Veliki KŠ Sani intervju se je tokrat ustavil pri strokovnemu vodji Košarkarske šole Sani. Matjaž Čuješ je v preteklosti že sodeloval z velikimi košarkarskimi imeni, tako v klubih kot v reprezentančnih selekcijah, kot so Beno Udrih, Samo Udrih, Saša Vujačić, Erazem Lorbek, Domen Lorbek, Uroš Slokar, Mirza Begić, Jaka Blažič, Sani Bečirović, Dragan Miletić, Primož Brolih, Marko Verginella, in drugi. Tako je samo vprašanje časa, kdaj bo KŠ Sani izstrelila novo veliko ime.

Kako napreduje Košarkarska šola Sani in kdaj bo na Štajerskem znova “nastal” nov vrhunski igralec? Vse to iz prve roke.

V Sanijevi šoli imajo namreč vsako leto boljše pogoje. Lastna dvorana, individualni treningi za igralce, individualni trenerji za košarko in atletiko, fizioterapevti, oprema za igralce in še bi lahko naštevali. In kar je najpomembneje, podpora vodstva na čelu s Sanijem Bečirovićem. Vendar je prostora za napredek še ogromno, razlaga Matjaž Čuješ v velikem intervjuju KŠ Sani.

Kako ste zadovoljni s prvim delom sezone?
»Prvi del sezone bom razdelil na dva dela. Prvi del so selekcijske ekipe, drugi so šolske ekipe oziroma vrtec. S selekcijskimi ekipami sem izredno zadovoljen. Tudi število otrok je primerno. Trenerji res dobro delajo, otroci napredujejo, kar se vidi tudi na tekmah. Kar se tiče šolskih ekip sem nekoliko manj zadovoljen. Ni takega odziva otrok, kot smo beležili prejšnja leta. Zagotovo je eden izmed vzrokov tudi ta, da košarka izgublja malo na popularnosti v Sloveniji. Ni pravih zvezd, domačih igralcev, klubov in zvezdnikov, h katerim bi se otroci obračali. Upam, da se bo že s tem letom obrnila zadeva nam v prid.«

Če ostanemo še malo pri selekcijskih ekipah. Kje je najbolj viden napredek?
»Po analizi, ki sem jo pripravil skupaj s trenerji, so napredki najbolj vidni v individualni tehniki otrok. Je pa res, da smo tudi načrtno dali poudarek temu. To so osnove košarke. Brez individualne tehnike igralci ne morejo igrati košarke. Tu se je pokazalo, da če vztrajaš in dobro delaš in če imajo otroci voljo in željo, je napredek viden na vsakem koraku.«

FOTO: Oliver Kolenič

Kaj pa talenti? Imate kaj talentov?
»Talent je to, kar pravijo mnogi. Tudi po mojem mnenju je talent 20%. Vse ostalo je trdo delo in neomejeno število ponovitev.«

Nov Sani Bečiorivć. Ga lahko pričakujemo v kratkem?
»Jaz sem prepričan v to. V zgodovini Slovenije je znano, da je predvsem iz štajerskega področja prišlo veliko fantov, ki so talentirani za igre z žogo. Košarka je bila vedno za nogometom drugi šport, ampak vedno so bili talenti. Če bi nekdo spremljal razvoj in če bi videl igralce na njihovi poti, kot sem jih sam, ti so Udrih, Vujačić, Bečirović in podobni. Ti igralci so ves svoj prosti čas namenili in podredili treningom ter košarki. Enaka zgodba je z Luko Dončićem. Če se je kdo pogovarjal z njegovim očetom, mu je ta povedal, da je Luka že kot mali spal z žogo. Tople vode enostavno ni. Toplo vodo so odkrili že pred nami. Ogromno treninga, odrekanja, nekaj malega talenta ter nekaj sreče in potem nastanejo vrhunski igralci.«

Je dandanes ravno problem, da igralci »ne spijo« z žogo?
»Ja, to je problem na vseh področjih današnje družbe. To pomeni, da so pametni telefoni, računalniki in igrice so otroke odnesli vstran iz športa in igrišč. Dejansko večina še vedno misli, da če odtrenira uro in pol treninga, je to dovolj, da postane vrhunski igralec. Mislim, da vsi vemo, da temu ni tako. V naši košarkarski šoli z veliko truda, strok in Sanija Bečirovića, ki nam je letos v veliko pomoč, delamo na tem. Otrokom smo dopovedali in jim skušamo še dopovedovati, da brez ogromnega števila ponovitev ter številnih treningov ne bo nič od njihove vrhunske košarke.«

V čem je košarkarska šola različna od drugih šol?
»Predvsem v tem, da smo se vrnili k osnovam. Dali smo poudarek tistim tehnikam in prvinam, za katere vemo, da so že v preteklosti dale dobre rezultate pri igralcih. Na koncu koncev je Sani tukaj, ki lahko iz svojih izkušenj pove kako in kaj. Seveda uvajamo tudi nekatere novitete, saj se zavedamo, da se tudi košarka spreminja in napreduje. Seveda ne moremo tudi mi mimo atletskih prvin, ki so zmeraj močnejše. Poudarjam, ključna stvar pri mlajših je enormno število ponovitev košarkarskih elementov, ki ti ostanejo. Ko dodaš nato moč in hitrost, je to tisto, kar igralci potrebujejo. Potem je tukaj še lastna dvorana, ki jo imamo v Mariboru in odlični pogoji za delo, ki jih nudimo vsem otrokom.«

FOTO: Oliver Kolenič

Kje vse ste prisotni?
»Prisotni smo na širšem delu Štajerske. Začenjamo z otroci starimi med 4-6 let. Prisotni smo po številnih osnovnih šolah. Potem pa so tukaj selekcije v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju in Rušah.«

V Bistrici je zelo zanimiva selekcija U17. Kako jo vidite?
»V Bistrici je res zanimiva ekipa kadetov U17. Po drugi strani je to tudi naša najstarejša ekipa v Košarkarski šoli Sani in hkrati vodilna. Zanimiva je tudi zato, ker je prišlo do dobre selekcije. Je nekaj visokih fantov, veliko talenta, dobro trenirajo, … Njihov trener Matej Bakšič je res vrhunski. Delal je že s Klemnom Prepeličem pa Juretom Pelkom, … Rodila se je generacija vrhunskih fantov. Normalno, klubi pogledujejo po njih. Mi bomo skupaj z njimi, njihovimi starši in s Sanijem odločili, kdaj bo tisti trenutek, da gredo naprej. Zaenkrat jim nudimo vse, kar potrebujejo za kvaliteten napredek. Igrajo tudi člansko ligo v Bistrici, kar se dandanes redko dogaja. Čeprav ko se spomnimo nazaj je tudi Sani s 14 oziroma 15 leti igral člansko ligo. Ponavljamo to zgodbo in moram priznati, da sem zelo zadovoljen, ker daje ta zgodba vrhunske rezultate.«

Kaj je letos v košarkarski šoli drugače kot v preteklosti?
»Letos je drugače to, da smo naredili strožjo selekcijo igralcev, ki igrajo na selekcijskem nivoju. Naredili smo tudi selekcijo pri trenerjih. Pojačali smo individualne treninge za bolj perspektivne igralce. Najbolj perspektivni trenirajo tudi sedemkrat na teden. Dodali smo atletskega trenerja in fizioterapevta. Za fante skrbimo na vseh področjih. Veliko tudi hodimo po turnirjih, tako v Sloveniji kot v tujini. Ravno zaradi tega, da otroci vidijo, kako je igrati na tujem in se lahko primerjajo z drugimi.«

FOTO: Oliver Kolenič

Omenili ste mednarodne turnirje. Za vami je turnir v Čakovcu ter številni drugi turnirji. Med drugim vsako leto organizirate tudi mednarodni turnir »Postani Sani«.
»Želja je, da bi vsaka selekcija odigrala vsaj en mednarodni turnir v tujini na sezono. Glede na to, da imamo več selekcij, je to kar nekaj turnirjev. Večkrat na močnejše turnirje sicer pošljemo eno skupno selekcijo npr. iz Ptuja, Bistrice, Ruš ali Maribora. Nazadnje smo to naredili v Čakovcu, kjer smo združili otroke iz Maribora in Bistrice, rojene leta 2005 in mlajše. Osvojili so drugo mesto. V finalu so po težkem boju izgubili od Cedevite. Moram priznati, da so me res lepo presenetili. Šli smo tja brez pričakovanj, fantje teh letnikov so bili prvič na kakršnemkoli turnirju in sem zelo vesel, da so pokazali talent, ekipni duh in tako dobre predstave. Vse čestitke. Fantje vidijo, da z dobrim delom in trudom lahko nekaj dosežejo, kar je zelo pomembno. V Čakovcu je bila tudi ekipa U15. Ekipa je bila močno oslabljena, vendar so se fantje res srčno borili. Na koncu so izgubili dve tekmi po izenačenih končnicah, eno celo po podaljšku. Tudi njim čestitam. Teh turnirjev planiramo letos še vsaj pet oziroma šest. Da vsi okusijo to, kar se dogaja po tujini.«

Verjetno je velika pridobitev letos tudi trener Rajko Kršić?
»Moram povedati, da sem zelo vesel in presrečen, da je Rajko prišel v našo sredino. Rajka poznam 30 let. Vsi, ki so kadarkoli slišali za mariborsko košarko, vedo, da je strašno predan delu z mladimi. Po mojem mnenju je eden izmed najboljših za delo z otroci. Mi smo s to potezo zadeli v polno. Mariborskem delu se je povečalo število otrok, zraven tega pa Rajko dobro dela in samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi tukaj na vidiku odlični rezultati. So pa že prvi dobri sadovi dela opazni, kar me res veseli.«

Kakšni so cilji do konca sezone?
»Imamo cilj, da bodo otroci napredovali, da bodo naredili še en korak naprej, da bodo tekmovali in igrali najboljše kar znajo. Ekipnih ciljev nimamo, saj vemo, da je naš cilj narediti igralce. Je pa res, da bolj bodo trenirali, bolj bodo zmagovali. Edini in osnovni cilj KŠ Sani je, da naredimo pravo podlago in da bomo uspeli ustvarjati dobre igralce, narediti dobre ekipe, da bomo prepoznavni po celi regiji in da bodo talenti prihajali k nam namesto v tuje kraje. Da bodo vedeli, da bodo tukaj dobili vse za njihov napredek. Verjamem, da otroci v domačem okolju lahko napredujejo še bolj kot na tujem. Otrokom želimo omogočiti, da se pri nas razvijajo v vrhunske igralce.«

VIR: Košarskarska šola Sani