem Agencije za varnost prometa Republike Slovenije, nacionalna preventivna akcija ozaveščanja o nevarnostih udeležbe v prometu in sočasne uporabe telefona, tako pri voznikih motornih vozil, koles kot tudi pešcev in drugih udeležencev v prometu.

Tudi za območje Policijske uprave Maribor statistični podatki o ugotovljenih kršitvah uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje med vožnjo, potrjujejo, da je ta problematika velika.

V lanskem letu so policisti pri nadzoru cestnega prometa ugotovili 3.858 tovrstnih kršitev, od katerih se večina kršitev nanaša na nepravilno uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.

Delež kršitev nepravilne uporabe omenjenih naprav med vožnjo ostaja visok, saj predstavlja 6,4 % vseh ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov.

“V okviru omenjene akcije bomo tudi na območju Policijske uprave Maribor poostreno nadzirali uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje med vožnjo, ugotavljali pa bomo tudi uporabo varnostnih pasov in ustreznih zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok,” so sporočili iz PU Maribor.

Jutri bodo med 7. in 14. uro, na območju celotne policijske uprave, izvedli tudi poostren nadzor cestnega prometa, s poudarkom na ugotavljanju navedenih kršitev cestnoprometnih predpisov.

“Vsem udeležencem cestnega prometa svetujemo, da med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, temveč naj vozilo ustavijo v skladu s cestnoprometnimi predpisi na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo sporočilo. Prav tako jih pozivamo k doslednemu upoštevanju vseh ostalih cestnoprometnih predpisov,” še sporočijo iz PU Maribor.

Večer poroča, da bodo odjemalci Energetike predvidoma med 10. in 15. februarjem prejeli precej višje račune za ogrevanje.

Po poročanju Večera se je namreč cena variabilnega dela ogrevanja v januarju podražila z 80 evrov z DDV na skoraj 150 evrov za megavatno uro, torej za kar 87 odstotkov.

Razlogov za podražite je več, najpomembnejši je dvig cene plina, drugi bistvena podražitev elektrike.

Gospodinjstva naj bi Energetika o razlogih za podražitev kmalu obvestila.

Več sledi.

Na današnjem protestnem shodu pacientov na Trgu svobode v Mariboru se je zbralo več ljudi, ki so prisluhnili govornikom civilne inicative Glas ljudstva. Ti so predstavili zahteve in namen protestnega shoda, hkrati pa opozorili na stanje v javnem zdravstvu v Sloveniji.

Predstavnica civilne inicative Glas ljudstva Irena Šmajgert nam je tik pred shodom poudarila, čemu so se danes zbrali. Predstavniki inicative pa so nato predstavili v svojih govorih osnovne točke stavkovnih zahtev ter tudi nekaj zgodb pacientov in pacientk. Med govorci je bil tudi Boris Vezjak.

Stavka pacientov v Mariboru: govorec Boris Vezjak
Stavka pacientov v Mariboru: govornica Irena Šmajgert iz civilne iniciative Glas ljudstva

Irena Šmajgert nam je najprej dejala, da so se zbrali v podporo vsem tistim pacientom, ki so brez osebnega zdravnika. Izpostavila je, da brez javnega osebnega zdravnika ne gre. Povzela je cilje, da so proti privatizaciji zdravstvain  da želijo, da se ukine dodatno zdravstveno zavarovanje. Menijo tudi, da rešitve z ambulantami za neopredeljene paciente niso dobre, ob tem pa dejala, da sami ne rečejo, da gre za neopredeljene paciente, ampak za izbrisane paciente, ker se niso sami odločili, da so brez zdravnika. Menijo, da ni rešitev, da naj bi v teh ambulantah delali zdravniki, ki so preobremenjeni. Rekla je še, da so vse zahteve tudi poslali na ministrstvo za zdravje, vladi in poslancem. Med drugim je omenila, da je predsednik Golob dejal, da se bo udeležil stavke pacientov v Ljubljani. Meni, da je izkazal interes in voljo, in upa, da ne bo ostalo samo pri dejanjih.

V nadaljevanju so sledili govori in izpovedi pacientov, govor Borisa Vezjaka, prav tako pa tudi prebrane vse zahteve civilne iniciative Glas ljudstva. Oglejte si začetek shoda in govore, ki smo jih posneli v živo: 

Stavka pacientov v Mariboru: začelo se je na Trgu svobode
Stavka pacientov v Mariboru: zbrane zahteve so predali tudi vladi in poslancem
Stavka pacientov v Mariboru: s Trga svobode so udeleženci odšli do zdravstvenega doma
Stavka pacientov v Mariboru: zbrana množica pred zdravstvenim domom
Stavka pacientov v Mariboru: lepljenje zahtev na vrata zdravstvenega doma

V prihodnjih dveh mesecih bo potekala popolna zapora Streliške ceste, urejen bo obvoz.

MO Maribor je danes, 10. januarja, začela z izvedbo gradbenih del krožnega križišča Streliška cesta – Kardeljeva cesta, ki predstavlja začetek del IV. etape Zahodne obvoznice. Investicijo MO Maribor izvaja skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo.

Predvidena ureditev obsega ureditev štirikrakega enopasovnega krožnega križišča premera 36 metrov z ureditvijo vseh priključnih krakov, površino za kolesarje in pešce, ki bodo vodeni izven vozišča, odvodnjavanje, cestno razsvetljavo in ureditev komunalnih vodov.

Investicijo v višini 1,78 milijona evrov MO Maribor izvaja skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). DRSI sofinancira investicijo v vrednosti 762.685 evrov.

Investicijo izvajata podjetji Pomgrad, d. d. in Nigrad, d. o. o. Rok za izvedbo del je 4 mesece.

Streliška cesta bo prevozna še do 11. januarja, ko bo urejen obvoz, nato pa bo urejena popolna zapora. Urejen bo obvoz Ljubljanska ulica – Cesta Proletarskih brigad – Radvanjska cesta in obratno. Odsek Kardeljeve ceste med Borštnikovo ulico in Streliško cesto bo zaprt za promet od 10. januarja naprej.

Prav tako bo urejen obhod za pešce in kolesarje: Radvanjska cesta-Ulica Roberta Kukovca in po koridorju na Kardeljevo cesto, čez koridor na Kardeljevi cesti na Ulico Roberta Kukovca-Streliška cesta (iz zahoda proti vzhodu) in Ulica Roberta Kukovca, čez koridor na Kardeljevi cesti in nazaj, čez koridor na Kardeljevi cesti na Ulico Roberta Kukovca-Radvanjska cesta-Streliška cesta (iz vzhoda proti zahodu). Popolna zapora Streliške ceste bo, kot je bilo določeno s projektom, trajala 2 meseca, nato pa bo vzpostavljena polovična prevoznost ceste.

Mestni avtobusni promet na liniji 2 »Betnavska« bo vozil po spremenjenih trasah skladno z obvozom.

Društvo Atopijski dermatitis pripravlja v Mariboru brezplačno dermatološko posvetovalnico, ki bo 26. januarja 2023 v Ulici Pariške komune 13. Za posvet se je treba predhodno prijaviti.

“Ob današnjih čakalnih vrstah v zdravstvu je mnogo pacientov, ki na svoje odgovore čakajo tako dolgo, da stanje postane zelo resno. Zato organiziramo ta dogodek, ki bo v pomoč mnogim pacientom in staršem pacientov z resnimi kroničnimi boleznimi, kot je tudi atopijski dermatitis,” so zapisali v vabilu. Na brezplačni posvetovalnici v Mariboru bo svetoval dermatolog Jurij Plaznik.

Tisti, ki se bodo pravočasno prijavili, bodo imeli možnost tudi pogovora na štiri oči z dermatologinjo oz. dermatologom, na posvet pa se je treba prijaviti preko elektronske pošte na naslov: drustvoad@gmail.com.

Na isti elektronski naslov pa se lahko prijavite tudi na individualni posvet s Špelo Novak, mamico štirih otrok, dveh atopikov, usanoviteljico Društva Atopijski dermatitis, predavateljico, idejno vodjo in organizatorko dogodkov Društva AD, socialno delavko. Špela je v zadnjih letih govorila z več kot tisoč atopiki, pozna vse njihove zgodbe, izkušnje, situacije, poleg svoje seveda.

Štiri brezplačne posvetovalnice po Sloveniji

Samo posvetovalnico pa pravzaprav pripravljajo v štirih mestih. Poleg Maribora še v Kranju, Novem mestu in Ljubljani.

Kranj, 23. 1. 2023: z dermatologinjo Tamaro Levičnik, na naslovu: Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj
Novo mesto, 24. 1. 2023: z dermatologinjo Majo Gabrič Zirkelbach, na naslovu: Smrečnikova ulica 60, 6000 Novo mesto
Maribor, 26. 1. 2023: z dermatologom Jurijem Plaznikom, na naslovu: Ulica Pariške komune 13, 2000 Maribor
Ljubljana, 31. 1. 2023: z dermatologinjo Nino Jugovar, na naslovu: Tržaška cesta 128, 1000 Ljubljana

Tri družbe iz Skupine Javnega holdinga Maribor – Nigrad, Snaga in Mariborski vodovod – so na današnjih skupščinah dobile nove člane v svojih nadzornih svetih. S tem so bili v omenjenih podjetjih časovno poenoteni mandati nadzornikov, ki so predstavniki kapitala, saj jim bo sočasno pričel teči nov mandat.

Skupščine so 9. januarja 2023 potekale na sedežu posameznih družb z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev skupščine, 2. odpoklic članov nadzornega sveta, 3. imenovanje članov nadzornega sveta ter pri Mariborskem vodovodu in Snagi še 4. razveljavitev poslovnika o delu skupščine.

Kdo so novi nadzorniki?

V Nigradu so bili iz nadzornega sveta odpoklicani Sašo Drobnak, Stojan Auer, Gregor Ficko in Primož Tručl ter imenovani novi (stari) člani Gregor Ficko, Primož Tručl, Izidor Polanec in Dejan Stanko.

V Snagi so bili odpoklicani Damijan Škrinjar, Zorica Zajc Kvas, Stojan Auer in Vilijem Pozeb ter na novo imenovani Damijan Škrinjar, Milan Lukič, Matjaž Andric in Suzana Gomolj.

V Mariborskem vodovodu pa so bili iz nadzornega sveta odpoklicani Melita Petelin, Avgust Zavernik, Damijan Škrinjar in Matjaž Štandeker ter na novo imenovani Avgust Zavernik, Damijan Škrinjar, Leonida Polajnar in Rok Mezgec.

Vsem novim članom nadzornih svetov, med katerimi so tudi predstavniki manjšinskih delničarjev, bo štiriletni mandat pričel teči 10. januarja 2023.

Mestni avtobusi na liniji št. 2 Betnavska–Kardeljeva–Razvanje–Botanični vrt bodo zaradi izgradnje novega krožišča Streliška/Kardeljeva cesta od 11. januarja 2023 od 7. ure do predvidoma začetka marca letos vozili po spremenjeni trasi.

“V smeri Kardeljeve ceste bodo obrnili takoj za postajališčem OŠ Tabor 1 in nadaljevali pot po ulici Staneta Severja, kjer bodo imeli tudi nadomestno postajališče pred trgovino Tuš. V smeri centra bodo nato nadaljevali z vožnjo po ustaljeni trasi, v smeri Razvanja pa bo obvoz potekal po Kardeljevi cesti, Knafelčevi, Pasteurjevi in Ljubljanski ulici,” so sporočili iz Marproma.

Med zaporo krožišča Streliška/Kardeljeva ne bodo v uporabi avtobusna postajališča Kardeljeva–Borštnikova v obe smeri in OŠ Tabor 1 v smeri centra mesta.

Zbirni center v Rušah v letu 2023 deluje z novim obratovalnim časom, sporočajo na spletni strani Občine Selnica ob Dravi.

“S 1. 1. 2023 uvajamo nov obratovalni delovni čas zbirnih centrov v vseh primestnih občinah, kjer izvajamo službo ravnanja z odpadki. Tako bomo poenotili čas odprtja zbirnih centrov v vseh občinah, ki bo enak skozi vso leto,” so navedli.

Zbirni center Ruše, ki ga uporabljajo tudi občani občine Selnica ob Dravi, bo odprt po naslednjem obratovalnem času:

TOREK: od 12. do 17. ure.
ČETRTEK: od 12. do 17. ure.
SOBOTA: od 8. do 15. ure.

“Vse uporabnike vljudno prosimo, da zbirni center koristite v času obratovalnega časa. Izven obratovalnega časa odpadkov ni dovoljeno puščati pred vrati zbirnega centra,” pa sporočajo iz Javnega podjetja Snaga iz Skupine JHMB.

Od januarja do oktobra 2022 so pri ZPM Maribor uspešno izvedli pilotni mentorski program Ti to zmoreš za mladostnike, ki ga je sofinancirala Mestna občina Maribor. S programom želijo nadaljevati tudi v letu 2023.

“Od 15. do 29. decembra 2022 smo v okviru ČAROBNEGA MARIBORA pod okriljem Zavoda za turizem Maribor in MO Maribor organizirali dobrodelno akcijo »Poženi! Ti to zmoreš!« , s katero zbiramo sredstva, ki jih potrebujemo za nadaljevanje preventivnega programa za mlade. Sredstva smo pridobivali z nabiranjem kolesarskih kilometrov in dobrodelnih podjetij, ki kilometre spremenijo v donacije,” so zapisali v sporočilu za javnost.

S pomočjo krasnih partnerjev, prostovoljcev, prijateljskih društev, posameznikov, šol, organizacij, podjetij ter mimoidočih ljudi dobre volje so v dveh tednih prikolesarili neverjetnih 3.470 kilometrov!

Za vsak kilometer si želijo s pomočjo donatorjev pridobiti 10 €. Dobrodelna podjetja in posamezniki so v donacije do sedaj spremenili že več kot 760 kilometrov. Kar pomeni, da so zbrali že dobrih 7.600 €.

“Za enoletno izvedbo podpornega programa za mladostnike nam manjka še 27.100 €. Zato srčno vabimo in nagovarjamo tudi druga podjetja, da v donacije pretvorijo nekaj kilometrov in omogočijo nadaljevanje programa,” dodajo.

8. januarja 1944 v boj podali pripadniki Zidanškove brigade. Od ustanovitve te, še ene pohorske domoljubne enote, je letos minilo 79 let. Obletnico ustanovitve so obeležili na Svetem Primožu na Pohorju.

8. januarja 1944 so se v boj podali pripadniki Zidanškove brigade. Spomin na takratno zgodovinsko dogajanje so obudili s tradicionalno slovesnostjo. Tovarištvo, solidarnost in skupnost, so borcem Zidanškove brigade ostale nepogrešljive vrednote tudi po vojni, a so danes nekoliko zbledele. Z vztrajnostjo, trudom in močno voljo je potrebno poskrbeti, da se bodo te vrednote ohranjale naprej še v večji meri.

Župan občine Vuzenica Franjo Golob je poudaril, da je obujanje lokalne zgodovine zelo pomembno in da jo je potrebno ohranjati še naprej. Potrebno je ohraniti tudi tiste vrednote, ki so jih borci Zidanškove brigade imeli za najpomembnejše in se spominjati zgodovine.

S kulturnim programom so obeležili spominsko slovesnost, za kulturni program pa so poskrbeli učenci OŠ Vuzenica in praporščaki domoljubnih organizacij, osrednji govornik je bil Stanko Naglič, predsednik OO ZB NOB Vuzenica, ki je v govoru poudaril pomen Zidanskove brigade v boju proti okupatorju na Pohorju, na Koroškem in širšem slovenskem prostoru.

Župan občine Vuzenica Franjo Golob je poudaril, da je obujanje lokalne zgodovine zelo pomembno in da jo je potrebno ohranjati še naprej. Potrebno je ohraniti tudi tiste vrednote, ki so jih borci Zidanškove brigade imeli za najpomembnejše in se spominjati zgodovine.

V Podvelki, kjer je okoli 2000 volilnih upravičencev, so občani po več mandatih izvolili novega župana, dozdajšnji se namreč ni odločil za vnovično kandidaturo. Med tremi kandidati pa je volivce najbolj prepričal Miran Pušnik, ki ima že polne roke dela.

V Podvelki je po dolgih letih županski stolček zasedel novi župan. To je postal Miran Pušnik, ki se je dela že lotil. Občinski svet je na Podvelki pomlajen in zaenkrat po oceni župana sodelujejo odlično. V kratkem jih čaka še sprejetje proračuna.

Želi si napredek v občini

Pred novim županom so mnoge naloge, sam ima ogromno idej. In izzivi ga veselijo, ker to pomeni da bo občina napredovala, s tem pa se bo izboljšala tudi kvaliteta bivanja.

Odpravili smo se po mariborskih ulicah in ljudi vprašali, kakšne novoletne zaobljube so tokrat sklenili.

Nekaj sprehajalcev po Mariboru smo vprašali, kaj menijo o novoletnih zaobljubah in tudi, ali so sami sebi ali drugim ob tokratnem prestopu iz starega v novo leto tudi sami kaj obljubili.

Poglejte, kaj so nam povedali in mogoče tudi obljubili.

Včeraj, 7. januarja, se je v cerkvi svete Redagunde v občini Lovrenc na Pohorju odvil koncert vokalne skupine Ars – Kulturno umetniško društvo ARS. Nekaj utrinkov si lahko ogledate spodaj.

Med nastopom vokalne skupine se je odvil prihod Svetih treh kraljev z Jutrove dežele.

Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu. Imenovali so se Boltežar, Miha (Melhior) in Gašper.

Več sledi na BK TV.

Le malo je minilo od lanskih lokalnih volitev, a županja na Muti je že v polnem pogonu z deli in projekti. Kmalu bodo na seji obravnavali tudi predlog proračuna.

Na čelu občine Muta se je po lanskih lokalnih volitvah zgodila sprememba. Angelca Mrak je tako od sredine decembra, ko je nastopila z mandatom v polnem zagonu. Županjo veseli, da se je tudi občinski svet malce pomladil.

V branje kmalu tudi proračun

Stavi na dobro sodelovanje med vsemi svetniki, njo in seveda občinsko upravo. Kajti vizij ne manjka. Na občini si želijo tudi, da bo v teku trajanja začasnega financiranje sprejet občinski proračun, da lahko mirno začno leto z vsemi projekti, ki Muto čakajo.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes obiskala Zavetišče za zapuščene živali Maribor in ob tem poudarila, da je potrebno za živali primerno poskrbeti in jim nuditi kvalitetno življenje.

Odločila se je tudi za posvojitev črne muce. Sama je velika ljubiteljica živali, doma ima že psa, zato upa, da se bosta dobro razumela.

Po obisku je dejala: “Danes domov ne grem sama, z mano gre mačkon. Sem tudi sama posvojiteljica živali, mucke še nimamo, tako da sedaj se nam bo pridružil nov družinski član.”

Ta si jo je izbral, saj je skočil v njen objem, ko je vstopila v sobo z mucami.

Srčno upam, da se boš razumel z našim družinskim psom, sicer vaju pa bomo navadili, da se bosta lepo razumela,” je nekaj besed namenila tudi mucku. S seboj je imela tudi sinova, ki sta bila prav tako navdušena nad živalmi.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Mariborsko okrožno sodišče je pravnomočno zaključilo stečajni postopek nekoč uglednega vinarskega podjetja Vinag, ki je trajal skoraj devet let. Kot je v končnem poročilu zapisal stečajni upravitelj Simon Prelogar, je unovčil vso premoženje in zanj v stečajno maso iztržil 2,3 milijona evrov, k temu se je nateklo še dobrih 900.000 evrov prihodkov.

Prelogar dolgotrajni postopek utemeljuje s tem, da je bilo treba urediti veliko nerešenih pravdnih zadev, v sklopu zaključevanja nujnih poslov so obdelovali vinograde, poleg tega pa je imel dolžnik v lasti veliko nepremičnin ter najete vinograde, kar je povzročilo dolgotrajne prodajne postopke.

“V postopku sem unovčil vso premoženje, ostalo je nekaj nepremičnin, kjer je dolžnik sicer vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, vendar ni več dejanski lastnik, saj gre za nepremičnine, ki so bile prodane že pred začetkom stečaja, ali pa za pripadajoča zemljišča, za katera sem upnike sicer pozval k prijavi izločitvenih pravic, a se niso odzvali, zato te niso bile več del stečajne mase,” je še pojasnil Prelogar.

Po njegovih besedah je unovčena stečajna masa zadoščala za stoodstotno poplačilo prednostnih terjatev z zamudnimi obrestmi v višini dobrega pol milijona evrov. Ločitveni upniki so bili v višini slabega 1,8 milijona evrov poplačani z dobrimi 30 odstotki prijavljenih terjatev.

Vinag je bil do stečaja v lasti poslovneža Lea Ivanjka, a se je nato julija 2013 znašel v postopku prisilne poravnave, ki pa ni bila uspešna. Vodenje stečaja je sprva prevzela dotedanja prisilna upraviteljica Brigita Kraljič, ki se je z delom od okoli 40 zaposlenih takoj lotila nujnih vinogradniških opravil.

Tik pred trgatvami je premoženje za leto dni v najem prevzelo podjetje, povezano s takrat v Mariboru vseprisotnimi kitajskimi vlagatelji, a so ti pozneje odstopili od namere za nakup premoženja. Leta 2016 je upravljanje z vinogradi prevzela Ptujska klet, a se za nakup prav tako niso odločili. Takrat je Prelogar na nekaj dražbah vztrajal pri izklicni ceni 4,2 milijona evrov.

Oktobra 2017 se je izjalovil še en poskus prodaje, čeprav je premoženje na dražbi za slaba dva milijona evrov kupil ameriški poslovnež slovenskih korenin James Lukezic, a nato ni poravnal kupnine in Prelogar je moral v novo dražbo.

V začetku leta 2018 je sprejel milijon evrov visoko ponudbo družbe Metalka Commerce, ki sicer sodi pod okrilje poslovneža Marjana Pišljarja. Potem ko je ta mesec dni pozneje poravnala kupnino, je postala lastnik stare kleti v središču Maribora in nove v Košakih ter vinogradov v Košakih, Jarenini in Svečini. V paketu so bile tudi blagovne znamke Mariborčan, Bakhus, Royal in Lisičkino vino ter pravice do uporabe imena Vinag.

Da novi lastniki vendarle mislijo resno, so pokazali hitro.

Najprej so ustanovili hčerinsko družbo Vinag 1847, na katerega so iz Metelke Commerca prenesli vinarsko dejavnost in premoženje Vinaga, zatem pa so se lotili usposobitve kleti v Košakih in vinogradov ter urejanja stare kleti pod mestnim središčem, ki je zdaj spet na voljo za oglede turistom. Ob tem so uspeli odkupiti Vinagovo arhivsko zbirko, tako da so okoli 90.000 steklenic, ki jih je stečajni upravitelj prodal ločeno od kompleksa, že vrnili v klet.

Vodstvu “novega Vinaga” se je lansko poletje po parlamentarnih volitvah pridružila tudi dotedanja kmetijska ministrica in predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Imenovana je bila namreč za prokuristko ob direktorici Maruši Švelc.

Vir: sta

Ročno šivani vojački s prostorom za sliko starša, ki ga otrok pogreša. Izdelek, ki ga je ustvarila Sandra Zakrajšek iz Maribora.

Želja pomagati vojaškim družinam pri premagovanju čustvenih stisk ob odsotnosti njihovega družinskega člana

Povprašali smo jo, kako je prišla do ideje. “Pri moji ideji o vojaških lutkah, ki se lahko personalizirajo s sliko starša, ki je odsoten, izhajam iz lastne izkušnje. Že sama sem se rodila v vojaško družino, zaradi česar sva bili z mami pogosto sami. Zato mogoče niti ni naključje, da sem se kasneje poročila s pripadnikom Slovenske vojske, ki je prav tako dosti odsoten,” pove.

Kot pove v nadaljevanju, so jo v tujini, predvsem v ZDA, navdušili številni podporni sistemi za vojaške družine, tam dejansko vojska poskrbi za družine še dodatno, ko so pripadniki na misijah: “Pri nas pa je stvar drugačna. Napisanega je veliko, realnost pa je precej drugačna, na kar nakazujejo tudi študije. Ta mednarodna izkušnja, v povezavi z materinstvom, mi je dala idejo za lutko vojaka, s katero želim pomagati vojaškim družinam pri premagovanju čustvenih stisk ob odsotnosti njihovega družinskega člana.”

Največji povod za to, da je ideja prišla na plan, je njena drugorojenka Izabela, ki je odsotnost očeta vedno prenašala precej čustveno, obenem pa se ji je v času njegove odsotnosti vedno
poslabšal atopijski dermatitis, ki je stresno pogojen in ji je v mlajših letih povzročal precej težav. “To je vodilo do neprespanih noči, praskanja, razdražljivosti, precej solzic v očeh.”

“Z lutko, v katero sem vstavila sliko očka pa se je na obraz narisal nasmeh, iskrice v očeh so posušile solze in očka je lahko bil vedno ob njej. Z njo je spal, se igral, hodil v vrtec, jo poslušal… Bil je z nami tudi takrat, ko fizično ni mogel biti prisoten.”

Zdaj ima vsak od njunih otrok svojega očka vojačka, da je z njimi takrat, ko ga potrebujejo

“Seveda to ni dovolj, potrebno je veliko razumevanja in pogovorov. Težko je, ko majhne glavice ne razumejo, zakaj očka ni, ko ga pogrešajo. Zgodi pa se tudi, da jih je strah, ali bo sploh prišel nazaj. Takrat moraš biti tudi neke vrste psiholog in ves čas iskati načine, kako se s temi občutki in zaskrbljenostjo soočati,” doda ob tem.

Sama pot do realizacije je bila precej dolga, a bilo je vredno

“Šivanje me je sicer vedno zanimalo, čeprav sem po izobrazbi sociologinja. Tako sem se usedla za šivalni stroj in začela šivati, preizkušati kroje, materiale. Priznam, da je bil to zame precejšen izziv, ampak ker imam dobro prijateljico, ki vodi uspešno podjetje, kjer šivajo različne izdelke, sem se obrnila nanjo ter njeno ekipo in tako smo oblikovali prototip lutke. Za pomoč in vse nasvete sem ji iz srca hvaležna,” pove.

Potem je bilo obdobje koronavirusa, otroci so bili doma in na njenem šivalnem stroju se je nabiral prah. “Želja po realizaciji me je še vedno grizla, zdelo pa se mi je, kot da se vrtim v začaranem krogu. Potrebovala sem nek zagon, »brco v rit« po domače povedano. Lani poleti sem se uspešno prijavila na podjetniško usposabljanje na RRA Podravje, kjer sem zadnje štiri mesece skupaj še z 11 čudovitimi ljudmi, pripravljala svoj poslovni načrt in pridobila veliko uporabnih znanj, ki mi bodo pomagala na moji podjetniški poti,” še doda. To je bila super izkušnja, prizna: “Z ostalimi udeleženci smo se zelo zbližali, se bodrili in veliko nasmejali. So bili pa tudi trenutki, ko se mi je zdelo, da se ne bo zgodil noben premik, ampak potem spet posije sonce in rešitve pridejo skoraj same od sebe.”

“Zdaj lahko končno rečem, da sem sedaj pripravljena, da lutke predstavim ne samo Sloveniji, ampak celotnemu svetu. To veselje deliti z vsemi otroki in jim s pomočjo lutke pričarati iskrice v očeh ter lajšati dneve, dokler se spet ne objamejo s svojimi najdražjimi.”

V zadnjih letih so se kapacitete v osnovni šoli Kamnica precej povečale, in kuhinja nima dovolj ustrezne posode, da bi lahko učencem zagotovila vse, kar bi bilo potrebno.

Na mariborski občini doslej denarja za nabavo niso našli.

Več v prispevku.

Večer poroča, da Casino Lent, podjetje, ki je v pritličju Mariboxa nameravalo postaviti salon z 200 igralnimi avtomati, ne bo dobilo koncesije.

Mariborski mestni svetniki so sicer na seji potrdili dejavnost, ki bi, kot so dejali tedaj, Mariboru prinesla gospodarski razvoj, a je vlada presodila drugače, poroča Večer.

Na odločitev so poglavitno vplivali trije kriteriji, navajajo na Večeru: “Zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma lokalni skupnosti, vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika in obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe.”

Gradnja kolesarske povezave Radlje ob Dravi-naselje Vas je v polnem teku.

“Z realizacijo projekta se bo z varno kolesarko povezavo povezalo dve naselji. Vzpostavljeni bodo pogoji za razvoj trajnostne mobilnosti ter kolesarjenje med naseljema. Povezava bo omogočala nadaljnjo povezovanje občin v Dravski dolini,” so sporočili iz občine Radlje ob Dravi.

 

V četrtek, 5. 1. 2023, smo v oddaji Na glas govorili o načrtovanih protipoplavnih ukrepih in protipoplavni zaščiti v občini Duplek. Prav tako pa tudi, kaj je bilo že storjenega v tej občini.

Z nami so bili strokovnjaki: Smiljan Juvan, projektant iz VGB Maribor, Borut Roškar, direktor izvajalca VGP Drava Ptuj, in Blanka Grajfoner, vodja projekta na Direkciji RS za vode.

Oglejte si oddajo:

Direkcija za infrastrukturo je javno naročilo izgradnje prve etape mariborske zahodne obvoznice oddala družbam GIC Gradnje, IPI in Trgograd. Te bodo odsek od Lackove do Kardeljeve ceste zgradile za nekaj manj kot 20 milijonov evrov z DDV, je razvidno iz današnje objave na državnem portalu javnih naročil.

Na razpis sta se prijavili še družbi JV Garnol in Hering, a je bila njuna ponudba po navedbah direkcije višja od limitirane vrednosti javnega naročila. Zoper odločitev o izbiri je sicer še možno vložiti revizijski zahtevek.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je novembra lani med obiskom v Mariboru napovedal, da se bo gradnja mariborske zahodne obvoznice pričela spomladi letos. V rebalansu državnega proračuna so namreč zagotovili sredstva za gradnjo prvega dela zahodne mariborske obvoznice, celotna zahodna obvoznica pa naj bi bila zgrajena v letu 2026.

Prvi del zahodne obvoznice zajema odsek od krožišča na Lackovi do Kardeljeve ceste v dolžini nekaj več kot 1,2 kilometra.

Za naslednji dve etapi obvoznice s priključkom na avtocesto v Slivnici je bila lani poleti javna razgrnitev državnega prostorskega načrta. Na direkciji za infrastrukturo računajo, da bodo z njuno gradnjo lahko začeli takoj po izgradnji prve etape. Zanju denar še ni zagotovljen, prav tako ni znana vrednost investicije.

Mestna občina Maribor je konec lanskega leta že začela izgradnjo krožnega križišča na križanju Streliške in Kardeljeve ceste, ki sodi v sklop načrtovane zahodne obvoznice. Tam je že nekaj let začasno, montažno krožišče. Investicijo v višini 1,78 milijona evrov izvaja občina skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki prispeva nekaj več kot 760.000 evrov. Dela bosta izvedli podjetji Pomgrad in Nigrad, ki imata za to štiri mesece časa.

vir: sta

Župani Mestne občine Maribor ter občin Starše, Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Rače-Fram so danes kot predstavniki ustanoviteljic družbe Farmadent z družbo Salus podpisali pogodbo o prodaji poslovnih deležev, je potrdil predsednik skupne medobčinske komisije za prodajo kapitalskih deležev omenjene družbe Gorazd Škrabar.

Kot je pojasnil Škrabar, gre za prodajo 100-odstotnega poslovnega deleža družbe, ki se tako kot Salus ukvarja z veleprodajo zdravil in medicinskih pripomočkov. Kupnina znaša 8,46 milijona evrov in bo v primeru uspešno izvedenega posla razdeljen med občine ustanoviteljice, in sicer glede na njihove deleže v družbi.

“Izpolnitev prodajne pogodbe bo izvedena po izpolnitvi odložnih pogojev, določenih v pogodbi, predvsem po potrditvi prodajne pogodbe s strani občinskih svetov in mestnega sveta občin ustanoviteljic ter po odobritvi pogodbe s strani organov varstva konkurence,” je še dodal Škrabar.

Da je prišlo do podpisa prodajne pogodbe, so na spletni strani Ljubljanske borze objavili tudi v Salusu. Ob tem so dodali, da je potencialni nakup Farmadenta skladen z razvojno strategijo družbe oziroma skupine, s katerim želijo skozi zadane strateške cilje, z inovativnim pristopom in na stroškovno učinkovit način utrditi svojo vlogo enega od vitalnih členov v oskrbi s produkti in storitvami na področju zdravstva na trgih jugovzhodne Evrope.

Salus je sicer že pred časom oddal zavezujočo ponudbo za nakup 75-odstotnega deleža omenjenega podjetja, z nakupno opcijo za nakup preostale četrtine poslovnih deležev, alternativno pa za takojšen nakup 100-odstotnega deleža. Sredi novembra so ponudbo podaljšali do 15. decembra, saj da so pogajanja še vedno potekala, pomembno vlogo pri tem pa so verjetno imele tudi lokalne volitve.

Na mariborski mestni občini so sicer že v proračunu za leto 2021 načrtovali deset milijonov evrov prihodkov od prodaje Farmadenta. Izkupiček je zdaj že v celoti nekoliko nižji, k temu pa je verjetno prispevalo tudi nekoliko slabše poslovanje nekoč najbolj dobičkonosne občinske družbe. Prihodki od prodaje so leta 2021 znašali 79 milijonov evrov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej, podjetje pa je leto končalo z dobrega pol milijona evrov čiste izgube.

Mariborska občina se je skupaj z manjšimi soustanoviteljicami za prodajo Farmadenta že pred časom odločila, ker jo je v to s spremembami zakona o lekarniški dejavnosti prisilila država. Novosti so namreč občinam kot lastnicam lekarn prepovedovale hkratno lastništvo veletrgovca z zdravili.

Čeprav je občinam, med temi je bila tudi Ljubljana z LL Grosistom, konec lanskega leta DZ vendarle uspelo prepričati o spremembi zakonodaje, s čimer so v zadnjem trenutku preprečili prisilno prodajo, so se v Mariboru odločili za nadaljevanje prodajnega postopka.
Vir: sta

Potem ko je njihova dosedanja zdravnica napovedala vrnitev koncesije za opravljanje te dejavnosti, so se krajani Malečnika pri Mariboru zbali, da bodo ostali brez družinskega zdravnika. Mariborski zdravstveni dom je zavrnil možnost prevzema tega programa, zato je občina objavila razpis za izbiro novega koncesionarja. Prispela je ena prijava.

“Sedaj je treba pridobiti še potrdila Zdravniške zbornice Slovenije, nato sledi vloga za soglasje ministrstva za zdravje. Če bo vse to uspešno, lahko Mestna občina Maribor izda odločbo. Po pravnomočnosti odločbe sledi podpis pogodbe,” so za STA danes povedali na mariborski občini.

“Če se zaplete, lahko postopki trajajo nekaj mesecev. Če ne bo zapletov, pa bo postopek izpeljan v približno mesecu dni,” so dodali.

Zaenkrat v Malečniku še dela dosedanja zdravnica, saj bo koncesijsko razmerje po napovedih prekinila konec januarja. Razlogi za njen odhod so po poročanju medijev osebne narave in o njih ne želi govoriti.

Krajane je napoved njenega odhoda močno vznemirila, saj so se ob splošnem pomanjkanju družinskih zdravnikov v Sloveniji zbali, da ne bo zanimanja za delo v njihovi ambulanti.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki pokriva Maribor in okoliške občine, pa že nekaj časa ni družinskega zdravnika, ki bi še vpisoval nove paciente.

Ko je zdravnica v Malečniku, ki skrbi za okoli 2000 pacientov, napovedala odpoved koncesijske pogodbe, je Mestna občina Maribor najprej pozvala mariborski zdravstveni dom, da se opredeli do možnega prevzema programa splošne medicine v Malečniku. Njihov odgovor je bil negativen. “Zdravstveni dom se za prevzem koncesije zaradi pomanjkanja zdravnikov ni odločil,” je za STA povedala Maja Arzenšek iz službe splošne medicinske dejavnosti tega javnega zavoda.

Naslednji korak občine v reševanju problema je bil sprejetje novega koncesijskega akta na mestnem svetu ter pridobitev soglasja ministrstva za zdravje in zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zatem je bil 29. novembra 2022 objavljen javni razpis za izbiro novega koncesionarja.

“S podelitvijo koncesije bo zagotovljeno nemoteno delovanje osnovne zdravstvene dejavnosti na področju splošne medicine na območju Krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče pod pogoji, ki so bili doseženi pred odpovedjo sedanjega koncesionarja,” izpostavljajo na občini. Koncesija se podeli za 15 let.

Občina je koncesijsko razmerje z dosedanjo zdravnico zasebnico sklenila leta 2012.

vir: sta

Betnavski dvorec že vrsto let propada, prav tako njegova okolica, ki je bila popolnoma zaraščena.

A na tem mestu danes brnijo stroji, posekali so grmičevje in številna drevesa. Večer poroča, da je novi lastnik podjetje Dvorec Betnava iz Maribora, katerega lastnik je Miha Bezjak. Potrdil jim je, da je novi gospodar in dejal, da dolgoročni načrti še niso definirani in so odvisni od številnih dejavnikov, ki niso izključno v domeni lastnika zemljišč.

Za sanacijo okolice je Bezjak sicer pridobil potrebna soglasja, določili so tudi obseg sečnje. Kljub temu, pa o izvedbi ni obvestil Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in naravovarstvenikov, poroča Večer.

Na podjetje smo se sicer obrnili tudi mi, a odgovor še nismo prejeli.

Županja občine Ruše Urška Repolusk je za podžupana za komunalo imenovala g. Janeza Osrajnika.

Svojo funkcijo bo opravljal nepoklicno. “Janezu želim vse Dobro pri opravljanju njegove funkcije in veliko uspešno realiziranih projektov,” je ob tem zapisala na družbenih omrežjih.

Za našo televizijo je o letošnji sezoni do zdaj in o načrtih spregovorila Ilka Štuhec, ki je s stopničkami na smuku v St. Moritzu zasedla odlično drugo mesto. Poglejte si, kaj je povedala.

Ilka pred začetkom nove sezone se so zgodile spremembe. Menjave v štabu, menjave opreme, na mestu je tudi glava letos, kajne?
Ja, pravzaprav ste zdaj že vse povedali. Stvari, ki so se zgodile, ki so se spremenile, so prinesle neki sveži veter, dodatno motivacijo in vse skupaj se je res “poklopilo” tako kot sem si želela oz. še malo boljše in lahko sproščeno uživam v tem, kar delam.

Zdaj imate smučarke hitrih disciplin malce pavze, in pa vprašanje, če vas bomo letos lahko videli na Zlati lisici. Vemo, da ste na Pohorju pokazali, da znate vijugati tudi med veleslalomskimi in slalomskimi količki, letos je tekmovanje sicer v Kranjski Gori.
Ne, tokrat ne bom na Zlati lisici. Ker smo zdaj v zadnjih dveh tednih imeli plan, da sem nekaj malega počivala, potem pa, koliko se je le dalo, smučala tukaj na Pohorju in predvsem delala na kondiciji. Predvsem, ker je bila to zadnja resna možnost za kakšen večji blok, skoraj do konca sezone. Odhajamo pa v bistvu že jutri zjutraj (pogovor smo opravili 3.1., op.a.) na trening, tako da nam tokrat res ne paše v plan Zlata lisica.

Kako je smučati z novim opremljevalcem? Je oprema boljša ali je bistvena razlika ta, da vi lažje komunicirate z njimi in dosežete to, kar želite, in potrebujete?
V bistvu oboje, smuči mi zelo odgovarjajo in kot sem tudi že jeseni tolikokrat poudarjala, tudi “support” celotne firme je zelo na mestu in sem zelo vesela, da jim lahko potem nekako povrnem z dobrimi rezultati, da smo vsi nagrajeni za naše odločitve.

Konkurenca je zelo huda, kako gledate na ostala dekleta, so med vami tudi pristne čestitke, stiski rok ob uspehih?
Seveda imaš nekatere ljudi rajši kot druge, mislim, da je povsod tako, tudi pri nas v smučariji. Seveda si za vsakogar vesel, še najbolj zase ane, malce egoistično. (smeh). Mogoče za tiste svoje res dobre prijateljice še bolj. Je pa res, da konkurenca nikoli ne spi, vse skupaj je šlo še korak naprej v še večje ekstreme in res ni prostora za kakšne napake, zdrse oz. nepopolnosti.

A se je pri vas naredil največji preskok letos v razmišljanju? Si letos bolj upate?
Ja, to je nekako prišlo, bom rekla, da posledično z dobrimi treningi, z dobrimi pripravami in se je tako gradilo tudi moje samozaupanje. Potem pa je tu seveda tudi zaupanje v material, da vem, kako reagira, kaj si lahko z njim privoščim. Pa seveda celotna slika na startu oz. na tekmi zgleda drugače kot, recimo temu, so me poznali tri leta. (smeh)

Ste čisto zdravi, vse poškodbe za vami?
Zdrava sem, morem potrkati, vse štima kot mora in to je res super.

Zanima me še navezava vaša mami in vi? Na začetku vaših uspehov je bila serviserka, letos je trenerka, kako to poteka?
Z mamo pa seveda, vemo, z mano je v bistvu že od začetka, dale sva marsikaj skozi. Zdaj je spet v eni drugačni vlogi in mislim da ji zelo odgovarja. Ne samo, da je zdaj tudi uradno šefica, tudi odlično to opravlja. Uspešno krmari med nami vsemi, ker v ekipi nas je pet in tudi ta medsebojna komunikacija, energija mora biti vse na mestu. Ne bom zdaj rekla meni lažje, ampak da nekako vsi uživamo in je potem vse skupaj, ja, lažje, bolj prijetno.

Kakšni so še načrti do konca letošnje sezone in potem za naprej?
Načrti do konca leta? Ja hitro smučat. (smeh) Delat dalje, s tem kar smo začeli na prvih tekmah. Kar bo dalje, pa še ne razmišljam v tem trenutku. Uživam v tem, kar delam.

Trenutno v Sloveniji beležimo porast gripe in respiratornih bolezni. In žal se v slovenskih lekarnah srečujejo s težavami pri dobavi le-teh.

Obrnili smo se na Lekarne Maribor, ki so nam pojasnili, da trenutno ni na tržišču antibiotičnih suspenzij za otroke Hiconcil 250 mg/ 5 ml prašek za peroralno suspenzijo ter Ospamox 250 mg/5 ml in 500 mg/5 ml prašek za peroralno suspenzijo: “Obe zdravili vsebujeta učinkovino amoksicilin. Pomanjkanje ni samo na slovenskem, ampak tudi na evropskem trgu. O pomanjkanju smo bili obveščeni tudi s strani Lekarniške zbornice Slovenije.”

V nadaljevanju so dejali, da so zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor in pediatre obvestili, katere antibiotične suspenzije za otroke so v lekarnah na zalogi in katere niso dobavljive.

Seznam vseh zdravil, vključno s predvidenimi roki dobave, je na voljo TUKAJ.

 

O tem, da je letos smučarska vozovnica na Pohorju dosegla rekordno ceno, smo na našem portalu že poročali.  Cena dnevne vozovnice za odrasle je 43 evrov. Kot kaže, je to od smuke odvrnilo tudi nekatere smučarje.

Na Javni holding Maribor (JHMB), pod katerega spada Marprom, ki upravlja proge in žičnice na Pohorju, smo poslali vprašanja o obisku decembra 2022 in 2021. Številke so zanimive. V decembru 2022 so imeli na Pohorju blizu 38.000 obiskovalcev, od tega je bilo preko 22.000 smučarjev. Leto pred tem pa – število smučarjev je bilo decembra 2021 približno za tretjino višje kot decembra 2022. V Javnem holdingu Maribor ne iščejo razlage za upad interesa v izjemno visoki ceni karte, temveč obisk decembra 2022 utemeljujejo drugače: “Razlog za to je predvsem koriščenje bonov v decembru 2021 za aktivnosti na Pohorju, deloma pa tudi neobičajno toplo vreme v času nedavnih božično-novoletnih praznikov.”

Mariborčani so nad ponujenim razočarani 

Javni holding Maribor smo povprašali tudi, koliko je bilo decembra tujcev in od kod so bili. Pojasnjujejo takole: “Natančne statistike o tem ne vodimo, so pa med tujimi obiskovalci prevladovali gostje s Hrvaške.” Sicer pa je bila med 25. decembrom 2022 in 1. januarjem 2023 na zgornjem delu Mariborskega Pohorja mogoča tudi nočna smuka. Prav tako sta bila decembra na Pohorju na voljo še sankanje in tek na smučeh.

Mariborčani sicer na družbenih omrežjih negodujejo, da so letošnje cene oderuške, za to kar ponujajo. Žalosti jih, da je smuka zaradi sonca in temperatur tudi v glavni sezoni, torej sredi januarja, slaba, hkrati pa cene ostajajo enake, lahko beremo razočaranje komentarjev.

V času priprave tega članka, pa so očitno tudi v Marpromu spoznali, da bi za to kar ponujajo bilo smiselno imeti nižjo ceno. Na družbenih omrežjih so zapisali: “Glede na skrčen obseg obratovanja bodo od četrtka veljale znižane cene dnevnih smučarskih vozovnic; ob delavnikih bodo znašale 33 EUR za odrasle, 28 EUR za mladino, študente in seniorje ter 19 EUR za otroke in invalide, čez vikend pa bodo cene za omenjene kategorije 36/31/21 EUR.”

Trudili se bodo, da še naprej zagotavljajo kakovostno smuko

“Še naprej si bomo prizadevali, da v okviru vremenskih razmer čim bolje uredimo smučišča in obiskovalcem tudi v nadaljevanju zimske sezone, še posebej med počitnicami, zagotovimo kakovostno smuko. Pričakujemo, da bo mrzlo vreme letos še omogočilo zasneževanje smučišč,” pa pojasnjujejo v JHMB. Točen seznam delujočih žičniških naprav in odprtih smučarskih prog v upravljanju podjetja Marprom iz Skupine JHMB je sicer dostopen na uradni spletni strani smučišča na tej povezavi. Na Mariborskem Pohorju je trenutno mogoča smuka do spodnje postaje sedežnice Poštela, na Arehu pa do spodnje postaje Piskra.