Jutri, 31. decembra, se bo v občini Radlje ob Dravi odvilo pred silvestrsko druženje.
Dogajanje se bo odvilo na tržnici s pričetkom ob 9. uri. Ob 10. uri sledi nastop Mestnega pihalnega orkestra Radlje. Za vse prisotne bo na voljo brezplačen čaj in kuhano vino,
so zapisali na strani občine Radlje ob Dravi.
Vljudno vabljeni!
V minulih dneh se je v domu Danice Vogrinec Maribor znova odvila Božična čarovnija.
Najprej 22. decembra ob 17. uri na Veselovi ulici, kjer je nastopil tudi žongler Aljaž, Neuvirtovi Štajerci, glavna atrakcija pa je bil zagotovo prihod Božičkov.
Dan kasneje so se spusta Božičkov razveselili na Čufarjevi ulici, kjer so zbrani poleg vedno navdušujočega nastopa Božičkov, uživali tudi v nastopu vokalne skupine, nastopili so Neuvirtovi Štajerci, žongler Aljaž, lajnarka Vita, zapeljali so se lahko tudi s kočijo.
Nekaj utrinkov, last Doma Danice Vogrinec Maribor:
V mariborskem urgentnem centru beležijo izjemen porast bolnikov obolelih z gripo in respiratornimi virusi.
Veliko bolnikov bi lahko obiskalo svojega zdravnika, a so velike težave z dostopnostjo, zato se bolniki obračajo na urgenco, kjer sprejmejo in pregledajo vsakega. Delež življenje ogrožajočih stanj je precej nižji, okoli 60 odstotkov je takšnih, ki ne potrebujejo nujne pomoči.
Bojijo se, da bo prišlo do trenutka, ko pacientov ne bodo mogli kam namestiti.
Več v prispevku.
“Začenjamo z gradnjo prve faze atletske ogrevalne dvorane,” so sporočili iz mariborske občine.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič skupaj z ekipo je tik pred iztekom leta zagotovil sofinancerska sredstva v višini 3 milijone EUR za izgradnjo atletske ogrevalne steze z rekonstrukcijo obstoječe tribune v Športnem parku Tabor. Razliko do celotne investicije bo zagotovila mariborska občina, so zapisali na MO Maribor.
“Takoj v novem letu se tako začenja prva faza gradnje atletske ogrevalne dvorane, to je izgradnja atletske ogrevalne steze z rekonstrukcijo obstoječe tribune. Investicija bo zaključena do začetka EYOF Maribor 2023, saj je atletika ena izmed disciplin vključenih v športni festival,” še zapišejo.
10. december, dan, ko je dedek Mraz prišel s Pohorja. S pravljičnim spremstvom in vilo Simono je te dni prepotoval vse mestne soseske.
Minulo sredo pa se je znova poslovil, njegovo slovo smo spremljali tudi mi.
Kako je bilo pa v prispevku spodaj:
Odšel je poln vtisov in pričakovanj v prihodnjem letu. In za to gredo zasluge Zvezi prijateljev mladine Maribor, ki že vrsto let prireja dedka Mraza.
Na mariborski občini se je odvilo božično druženje otrok zaposlenih.
Več kot 40 otrok zaposlenih preživelo prazničen dan na mariborski občini
“Najprej jih je sprejel foksi EYOF Maribor 2023, kjer so se za silo okrepčali in se podali po božičnih ustvarjalnicah in aktivnostih. V štirih skupinah so krasili piškote, snemali videe, ustvarjali in migali. Piškote, ki so jih okrasili na delavnicah, so nato obesili na smrekico, ki stoji pred Dvorano generala Maistra,” so zapisali na Mestni občini Maribor.
Zaključili so: “Na koncu jih je obiskal tudi Božiček in vsem razdelil darila, saj je ocenil, da so bili vsi otroci pridni. Veliko veselja, smeha in dobre volje je napolnilo hodnike in pisarne mariborske občine”
Medtem, ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih, pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani z vožnjami po pašnikih in gozdovih, sporočajo v Varnostnem Sosvetu Podvelka – Ribnica na Pohorju.
Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z dne 30. 8. 2004 in št. 46/14 z dne 23. 6. 2014) tako vožnjo zunaj cest prepoveduje.
Omenjeni Zakon določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Zakon opredeljuje “vozila na motorni ali drug lasten pogon” vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila, se pravi tudi motorne sani.
Isti člen Zakona o ohranjanju narave opredeljuje tudi pojem “naravno okolje” in sicer obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliv vpliva, ga oblikuje in uporablja.
– naselij;
– javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
– gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
– območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;
– omrežij gospodarske javne infrastrukture in
– območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.
Za kršitev teh zakonskih določil je predpisana globa, v posebej določenih primerih pa tudi zaseg vozila kršitelju, ne glede na to, ali so storilčeva last ali ne. Med uporabniki motornih sani se pogosto pojavlja vprašanje, ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni promet ne opravlja, ker niso plužene:
Uporaba posebnih prevoznih sredstev je na gozdnih cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet (npr. ker niso plužene), vožnja z motornimi sanmi sicer dovoljena na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin, še sporoča Varnostni Sosvet Podvelka – Ribnica na Pohorju.
Tokrat vas sprašujemo: Se strinjate, da letos ponovno ni ognjemeta v Mariboru?
Glasujte spodaj.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.Ob iztekajočem letu vam vse lepo zaželi župan občine Lovrenc na Pohorju, Marko Rakovnik. Njegovim željam lahko prisluhnete spodaj.
Božični stand up Reporterja Milana je že več dni pred dnevom dogodka razprodal dvorano Tabor. Gledalce so pričakovano navdušili, glasnega smeha v nedeljo zvečer ni manjkalo.
Božično stand up Reporterja Milana se je odvil po koronski pavzi. In kot kaže so ljudje nestrpno čakali, da se vrnejo v mariborsko dvorano Tabor. Le-ta je bila razprodana in dvourni nastop je spremljal smeh večtisočglave množice.
Stand up Reporterja Milana je potekal z manj dialoga med glavnimi akterji, bolj ali manj je vsak na odru sam. A v ospredju je bil njihov tipičen humor, ki ga lahko slišimo vsakodnevno slišimo na Radiu City.
Pred tremi leti se je ekipi na odru prvič pridružil igralec Gorazd Žilavec, ki se je v ekipo vključil kot bi bil vedno njihov. Odzivi gledalcev po predstavi pa povedo svoje.
In to je tudi bistvo njihovega stand upa, da iščejo vzporednice v tem kaj se je v zadnjem obdobju dogajalo … V resničnem življenju je največ tem za vse prevečkrat žalostno resnico, ki marsikoga nasmeji. Ker … Resnica ni plenica, pa vendar marsikomu smrdi!
Zveza prijateljev mladine Maribor je govorila z Dedkom Mrazom, ki komaj čaka, da vidi vse otroke. Vsi skupaj pa vabijo še na dobrodelno kolesarjenje na statičnih kolesih, razne delavnice in zabave, ki jih pripravljajo v zadnjih dneh tega leta. Iz Maribora se bo poslovil jutri.
Jutri, 28. decembra, se bo dedek Mraz odpravil še na zadnjo vožnjo s kočijo po praznično okrašenih ulicah Čarobnega Maribora. V središče mesta bo vstopil ob 17.20 na Glavnem trgu, se popeljal po Gosposki in Jurčičevi ulici ter se ustavil na Grajskem trgu, od koder ga bodo otroci, ki bodo pred njegovim prihodom peli in čarali s Čarovnikom Grego v Vilinskem mestu – predstava se bo pričela ob 17. uri – pospremili do Trga Leona Štuklja. Na velikem odru bo ob 17.45 uri nastopil otroški pevski zbor OŠ Martina Konšaka Maribor, dedek Mraz pa se jim bo na odru pridružil nekaj minut kasneje in skupaj z njimi zapel svojo najljubšo pesem. Po obisku šotora, kjer nabiramo dobrodelne kilometre, se bo popeljal še do Trga svobode ter po Slovenski in Gosposki ulici do Glavnega trga, kjer bo ob 18.30 zapustil Maribor in se odpeljal nazaj na Pohorje.
Poženi!Ti to zmoreš
V šotoru na Trgu Leona Štuklja bo še do 29. decembra, vsak dan med 11. in 13. uro in od 17. ure dalje, potekala dobrodelna akcija »Poženi! Ti to zmoreš«, na kateri na statičnih kolesih nabiramo dobrodelne kilometre za program za mladostnike v stiski »Ti to zmoreš«.
Kmalu novoletne počitnice
V Domu ustvarjalnosti mladih bo zadnji teden leta, od 27. do 30. decembra, ne le prazničen, temveč tudi počitniški. Rdeča nit ustvarjalnih delavnic bodo, v pričakovanju novega leta, glasba in ples, obiskali pa bomo tudi čarobno Vilinsko mesto in drsali v Ledni dvorani:
Policisti Policijske uprave (PU) Maribor beležijo več tatvin.
Sporočili so, da so na območju Tabora v Mariboru vlomili v tovorno vozilo in iz njega odtujili kovček z orodjem. Na območju Radvanja pa je bilo iz hodnika večstanovanjske hiše ukradeno žensko kolo. “Po nestrokovni oceni je bila povzoročena škoda v višini 700 eur,” so zapisali v sporočilu za medije.
Jelkina špajza je trgovinica, ki jo najdete v Vrtnarstvu Mrak. Ponuja pa domače in predvsem lokalne izdelke in pridelke. Preverili smo kaj vse imajo.
V Vurberku boste lahko 1. januarja 2023 ob 13. uri skočili v Dravo.
Peto leto po vrsti namreč dupleško društvo Ohranimo naravo čisto organizira tradicionalne novoletne skoke v Dravo, ki vsako leto privabijo tudi množico obiskovalcev. Več o skokih je povedal predsednik društva Borut Ludvik.
Namen skokov v Dravo je pripeljati ljudi k Dravi, tako skakalce oziroma plavalce kot seveda obiskovalce, gledalce. In da jih opomnijo, zakaj je za njih Drava pomembna, pravi Borut Ludvik. Lokacija je pravzaprav ista kot prejšnja leta, res pa je, da ni ob glavni cesti in jo lahko kdo tudi zgreši. Da jo bodo tisti, ki je še ne poznajo, lažje našli, Ludvik priporoča uporabo aplikacije, ki bo prebrala QR-kodo do točne lokacije.
Ludvik še pravi, da bi radi, da ljudje pridejo prvega januarja, torej prav na novega leta dan, k Dravi, na “obalo”, da se tam poveselijo skupaj z drugimi, ne nazadnje da si tudi voščijo za vstop v novo leto, osvežijo od najdaljše noči, silvestrovanja. Vrsto let pa se že trudijo prepričati ljudi, da ne uporabljajo vozil, zato pozivajo najbližje prebivalce Vurberka, da pridejo kar peš ali pa s kolesom.
Prijavnine ni, a prijaviti se je treba tisti dan, ko bodo skoki. Zato priporoča, da pridejo tisti, ki želijo skočiti v reko, da pridejo vsaj pol ure pred začetkom prireditve. Poskrbljeno bo tudi za varnost, saj bodo imeli reševalce, tudi priznanega in reševalni čoln. Letos bodo poleg Duplečanov sodelovali tudi občani sosednje občine Starše iz Zlatolišja, ki bodo preko drugega brega Drave prišli varovati s svojim čolnom.
Borut Ludvik še pravi, da naj skakalci oziroma plavalci upoštevajo navodila, naj ne plavajo stran od brežine, ampak naj plavajo ob obali.
Še ena pomembna letošnja novost pa je, da prosijo obiskovalce, da prinesejo zraven kak kozarec, skodelico, lonček, iz katerih bodo pili pijačo, ki jo sicer lahko dobijo na sami prireditvi. S tem, ko prinesejo svoj kozarček, skodelico ali lonček in tega potem tudi odnesejo, bodo namreč poskrbeli za naravo, ki bo po njihovem obisku ostala čista, brez smeti, brez plastičnih lončkov za enkratno uporabo.
Danes se je v Mariboru na Teznu odvil blagoslov konjev.
“Prijetna obogatitev na današnji god sv. Štefana. Blagoslov 11 konjenikov in konj iz Bohove pred tezensko cerkvijo,” je zapisal župnik Jože Povh.
Nekaj utrinkov:
Ob praznikih vam vse lepo zaželi tudi Angelca Mrak, županja Občina Muta.
Prisluhnite voščilu.
Ulično gledališče Ana Mrzla pripravlja v torek, 27. 12. 2022, ob 19.30, ulično predstavo po motivih ljudske pripovedke o Kačji kraljici.
Vilinsko mesto se bliža vrhuncu. Čarobne dogodivščine z vilami in vilinci bo okronalo druženje s še enim pravljičnim bitjem – Kačjo kraljico. Legenda pravi, da je ta nekoč v davnih časih živela na Mariborskem otoku. Prelepa bela kača z zlato krono na glavi je v svoj čarni ris mamila mariborske mladeniče, ki se jim je zahotelo zlata in draguljev. A strupeni gadi, ki so zaklad čuvali, so mnoge pognali v smrt med dravskimi valovi. Ob isti reki pa je v davnih časih obstajal kotiček, kjer se je življenje odvijalo že v pradavnini, v železni dobi. Nato je zavetje nudil Keltom in Rimljanom, Germanom in Slovanom. Po tiho jih je spremljal v zgodovini, se z njimi spreminjal, rasel in padal, cvetel in propadal. Danes mu pravimo Vojašniški trg, so zapisali v napovedi uprizoritve.
27. decembra se bo v predstavi Srečanja v času med stoletnimi zidovi Žičkega dvora in Minoritskega samostana s Kačjo kraljico vila še cela vrsta mariborskih zgodb. Nenavadnih in skrivnostnih, pospremljenih z iskrami in plameni, artisti in glasbo.
Režiser in idejni vodja predstave je Goro Osojnik, ki je povedal: “Vsakemu javnemu prostoru njegovo pravo vrednost dajo šele ljudje, ki ga uporabljajo; ulično gledališče pa ima to krasno sposobnost, da lahko pričara vsebine in z njimi začara prostore ter jih tako vsaj za nekaj trenutkov napravi drugačne. Vojašniški trg je zaradi svoje sestavljenosti predstavljal izziv, ki je klical po po lokalni vsebini. Zato smo k sodelovanju povabili Mariborčane, ki so nam pomagali poiskati bolj ali manj (ne)znane mariborske zgodbe in jih stkati v pisano in malce hudomušno tapiserijo dogodkov, ki so se nekoč že – ali pa tudi ne – odvijali prav na tem trgu.”
Študenti Univerze v Mariboru so postali pomočniki Dedka Mraza, saj so preko Študentskega sveta UM zbirali igrače in sladkarije za Društvo prijateljev mladine Maribor, ki že pomaga Dedku Mrazu.
Igrače in sladkarije so že predali predstavnici Društa prijateljev mladine Maribor, ki jih je odnesla na sedež društva. Izpostavila je še, da je veliko plišasto srce, ki ga je držala v roki, pravzaprav premalo, da bi pokazalo, kako dobro gesto so naredili študenti in vsi drugi, ki so pomagali. Zagotovo pa velja, da pomočnikov Dedka Mraza ni nikoli preveč in da je lepo, da bodo z igračami in sladkarijami pomagali staršem, otrokom in celotnim družinam olepšati praznike.
Tik pred božičem sta Karitas Maribor ter prejemnike pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl ter župan mesta Maribor Saša Arsenovič.
Visoka gosta sta si nato opasala predpasnike ter se kot uigran tim pridružila sodelavcem ter
prostovoljcem Karitas in razdelila slovesno petkovo kosilo. Kakor že tradicionalno sta se obrnila na vse navzoče prejemnike pomoči, prostovoljce in sodelavce.
Karitas s kratko spodbudno mislijo:
Gospod nadškof Alojzij je navzoče pozdravil z naslednjimi besedami: “Kdor ljubi dobiva novo moč, kar prenaša ljubezen, ni nikoli breme. Kdor ljubi, zmore vse! (Phil Bosmans). Božič nam razodeva, kako nas Bog ljubi. Vsakega, brez razlike. Obhajati božič pomeni odgovoriti na to ljubezen. Za božič se ne bi smel nihče čutiti zunaj naše ljubezni. Vesel sem, da smo danes tukaj v Ljudski kuhinji Betlehem. Betlehem pomeni »hiša kruha«, torej »hiša ljubezni«. Želim, da vsak od vas začuti, da je sprejet in obdan z ljubeznijo. Povabljeni ste, da jo delite naprej. Potem »nismo v breme«, ampak dobivamo moč, »da zmoremo vse«. Želim vam lepe božične praznike ter zdravja v novem letu 2023.”
Gospod župan Saša Arsenovič: “Je izrazil veliko veselje, da je ponovno navzoč in se lahko tako resnično srečamo ter drug drugemu izrazimo misel, ki je ob vhodu v Ljudsko kuhinjo Betlehem: ‘Kako čudovito je, da obstajaš!’ Vsem zbranim je z navedeno mislijo voščil lepe, doživete praznike ter obilo zdravja v novem letu.”
Dobršen del Dvorane Tabor v Mariboru je prenovljen. Zdaj pa so že znani tudi stroški dosedanje obnove – ti znašajo precej več, kot pa je Mestna občina Maribor na začetku obnove računala.
Prenova dvorane je po poročanju Večera znašala 6,24 milijona evrov (z DDV). To pa je skoraj milijon evrov več, kot pa je MO Maribor na začetku predvidevala oziroma računala. Od države je sicer dobila 3,2 milijona evrov. Po vseh šestih aneksih k osnovni pogodbi z izvajalcem del, to je družba Makro 5 Gradnje, pa so stroški znani.
Aneks številka 5 je bil, po poročanju Večera, podpisan zaradi dodatnih in nepredvidenih del. Te je zahteval statik. Prav tako pa tudi zaradi nabave dodatne notranje opreme v garderobah in v vzhodnem prizidku. Ne nazadnje so upoštevali še zamenjavo luči, obnovo hidrantnega omrežja. Vse to je projekt podražilo za dobrih 302 tisoč evrov (brez DDV). Zadnji aneks pa je podražil prijekt še za skoraj 483 tisoč evrov (brez DDV). Z njim so uredili kanalizacijo, strelovod nad centralno dvorano in vgradili nov agregat. Aneksi so skupaj z DDV prenovo podražili za 957.700 evrov.
Javni holding Maribor je v imenu upravljavca žičniških naprav na Mariborskem Pohorju Marprom po dodatnih pogajanjih sprejel ponudbo italijanskega podjetja Leitner, ki se je edini odzval na javni razpis za dobavo, montažo in izgradnjo srednje postaje krožno-kabinske žičnice, je razvidno s portala E-naročanje.
Novembra so 2,46 milijona evrov visoko ponudbo Leitnerja formalno zavrnili s pojasnilom, da je ta nekoliko presegla zagotovljena sredstva za izvedbo projekta in da se bodo z omenjenim podjetjem še pogajali. Pogajanja so zdaj obrodila sadove, saj končna ponudba znaša 2,43 milijona evrov.
Vodstvi holdinga in Marproma sta sicer že sredi novembra z gospodarskim ministrstvom podpisali pogodbo za sofinanciranje posodobitve žičniških naprav in druge infrastrukture na Mariborskem Pohorju in Arehu. Načrti poleg vmesne postaje gondole vključujejo še novo štirisedežnico Ruška, tri gibalne parke, tri dodatne kolesarske proge in progo za gorske gokarte, pa tudi zamenjavo blagajne za prodajo kart.
Vrednost omenjenih naložb je blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo odobreno sofinanciranje s strani ministrstva v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov, ostalo pa bosta prispevala Mestna občina Maribor in Marprom.
Na lokaciji vmesne postaje krožne kabinske žičnice trenutno so doslej izvedli geološke raziskave in čiščenje terena, s čimer so se pripravili na začetek del. Gradbena dela bi tako lahko začeli še letos, prihodnje leto spomladi pa naj bi začeli montažo konstrukcije vmesne postaje. Urejati pa so začeli tudi novo smučarsko progo pri Špelcinem logu, ki bo v prihodnje veljala kot rezervna proga za Zlato lisico.
VIR: STA
Letošnje poslovanje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor do novembra kaže presežek odhodkov nad prihodki v višini nekaj manj kot tri milijone evrov. Kljub temu vodstvo zavoda še vedno računa ob koncu leta na uravnotežen poslovni rezultat, med drugim z izvajanjem dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob.
“S pred časom uvedenimi varčevalnimi ukrepi vzdržujemo stabilno poslovanje bolnišnice,” je na seji sveta zavoda povedal direktor UKC Maribor Anton Crnjac.
Že na prejšnji seji je opozoril na pomanjkljivo financiranje UKC Maribor za terciarno dejavnost, zaradi česar zavodu manjka okoli šest milijonov evrov, in zatem je to problematiko predstavil tudi predstavnikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot je danes povedal, je tudi zavarovalnica prepoznala ta problem, zato pričakuje njegovo skorajšnjo rešitev. “Ta denar nam pripada,” je poudaril.
V obdobju od januarja do novembra znaša presežek odhodkov nad prihodki UKC Maribor nekaj manj kot tri milijone evrov, kar predstavlja dober odstotek skupnih prihodkov.
Še vedno negativen rezultat, ki pa je za skoraj 30.000 evrov ugodnejši od ocene za obdobje do septembra, je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica tudi visokih stroškov energije in materiala.
Stroški energentov so letos kljub podobni porabi za 4,4 milijona evrov višji od tistih v enakem obdobju lani, rastejo tudi cene zdravil.
“Smo pa glede na lansko leto dosegli z racionalizacijo za okoli 600.000 evrov prihrankov pri živilih in 167.000 evrov pri materialu za popravila in vzdrževanje,” je pojasnil vodja finančno računovodske službe Marjan Javornik.
Z dodatnimi programi za skrajševanje čakalnih vrst, ki so jih začeli izvajati spomladi, so do konca novembra pridobili 3,2 milijona evrov. Do konca leta računajo s tega naslova na skupno nekaj manj kot pet milijonov evrov.
Veliko postavk je torej še odprtih, zato so člani sveta zavoda zahtevali od vodstva kliničnega centra, da do sredine januarja pripravi tri možne scenarije letošnjega poslovanja, torej najugodnejšega, optimalnega in najslabšega možnega, da so pripravljeni na vse možnosti. Prav tako so zahtevali, da se člane sveta zavoda mesečno seznanja s podatki o poslovanju v preteklem mesecu, in to ne glede na sklice sej sveta zavoda.
Svet zavoda je obravnaval tudi poročilo o obvladovanju izzivov upravljanja in trajnostnega razvoja UKC Maribor, iz katerega med drugim izhaja, da se namerava klinični center v prihodnje širiti na področju geriatrije, prizadeval pa si bo tudi za zagotovitev več postelj za intenzivno terapijo. Slednjih ima trenutno 40.
Člani sveta zavoda so prav tako potrdili investicijsko dokumentacijo za menjavo dotrajane pralne linije, ki je ocenjena na okoli milijon evrov.
Nadgradnja oddelka za onkologijo je po besedah Crnjaca v fazi projektiranja, začetek gradbenih del pričakuje v nekaj mesecih. Pospešeno delajo na projektu izgradnje nove infekcijske klinike, ki mora biti zaradi financiranja s sredstvi EU zaključen do konca leta 2026, in obnovi nekdanjega oddelka za pljučne bolezni v negovalno bolnišnico, kjer je objavljen razpis za izvajalca gradnje.
“Investicijski cikli, ki smo si jih zastavili, potekajo po zastavljeni časovnici,” je članom sveta zavoda zagotovil direktor.
Še vedno je aktualna izgradnja kontejnerske bolnišnice za bolnike s covidom-19, ki bi jo lahko kasneje uporabljali tudi za druge oddelke. “Nekaj se sicer zapleta glede umestitve covidne bolnišnice. Po nekih podatkih bomo morali narediti še en krog, da bi pridobili gradbeno dovoljenje. To bi za nekaj mesecev zavleklo začetek gradnje,” je povedal Crnjac.
Na današnji seji je posebej opozoril še na nujnost nabave kirurškega robota in posodobitve računalniške opreme za obračun plač in registracijo delovnega časa.
Vir: sta
Mariborski mestni svetniki so se danes zbrali na ustanovni seji, na kateri so se najprej seznanili z izidi lokalnih volitev, nato pa je zaprisegel stari in novi župan Saša Arsenovič.
“Spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki, drage Mariborčanke, dragi Mariborčani, cenjeni mediji. Prisegam, da bom dolžnost župana opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Maribor in z vsemi močmi deloval za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Mestne občine Maribor. to je formalna prisega vsakega župana in je stvar poslovnika,” je med drugim uvodoma dejal.
V nadaljevanju pa: “Dovolite še nekaj mojih manj formalnih in v prihodnost usmerjenih misli. Z današnjo konstitutivno sejo zaključujemo stari mandat in župana in mestnega svet in začenjamo z novim. Želel bi se zahvaliti vsem mestnim svetnicam in svetnikom v prejšnji sestavi za opravljeno delo, ki je pripomoglo k temu, da sem ponovno izvoljen za župana MOM, kar razumem kot veliko pohvalo in tudi veliko obvezo za naprej. Skupaj nam je uspel razvojni preboj in na opravljeno delo preteklega mandata smo upravičeno lahko ponosni. Veliko stvari, ki so že v delu se še ne vidi in jih ljudje niso mogli začutiti in vzeti za svoje in to veselje v 2023/24 je pred nami.”
“Novoizvoljenim mestnim svetnicam in svetnikom čestitam za izvolitev. Veselim se skupnega dela v dobro MOM in s tem tudi velik doprinos širše v regiji tako Pohorja kot naše ljube štajerske. Še včeraj smo bili mnogi politični tekmeci. Danes smo sodelavci. Smo mestna družina, v katero so upravičeno uprte oči javnosti in v tej dvorani s spoštljivim imenom generala Maistra bomo sprejemali odločitve, ki bodo imele vpliv na vse naše someščane in verjamem, da bomo pri tem znali gledati samo naprej.”
“Prizadeval si bom, da odločitve sprejmemo na osnovi strokovnih podlag in z vključevanjem vseh, po možnosti seveda s konsenzom. Kadar smo povezani Mariborčanke in Mariborčani nam gre bolje, ne samo zato, ker imamo boljši občutek, ampak smo takrat tudi bolj učinkoviti. Cilj je jasen: Maribor vsak dan boljši, za vse in na vseh področji. To je moja zaveza vam in vsemu Mariboru. Verjamem in želim, da bomo čez štiri leta ugotovili, da smo uredili vprašanje podfinanciranosti MOM, da smo zgradili dva nova zdravstvena domova, dokončali center Rotovž, podrpli investicije na področju znanja, medicine in gospodarstva.”
“To je moj drugi mandat, zato za dosego ciljev ne bom taktiziral, ne sklepal škodljivih kompromisov, ki bi ogrožali prej našteto.”
Celotno zaprisego si lahko ogledate na 59. minuti:
Mariborski mestni svetniki so se danes zbrali na ustanovni seji, na kateri so se najprej seznanili z izidi lokalnih volitev, nato pa je zaprisegel stari in novi župan Saša Arsenovič. Ob tem so potrdili še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
V 45-članskem mestnem svetu bo imela Arsenovičeva lista 12 sedežev, kar je eden več kot v zadnjih štirih letih, druga najmočnejša sila pa je postalo Gibanje Svoboda z 11 mandati, ki je tudi najverjetnejši koalicijski partner mestne oblasti.
Župan Arsenovič je glede pogovorov za zdaj še zelo skrivnosten, saj da bo o tem kaj več lahko povedal šele po današnji seji, ko bo dokončno ustoličen in bo lahko tudi formalno začel pogovore s potencialnimi partnerji. Je pa izrazil upanje, da bo mestni svet v novi sestavi deloval kot velika družina, v katero bodo uprte oči meščanov in širše javnosti.
“Verjamem, da bomo tako kot v prejšnjem mandatu, ko smo naredili razvojni preboj, nadaljevali to učinkovito in povezovalno delo,” je dejal župan. Zahvalil se je tudi prejšnji sestavi mestnega sveta, hkrati pa potrdil, da pogovori o koaliciji potekajo zelo konstruktivno.
Vodja svetnikov Gibanja Svoboda Vojko Flis pogovori z županom potekajo, a dokončnega dogovora še niso sklenili, bi se pa to lahko zgodilo v kratkem, najverjetneje že januarja. Osebno preferenc po podžupanskem mestu nima, ne skriva pa, da kot druga največja lista na ta položaj računajo.
Bolj jih trenutno zanimajo vsebinske zadeve, Flis pa je napovedal, da bodo podprli vse dobre projekte, zagotovo pa je mogoče izboljšati gospodarske in socialne razmere v mestu, izboljšati sodelovanje med univerzo in industrijo ter izboljšati črpanje evropskega denarja, vendar ne zgolj za urbano gradnjo, pač pa tudi iz drugih dveh stebrov, kot so programi za razvoj gospodarstva in obnove šol.
Tretja najmočnejša v mariborskem mestnem svetu je Lista Franca Kanglerja – NLS, ki ima osem svetnikov, danes je manjkal le Kangler, a ta ne pričakuje vabila v koalicijo. Kot je povedal njihov svetnik Milan Mikl, na pogovore doslej niso bili povabljeni, kar so tudi pričakovali.
“Pričakujemo, da bo uresničenega večino tistega, kar so obljubljali pred volitvami. Mi pa bomo gotovo konstruktivna opozicija, kar smo dokazali že v preteklosti, torej da znamo razmišljati v korist občanov,” je dejal Mikl, ob tem pa izrazil bojazen zaradi po njegovem mnenju kritičnih finančnih razmer na občini, nad čimer tožijo gospodarstveniki, ki delajo kot izvajalci na projektih, ki jih je naročila mestna občina.
V mestnem svetu ima štiri svetnike SDS, v imenu katere je danes Dejan Kaloh izrazil nestrinjanje zaradi predlagane sestave komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in je zato zahteval, da se omenjena točka prestavi na naslednjo sejo. A ostali svetniki temu niso prisluhnili z argumentom, da je komisijo treba imenovati na ustanovni seji, zato so jo večinsko potrdili in na njeno čelo postavili svetnika Gibanja Svoboda Andreja Rajha.
Del mestnega sveta so še SD, Lista kolesarjev in pešcev ter Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) s po dvema sedežema, po enega pa so zasedli Gasilci Maribora, NSi, Levica in Stranka mladih-Zeleni Evrope.
Izpeljali tudi redno sejo
Takoj po zaključku ustanovne seje so se svetniki lotili konkretnega dela in izpeljali izredno sejo, na kateri so potrdili rebalans proračuna, s katerim so omogočili lastni del sredstev za gradnjo atletske dvorane, ki jo bo sofinancirala tudi država in bo potrebna za zadostitev pogojev za organizacijo olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo Maribor gostil od 22. do 30. julija prihodnje leto.
VIR: STA
Zveza prijateljev mladine Maribor je govorila z Dedkom Mrazom, ki komaj čaka, da vidi vse otroke. Vsi skupaj pa vabijo še na dobrodelno kolesarjenje na statičnih kolesih, razne delavnice in zabave, ki jih pripravljajo v zadnjih dneh tega leta.
“Dedek Mraz nam je zaupal, da že malce pogreša babico Zimo in komaj čaka, da ji bo ob ognju in srkanju dišečega zeliščnega čaja pripovedoval o prisrčnih srečanjih z otroki. S svojim pravljičnim spremstvom je prepotoval domala vse kotičke mesta, obiskal vrtce, šole in obdaril otroke iz socialno šibkejših družin. Več kot sto kilometrov poti je za njim, a preden se stari dobri mož vrne nazaj na Pohorje, bo na svoji zadnji poti po mestu z lahkoto zmogel še nekaj kilometrov in celo prekolesaril dobrodelni kilometer ali dva na statičnem kolesu v okviru dobrodelne akcije v podporo programu ZPM Maribor za mlade,” so sporočili z Zveze prijateljev mladine Maribor in nam zaupali njihov program, v okviru katerega spremljajo tudi Dedka Mraza
V sredo, 28. decembra, se bo dedek Mraz odpravil še na zadnjo vožnjo s kočijo po praznično okrašenih ulicah Čarobnega Maribora. V središče mesta bo vstopil ob 17.20 na Glavnem trgu, se popeljal po Gosposki in Jurčičevi ulici ter se ustavil na Grajskem trgu, od koder ga bodo otroci, ki bodo pred njegovim prihodom peli in čarali s Čarovnikom Grego v Vilinskem mestu – predstava se bo pričela ob 17. uri – pospremili do Trga Leona Štuklja. Na velikem odru bo ob 17.45 uri nastopil otroški pevski zbor OŠ Martina Konšaka Maribor, dedek Mraz pa se jim bo na odru pridružil nekaj minut kasneje in skupaj z njimi zapel svojo najljubšo pesem. Po obisku šotora, kjer nabiramo dobrodelne kilometre, se bo popeljal še do Trga svobode ter po Slovenski in Gosposki ulici do Glavnega trga, kjer bo ob 18.30 zapustil Maribor in se odpeljal nazaj na Pohorje.
V šotoru na Trgu Leona Štuklja bo še do 29. decembra, vsak dan med 11. in 13. uro in od 17. ure dalje, potekala dobrodelna akcija »Poženi! Ti to zmoreš«, na kateri na statičnih kolesih nabiramo dobrodelne kilometre za program za mladostnike v stiski »Ti to zmoreš«. Prvi so ob začetku akcije, 15. decembra, kolesa pognali župan Saša Arsenovič, dekan fakultete FERI Gorazd Štumberger in predsednica ZPM Maribor Nina Babič, kolesarilo pa je in še bo mnogo prijateljev mladine, športnikov, znanih osebnosti, društev, podjetij in posameznikov, ki so dobrodelnost združili tudi s prijetnim druženjem. “Do danes se je nabralo že več kot 1.500 kilometrov in verjamemo, da nam jih bo do konca akcije uspelo prikolesariti najmanj 3.000. Med drugimi bodo v soboto, 24. decembra, ob 12. uri, dobrodelne kilometre nabirali tudi gledališki igralci Primož Bezjak, Uroš Kaurin in Katarina Stegnar,” sporočajo z ZPM Maribor.
V Domu ustvarjalnosti mladih bo zadnji teden leta, od 27. do 30. decembra, ne le prazničen, temveč tudi počitniški. Rdeča nit ustvarjalnih delavnic bodo, v pričakovanju novega leta, glasba in ples, obiskali pa bomo tudi čarobno Vilinsko mesto in drsali v Ledni dvorani:
27. do 30. december, 8.00–16.00
Izdelovali bodo izvirne inštrumente. Vrteči bobni, ropotulje, lovilci dežnih kapelj zvenijo nenavadno, vsi skupaj pa ubrano in veselo.
27. december, 9.00–13.00
Ledna dvorana je odeta v praznično kuliso in čaka, da se med pisanimi lučkami otroci zapodijo po njenih ledenih tleh. (Šport Maribor)
28. december, 9.30–13.00
Potopili se bodo v čarobni svet vilink in vilincev. Vilinsko mesto bo popoldne obiskal tudi Dedek Mraz, ko se bo s svojim pravljičnim spremstvom vračal domov na Pohorje. (Vilinsko mesto, Narodni dom Maribor)
29. december, 9.00–12.00
Kako v novo leto vstopijo Afričani? Ne vemo natančno, a gotovo tudi tako, da veselo zaigrajo na djembe. Dajmo še mi! (Društvo Afroritmi, Vlado Matela)
30. december, 9.00–14.00
Otroci se bodo naučili nekaj zabavnih plesnih korakov, nato pa zaigrali na izvirne inštrumente, ki so jih izdelali na delavnicah in zaplesali v novo leto. (Sunraa, Sandra Štefanec)
Občina Ruše, v sodelovanju z javnim podjetjem Marprom, v času od 26.12.2022 do 2.1.2023 in od 30.1.2023 do 3.2.2023 ponovno organizira posebni linijski prevoz za smučarje, so sporočili na občinski spletni strani.
Smučarski avtobus bo vozil petkrat dnevno, na relaciji Bistrica ob Dravi – Bezena – Ruše – Lobnica Šarh K – Martnica – Glažuta (vozni red na ogled spodaj).
Cena enosmerne in povratne vozovnice je enotna in znaša 3,00 evre za odrasle in 1,00 evro za otroke (6 – 15 let). Razliko do polne cene prevozov financira Občina Ruše, še zapišejo na spletni strani, ter dodajo, da se v primeru ne obratovanja smučišč ali višje sile, prevoz ne bo izvajal.
Ob Mednarodnem dnevu solidarnosti je Javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi (JZ ŠKTM Radlje ob Dravi) uradno prevzel vozilo, ki bo v prihodnje služilo razvozu hrane v okviru projekta »Donirana hrana«, katerega namen je zbrati neoporečno hrano in jo brezplačno razdeliti tistim, ki jo potrebujejo.
Vozilo so kupili s pomočjo prejetih finančnih sredstev donatorjev. Ob tej priložnosti so poleg predstavnikov JZ ŠKTM Radlje ob Dravi na dogodku sodelovali še predstavniki Hmeljarstva Čas, Skupine stroka.si, Summit motors Ljubljana d.o.o. in Lions kluba.
Solidarnost je eden od načinov boja proti globalno razraščajoči se revščini ter zavzemanju za družbeni napredek. Teži k bolj pravični družbeni ureditvi, razrešitvi socialnih vprašanj in je podpora zapostavljenim in prezrtim skupinam v hitri moderni družbi. Eden od mehanizmov, ki deluje po načelu solidarnosti je tudi razdeljevanje viškov hrane, pri katerem sodeluje vse več lokalnih skupnosti v Sloveniji.
Gregor Likar, direktor JZ ŠKTM Radlje ob Dravi: »Količina zbrane in razdeljene hrane se letno povečuje. V letu 2021 je bilo v sklopu projekta v Radljah razdeljenih 15.377,79 kg in 74.053 kosov donirane hrane, v večini sadja in zelenjave ter kruha in drugih pekovskih izdelkov. To količino hrane smo letos presegli že meseca novembra. V projektu je trenutno aktivnih 92 upravičencev. Hrano vsaj en krat tedensko prejema okoli 70 upravičencev, namenjena je preko140 članom gospodinjstev.«
Projekt razdeljevanja Donirane hrane se je v Radljah ob Dravi pričel izvajati leta 2020. Vodi ga zveza Lions klubov Slovenije, v Radljah pa kot nosilec projekta deluje Javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi, ki projekt izvaja s pomočjo soorganizatorja Rdečega križa Slovenije, Območno združenje Radlje ob Dravi. Namen projekta Donirana hrana je zbrati neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Projekt ima poleg osnovnega cilja, pomagati posameznikom pri njihovem prehranjevanju, še veliko drugih pozitivnih učinkov. Zmanjšuje se količina zavržene hrane, povezuje prostovoljce in različne humanitarne organizacije, koristi donatorjem pri njihovih marketinških aktivnostih, ozavešča lokalne skupnosti in jih aktivira ter pozitivno vpliva na odnos do hrane.
Zdenko Podlesnik, (Lions Clubs) pooblaščenec za projekt Donirana hrana: »Projekt donirane hrane po Sloveniji poteka že 10 leto. Ocenjujem, da bo pomoč v obliki avtomobila zelo dobrodošla pri delovanju v Radljah. Upam, da se uspe pridobiti kakšna podobna donacija še v katerem drugem koroškem kraju. Če navedem še nekaj statističnih podatkov: projekt se izvaja v 30 krajih z okolico po Sloveniji, v projekt je vključenih 5 največjih trgovcev s hrano v Sloveniji kar predstavlja 121 trgovin, na letnem nivoju pa presežemo 1000 ton donirane hrane.«
Precejšno logistično težavo je predstavljal sam prevoz donirane hrane, saj za to na Javnem Zavodu ŠKTM Radlje ob Dravi niso imeli primernega vozila. S pomočjo prejetih finančnih sredstev donatorjev so si kupili novo vozilo, s katerim bodo lahko hitreje in bolj varčno ter hkrati z manjšo obremenitvijo zaposlenih, prevažali donirano hrano.
Jože Čas, lastnik Hmeljarstva Čas, ki je projekt donatorsko podprlo: »Veseli me, da smo donatorji skupaj s pobudnikom JZ ŠKTM Radlje uspeli zagotoviti sredstva za nakup vozila, ki je nujno potrebno za kakovostno izvajanje projekta donirane hrane in ostale dejavnosti, ki jih na socialnem področju izvaja JZ ŠKTM.«
»V Skupini stroka.si se zavedamo pomembnosti medsebojne solidarnosti. Znotraj podjetja deluje posebna služba, ki jo imenujemo Social Care Center in se strateško in celovito ukvarja z družbeno odgovornostjo. Vse leto zbiramo pobude in pristopamo k projektom, ki pomagajo k zmanjšanju neravnovesja in socialnih razlik ali podprejo določen športni ali kulturni potencial. Z največjim veseljem sodelujemo pri projektih, ki imajo težo in močan vpliv na lokalno okolje. S ponosom smo se vključili v nakup avtomobila za razvoz donirane hrane v Radljah ob Dravi, saj verjamemo, da bomo s tem lahko pomagali marsikateri pomoči potrebni družini oziroma družini v stiski,« dodaja Sandi Markon, lastnik in izvršni direktor Skupine stroka.si.
Projekt teče tako, da zaposleni Javnega zavoda ŠKTM Radlje ob Dravi vsak dan v trgovinah (Hofer in Lidl) prevzemajo hrano, ki je pripravljena za ta namen. V prostorih MKC-ja prostovoljci Rdečega križa hrano prevzamejo in razdelijo upravičencem.
Tomaž Oblak, direktor prodaje in marketinga pri Summit motors Ljubljana: »Družba Summit motors Ljubljana se po svojih najboljših močeh ves čas trudi vračati okolju tudi s podporo projektov, ki premagujejo vsakdanjo človeško stisko in ki v skupnosti skrbijo za medsebojno povezanost posameznikov. Veseli nas, da smo lahko del združene zgodbe, ki postavlja dostojanstvo človeka na prvo mesto.«
V petek, 23. decembra, bo ob 17. uri v Vuzenici na ploščadi, kjer se odvijajo prireditve Veselega decembra, nastopil domači bend Da Džem.
Gre za skupino izvrstnih glasbenikov, ki so se v preteklosti kalili v drugih bendih. Kitarist Matej Čoderl in pevec Alen Luka Rajšter sta nam povedala več o bendu, glasbi, načrtovanemu nastopu in ne nazadnje tudi o načrtih za naslednje leto. Prisluhnite jima.
Člani Jamarske reševalne službe Slovenije oz. Božički, so se danes po vrveh spustili s strehe mariborske klinike za pediatrijo in skozi okna pozdravljali otroke, ki so trenutno tam hospitalizirani.
Spust božičkov s streh slovenskih otroških bolnišnic je tako kot že prejšnja leta priredil Radio Center v sodelovanju z Jamarsko reševalno službo Slovenije. “Božički jamarske reševalne službe se z veseljem odzovemo vabilu Hitradia Center. Vsako leto je lepše videti zadovoljne, nasmejane obraze otrok,” je o podvigu povedal predstavnik jamarske reševalne službe Robert Anžič.
Vodja enote za otroško in mladostniško psihiatrijo klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Hojka Gregorič Kumperščak se jim je zahvalila za to “tradicionalno gesto, ki polepša praznike otrokom”. “Ni lahko biti bolan v teh časih. To je težko tako za otroke kot mladostnike,” je povedala.
Dodala je, da je trenutno bolnih veliko otrok, zato imajo na kliniki za pediatrijo zasedene vse zmogljivosti.
Na avtobusni postaji Morski jarek v Kungoti je danes na avtobus številka 7, ki po novem pelje od Maribora do Kungote, čakala županja občine Kungota Tamara Šnofl.
Na avtobusu, ki je vso delegacijo iz Občine Kungota nato odpeljal do Maribora, pa je že bilo nekaj potnikov iz Mestne občine Maribor, vključno s podžupanom Samom Petrom Medvedom in direktorjem Marproma Rankom Šmigocem.
Kungoška županja Tamara Šnofl je še pred prihodom povedala, da gre za novo avtobusno linijo, ki je nastala v sodelovanju z Mestno občino Maribor in podjetjem Marprom. Gre namreč za podaljšano linijo mestnega potniškega avtobusa, ki bo eno leto vozil v pilotnem projektu trajnostne mobilnosti. Avtobus v Kungoto peljal iz Maribora preko Rošpoha in Kamnice. V Kungoti pa bo stal na postajah Morski jarek – Kozjak in Morski jarek – Rošpoh, dodali pa so še postajo Morski jarek – vrtovi, ki je sicer še na mariborski strani.
Županja Šnofl verjame, da bo v enem letu se pokazalo, ali se res potrebuje to linijo. Ob tem pa je še poudarila, da bi radi spodbudili ljudi, da bi čim manj uporabljali avtomobile in da bi več uporabljali javni potniški prevoz. Sam pilotni projekt pa je ocenila kot dobro obliko sodelovanja med dvema občinama.
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je dejal, da interes Mestne občine Maribor za vzpostavitev take linije obstaja. Ne nazadnje kar veliko mariborskih vrtičkarjev prihaja na vrtove v Morski jarek in se zdaj že veselijo nove avtobusne linije. Poudaril je, da si želijo tudi subvencij države za medobčinske linije. Sam je prepričan, da je ta projekt sprejemljiv, ob tem pa omenil, da bi se z avtobusom vozili tudi učenci, dijaki, krajanov. Omenil je še, da je sicer v Mariboru število potnikov na avtobusih upadlo. Mestni avtobusi sicer že vozijo v Pivolo do botaničnega vrta, ki je v občini Hoče-Slivnica, prav tako v Miklavž na Dravskem polju, podžupan pa upa, da se bodo vse te uvedbe linije izkazale kot pozitivne.
Da vsako povezovanje, kakršno je danes s podaljšano linijo mestnega potniškega prometa med MO Maribor in občino Kungota, pomeni korak v nadaljnjem razvoju in kvalitetov sobivalnega odnosa, pa pravi Ranko Šmigoc, direktor Marproma. Poudarja še, da bodo na tem področju še veliko postorili.
