Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mestna občina Maribor, ki se letos ponaša z nazivom Evropsko mesto športa 2018, bo prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje sofinancirala prireditve in dogodke v višini 500 EUR. Na voljo je 25.000 EUR sredstev, ki se bodo razdeljevala po sistemu pravočasno prijetih popolnih prijav. Razpis se prične z dnevom objave in poteče 20. 9. 2018.

Naziv Evropsko mesto športa 2018 je mesto pridobilo na podlagi vlaganja v športno infrastrukturo, povečanja športnega turizma in aktivnega športnega dogajanja, ki ga skozi vsa leta izvajajo športna društva, zveze in posamezna podjetja. Na občini se zavedajo, da je organizacija športnih prireditev in dogodkov velik finančni zalogaj, ki marsikateremu izvajalcu predstavlja izziv pri organizaciji. Prav zato so si v programu projekta Evropsko mesto športa zastavili cilj, da del sredstev namenijo sofinanciranju dogodkov in prireditev, ki so se že oziroma se bodo organizirale v Mestni občini Maribor v letu 2018.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Župan je ob najavi razpisa poudaril, da želijo ob vsakoletnem povečanju vlaganja sredstev v športno infrastrukturo, letos je za to namenjenih 7,9 mio EUR, povečati višino sredstev tudi za programe izvajalcev letnega programa športa. “Z objavo dodatnega programskega razpisa, ko nosimo naziv Evropsko mesto športa, bomo tako prijavitelje delno razbremenili stroškov organizacije in jih spodbudili k izvedbi še kakšnega športnega dogodka v letu 2018. Maribor ima izjemno veliko aktivnih organizatorjev športnih prireditev katerim gre zahvala, da smo Mariborčani nad evropskim povprečjem športno aktivnih občanov,” je zaključil župan Fištravec.

Besedilo razpisa se skupaj z vsemi obrazci in dokumentacijo nahaja med novicami na spletni strani www.mariborsport.si in www.maribor.si.

Mestna občina Maribor je danes z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) podpisala Sporazum o sofinanciranju izvedbe podvoza Ledina in gradnjo navezovalne ceste s komunalno infrastrukturo na glavni železniški progi št. 30 Zidani most – Maribor. Mestni svet MO Maribor je spomladi sprejel tudi DIIP-a za gradnjo odsekov ceste S-J-3 sever in jug, ki bosta sofinancirana iz Dogovora za razvoj regij. MO Maribor tako celovito ureja Poslovno proizvodno Cono Tezno, ki je bistvena za razvoj gospodarstva in industrije.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

MO Maribor in DRSI sta se ob podpisu sporazuma zavezali, da bosta sofinancirali komunalno opremljanje območja, manjkajoči odsek ceste Ledina z novim železniškim podvozom pod glavno železniško progo Zidani most – Maribor s pripadajočo infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, plinovod, kabelske in telekomunikacijske povezave, elektro povezave idr.). Obstoječi podvoz je neustrezen, saj nima ustreznih tehničnih elementov za promet z motornimi vozili, vključno z intervencijskimi vozili, prav tako pa nima urejene infrastrukture za pešce in kolesarski promet ter odvodnjavanja meteornih voda. Na istem območju bo zato zgrajen nov podvoz, ki bo imel vse tehnične lastnosti za normalno odvijanje prometa za vsa motorna vozila, kolesarje in pešce. Dolžina novega cestnega odseka s podvozom je cca. 400 metrov.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Sporazum veleva, da bo DRSI v celoti financirala stroške odkupa nepremičnin, ki bodo po gradnji ostale v njeni lasti, in izgradnjo podvoza s pripadajočo železniško komunalno infrastrukturo. MO Maribor pa bo v celoti financirala stroške odkupa nepremičnin, ki bodo po gradnji ostale v njeni lasti, in gradnjo ceste Ledina oziroma Perhavčevo ulico s komunalno infrastrukturo. Ostali stroški financiranja so v sporazumu določeni v razmerju 60 % DRSI in 40 % MO Maribor. Ocenjena vrednost skupne investicije znaša 6,5 milijona evrov, od tega bo DRSI financirala 4 milijone evrov, MO Maribor pa 2,5 milijona evrov. Vsa dela bodo končana do konca leta 2021.

Ureditev Poslovno proizvodne cone Tezno je bistvena zaradi razvoja gospodarstva in industrije, kar posledično prinaša nova delovna mesta. S podpisom sporazuma Mestna občina Maribor tako sledi uresničitvi napovedanih osemnajstih projektov, ki bodo v naslednjih treh letih mesto Maribor spremenili na boljše.

Na četrtkovi seji MOM bodo svetniki sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za nakup novih hibridnih avtobusov. Če bodo dokument podprla večina svetnikov, bo po mariborskih cestah lahko že kmalu vozilo pet novih avtobusov s hibridnim pogonom na dizel in elektriko.

Občina predvideva nabavo petih avtobusov na hibridni pogon, kar pomeni kombinacijo dizelskega pogona in električnega motorja. “Pomeni, da smo v planu, ki smo si ga zadali za ureditev in posodobitev mestnega prometa v koridorju. Če pogledamo od leta 2014 pa do letos bomo nabavili že 28 avtobusov s kategorijo euro 5 in 6, kar potrjuje, da se bomo držali tistih zavez, ki si jih je občina zadala za skrb čistoče zraka,” je na včerajšnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal Vili Eisenhuth. Že v mesecu septembru bo po mestnih ulicah zapeljalo šest avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Tako bo imel mestni potniški promet že 60 vozil, kar bo omogočalo tudi izvedbo težko pričakovanega projekta “park & ride”, saj je projekt iz smeri Leclerca proti centru in nazaj, oviralo zgolj premajhno število vozil. “Sedaj bomo prišli v pozicijo, da bomo lahko tudi to aktivirali,” je še dodal Eisenhuth.
novinarska konferenca rotovz
Ta strategija pa občino zavezuje tudi k temu, da ob nakupu hibridnih vozil postavi večje število električnih polnilnic tudi za avtobuse. Prva testna linija hibridnih avtobusov bo proga številka 6, Kolodvor – Vzpenjača in nazaj, saj je pri Vzpenjači na razpolago dovolj energije za vzpostavitev električne polnilnice za avtobuse, prav tako na postajališču v Mlinski ulici težav z dobavo energije ni. Hibridni sistem v avtobusih deluje tako, da lahko od 5 do 7 kilometrov prevozijo le z elektromotorjem, med tem časom, ko avtobus vozi na dizelski pogon, pa se istočasno polni tudi baterija. “Cena avtobusa je 350.000 evrov neto, od tega je 250.000 evrov subvencije eko sklada na vozilo. Občina bi od tega iz proračuna zagotovila 500.000 evrov za nakup hibridnih avtobusov, razliko 1.250.000 pa bi dal eko sklad,” je na koncu še dodal Vili Eisenhunt.

Mariborčani v teh dneh tako rekoč odštevamo do 26. Festivala Lent, ki brez Mestne občine Maribor in sponzorjev ne bi mogel biti takšen kot bo. “Spet plavamo!,” je ob današnjem podpisu pogodb s sponzorji Festivala poudaril Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor. Država je Festival podprla s 30.000 evri.

Letošnji Festival bo zagotovo zaznamoval ponovno pridobljen Glavni oder na Dravi. Danes so ta oder predstavili širši javnosti in sponzorjem. “Kljub veliki pomoči Mestne občine in kljub majhni pomoči države, brez vas, dragi sponzorji in prijatelji, ne bi šlo,” se je podpisnikom pogodb zahvalil Rukavina.

Občina 350.000 + novi oder, država 30.000
Celotni proračun festivala tudi letos znaša približno 1,2 milijona evrov. Mariborska občina je Narodnemu domu namenila 350.000 evrov. “Če k temu prištejemo še investicijo v novi, končno spet plavajoči oder na Dravi, pa smo investirali približno 700.000, tako da je Maribor največji sponzor,” je ponosno povedal župan Andrej Fištravec. Tudi Rukavina je poudaril, da se mariborska občina s svojim prispevkom počasi vrača k številkam, ki jih je v preteklosti že namenjala Festivalu. Tako prvi mož Festivala kot prvi mož Maribora pa sta razočarana nad slepoto države, ki je letošnji Festival podrla zgolj s 30.000 evri. “Vse ostalo moramo zbrati s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter s prodajo Lent in posamičnih vstopnic,” je povedal Rukavina. Festival so tako tudi letos podprli nekateri tradicionalni sponzorji, ki cenijo pestrost osrednjega poletnega dogajanja v mestu, ampak “pri večjih zneskih pogrešamo nekatere, za katere menimo, da jim tudi to mesto daje zadosti, še posebej, če govorimo o prireditvi, ki je največja kulturna prireditev v Sloveniji,” je dodal Rukavina.

Podpis pogodb je potekal na novem odru na Dravi.

Podpis pogodb je potekal na novem odru na Dravi.

Cenovna dostopnost je ključna za doživetje
Tudi zato, ker je Maribor v primerjavi z mnogimi mesti znan po slabšem ekonomskem standardu, je “cenovna dostopnost mariborskega festivala je zelo drugačna od primerljivih festivalov v regiji,” je izpostavil Rukavina. Skoraj vse dogodke si bo mogoče ogledati z nakupom Lente, katere cena ostaja za 25 evrov. Za samo dve prireditvi bo treba poravnati doplačilo za vstop na prizorišče. Podobno kot prejšnja leta bodo tudi letos veljale ugodnosti za študente. Letošnja novost in dodatna ugodnost pa je, da bodo lahko vsi lastniki Lent brezplačno uporabljali mestne avtobuse. Vse to so ukrepi,s katerimi želijo čim širši javnosti zagotoviti možnost doživetja. “Gre za največji multikulturni in multižanrski poletni festival na našem območju. Ponuja nešteto priložnosti za trenutke, ki se vselej zapišejo v spomin obiskovalcev,” je povedal Rukavina.

Nekaj namigov s programa
Prvi bodo ob petkovem odprtju festivala na novem odru nastopili člani mariborskega baleta SNG Maribor z znamenitim Labodjim jezerom. Organizatorji si ob tem želijo, da bi se uresničile najnovejše napovedi vremenoslovcev, da bo hladna fronta z dežjem Maribor prešla že v petek dopoldne in da vreme ne bo pokvarilo veličastnega začetka.
Sicer pa ob omenjenem dogodku na tem odru med drugim velja izpostaviti še koncerte Plavega orkestra, Vlada Kreslina in Đorđeta Balaševića, ki se bo tokrat predstavil v akustični izvedbi. Na njem bo nastopilo tudi sto violin romskega simfoničnega orkestra iz Budimpešte.
Letošnja novost je tudi selitev Večerovega odra iz Lenta na Trg Leona Štuklja, kjer je zadnja leta stal začasni glavni oder, tako da bodo obiskovalcem znova na voljo brezplačni koncerti. Tam bodo prvi dan v okviru dogodka Piše se leto nastopili Pankrti, v naslednjih dneh pa bo mogoče prisluhniti skupinam Demolition Group, Muff, Soulfingers in številnim drugim.
Novo in večje bo tudi prizorišče Jurčkovega odra pri Stari trti, kjer bo med drugim mogoče videti Jadranko Juras, Hamota in Cubismo, v Sodnem stolpu pa se bodo zvrstili koncerti Janeza Bončine – Benča, Ota Pestnerja in drugih legend.
Organizatorji so želeli popestriti tudi dnevno dogajanje v mestu, zato so pripravili nov programski cikel Pozor! Muzika na cesti!, v katerem se bodo na Poštni in Gosposki ulici ter na Grajskem trgu predstavljali glasbeniki različnih slogov, od jazza preko rocka in klasike do elektronske glasbe.
Za družine bo znova zanimivo v Mestnem parku, kjer bo na voljo dovolj priložnosti za igro, kreativnost, spoznavanje novih veščin in druženje, Art Kamp pa bo v letu kulturne dediščine namenjen obujanju pozabljenih običajev in rokodelskih obrti.
Veliko zanimanja vsako leto vzbudi tudi Folkart, ki letos obeležuje 30. leto. Organizatorji na festivalskih odrih in mestnih ulicah obljubljajo vrhunske folklorne skupine sveta. Med drugim bodo obiskovalci doživeli strasten tango Argentine, skrivnostno zgodovino perujskih Inkov, vroče ritme Kenije, prvič se bo predstavila nomadska južnosibirska skupina iz ruske avtonomne pokrajine Tuve. Okroglo obletnico bodo obeležili še z razstavo v Minoritski cerkvi.

Mariborska občina je prejšnji teden ostala brez naziva Mladim prijazna občina. Kot je danes pojasnil predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, je inštitut, ki podeljuje certifikat, občini zamrznil certifikat, ker ta ni izvajala ukrepov za mlade, ki si jih je občina sama zastavila ob kandidiranju za naziv. Na to so se odzvali na mariborski občini. Pravijo, da Mestna občina Maribor “še vedno deluje v korist mladim, saj jim nameni več kot 1,14 milijona evrov letno”.

Mariborska občina tako po besedah Matjašiča, ki je tablo z nazivom danes želel vrniti predstavnikom mestnih oblasti, vendar mu ti niso dovolil prisotnosti na izjavi za medije podžupana Saše Pelka, med drugim ni naredila nič na področju stanovanjske problematika mladih, čeprav v mladinskem svetu na to že več let opozarjajo in ponujajo rešitve.

Naziv mladim prijazne občine podeljuje Inštitut za mladinsko politiko in ga trenutno nosi 33 občin, med njimi tudi sedem mestnih. Mariborska je bila med prvimi, ki so leta 2012 prejele certifikat za štiri leta, ob podaljšanju leta 2016 pa ga je prejela zgolj pogojno. Do 15. aprila bi morala po besedah Matjašiča poročati o izvedenih ukrepih v prejšnjem letu, a ker ukrepov ni dokazala, ji je inštitut certifikat zamrznil in prepovedal uporabo naziva.

Mestna občina Maribor se je z oddajo kandidature za podaljšanje zavezala h konkretnim ukrepom za mlade, med drugim je obljubila finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih, olajšave za gospodarske družbe, ki zaposlujejo mlade, večanje števila neprofitnih stanovanj za mlade ter vzpodbude in pomoč mladim pri prvem stanovanju.

Ker je bila po njihovem mnenju ravno stanovanjska problematika mladih ključna za izgubo naziva, župan Andrej Fištravec pa se je osebno zavezal k izpolnitvi ukrepov, so v mladinskem svetu mnenja, da nosi tudi osebno odgovornost.

“Na razmere smo opozarjali že dlje časa, a posluha s strani občine ni. Žal izguba naziva ni samo simbolična, ampak pomeni tudi jasen signal, da Maribortrenutno ni občina, ki bi podpirala mlade, kar je ob že tako visokem izseljevanju mladih ter padanju števila mladih v Mariboru dodaten udarec za naše mesto,” je prepričan Matjašič.

V imenu občine se je danes na očitke odzval podžupan Pelko, ki je poudaril, da certifikat ni bil odvzet, pač pa le zamrznjen, vzrok za to pa so bili morda nekoliko preveč ambiciozni cilji. Zdaj se nameravajo z novimi cilji vnovič prijaviti za podaljšanje, ob tem pa je dodal, da je mariborska občina mladim ne glede na vse zelo prijazna.

“Certifikat je eno, realnost pa drugo. In z ostalimi mestnimi občinami smo zelo primerljivi. Občina na letni ravni skupaj za mlade porabi vsaj 1,14 milijona evrov,” je pojasnil Pelko in spomnil, da med drugim v višini 150.000 evrov sofinancirajo kar osem mladinskih centrov, kar je največ v Sloveniji.

Ob tem s 425.000 evri sofinancirajo javni zavod s področja mladine in mladinske kulture, denar pa namenjajo tudi za različne lokalne in mednarodne projekte s področja mladinske politike ter delovanje mestnega mladinskega sveta. Skoraj pol milijona evrov prispevajo tudi za različne oblike športa za mlade.

Odločitev inštituta jih ni presenetila, saj je nanjo že nekaj časa namigoval predsednik mladinskega sveta. Ta je po besedah Pelka tudi sam sodeloval z medobčinskim stanovanjskim skladom pri pripravi ciljev, za katere se je zdaj pokazalo, da jih ne morejo v celoti izvesti.

Vir: STA

Z javnim apelom “Župan ali nas slišite?” so predstavniki Mestnega Mladinskega sveta Maribor (MMSM) županu Andreju Fištravcu očitali popolno ignoranco in neuresničevanje ukrepov za mlade, ki jih je podpisal. Kot najbolj perečo temo so (ponovno) izpostavili stanovanjsko problematiko. Fištravec odgovarja: “Mestna občina Maribor je mladim prijazna občina!” Bo ostala?

Od obljubljenih 45, ki naj bi jih predvideli v Lokalnem programu za mlade (za obdobje 2016 – 2021), so mladim do sedaj namenili približno 20 stanovanj. To je (bil) eden ključnih razlogov, da se je predsednik MMSM Matic Matjašič odločil javno opozoriti na težave mladih, ki da jih župan ne sliši, kljub večkratnim pozivom. Po njegovem mladi odhajajo iz Maribora, ker tukaj nimajo priložnosti za osamosvojitev in ustvarjanje lastne družine. “Na področju stanovanjske problematike mladih, ki je v zadnjih letih v ospredju, Mestna občina Maribor v zadnjih letih ni naredila nič, čeprav se je pod konkretne ukrepe podpisal osebno tudi župan,” je dejal Matjašič. Fištravec mu je (kakor tudi medijem) danes odgovoril pisno. “Kot župan moram skrbeti, da bo Mestna občina Maribor prijazna vsem občanom, tudi mladim. / … / V našem mestu smo dolžni prisluhniti najprej tistim, ki so se znašli v situaciji, ko rešujejo stanovanjski problem iz socialne stiske, saj druge možnosti nimajo,” piše v dopisu. Problematika mladih je bila ena izmed prioritet mariborske občine v lanskem letu, “a tudi tam priznavajo, da na tem področju ni bil izveden noben ukrep,” je dodal Matjašič in opozoril, da je reševanje stanovanjske problematike eden od pogojev za ohranjanje certifikata Mladim prijazna občina.

Matic Matjašič, predsednik MMSM.

Matic Matjašič, predsednik MMSM.

Dobili naj bi ga pogojno
S pridobitvijo certifikata naj bi se Mestna občina med drugim zavezala, da bo vsako leto namenjala stanovanja mladim, zato se poraja dvom ali bo certifikat obdržala. Pred približno desetimi dnevi so na občini pripravili poročilo o izvajanju ukrepov za mlade, a polje za ukrepe stanovanjske problematike je ostalo prazno. “Od župana, ki se je celotno svojo kariero ukvarjal s sociologijo mladine in predaval o pomembnosti mladih v družbi smo pričakovali vsaj, da bo imel posluh za mlade. Žal pa vse kaže na to, da se bo v zgodovino Maribora zapisal kot župan, ki je mesto Maribor naredil »mladim neprijazno občino«,” je dejal Matjašič. Župan Fištravec pa je v pisnem odgovoru poudaril: “Prepričan sem, da vam je znano, da so na zadnjem razpisu od prijavljenih 15 mladih stanovanja prejeli štirje prosilci. To je slaba tretjina od vseh prijavljenih. Če bi to primerjali s tistimi, ki čakajo na rešitev svojega stanovanjskega problema zaradi šibkega socialnega statusa, teh je preko 600, bi ugotovili, da je bila realizacija zelo visoka.” V Mladinskem svetu z županovim odgovorom niso (bili) zadovoljni, zato je pričakovati, da se bodo udeležili četrtkove seje mestnega sveta. Tam naj bi bili tako glasni, da jih bodo (u)slišali. Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

Potem ko sta dve okoliški občini Rače-Fram in Hoče-Slivnica izrazili podporo aktualni direktorici Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windisch, na Mestni občini Maribor danes s prstom kažejo na njih, češ, da morajo, glede na to da so zadovoljni z njihovim delom, poravnati dolgove občin (so)ustanoviteljic.

Anomalijam na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje bo treba narediti konec“, so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim sta podpisana župan MO Maribor Andrej Fištravec in predsednik sveta zavoda Zavoda za turizem Gregor Bezlaj. V zapisu poudarjata, da je mariborska edina občina, ki je opravlja ustanoviteljske obveznosti, ostale pa, da do danes niso poravnale niti enega evra. “Občina Rače–Fram v letu 2018 dolguje 74.010,74 EUR, vse od ustanovitve Zavoda pa dolg znaša 392.187,16 EUR. Dolg občine Hoče–Slivnica v letu 2018 znaša 116.924,53 EUR, od ustanovitve Zavoda je dolg 619.589,80 EUR“, piše v sporočilu za javnost. Kot razlog neplačevanja (so)ustanoviteljski finančnih obveznosti naj bi okoliške občine navajale, “da od dela Zavoda nimajo ničesar in da če bi imele, bi tudi plačevale svoje obveznosti. Skratka, da niso zadovoljne z delom Zavod za turizem Maribor.”

lent, maribor, turizem

Če so izrekli podporo, so zadovoljni
Do sedaj sta se jasno izrekla dva občinska sveta, in sicer občinski svet občine Rače – Fram in občinski svet občine Hoče – Slivnica, prihodnji teden sledi še Občina Starše. “Skladno z odločitvama občinskih svetov dveh izmed ustanoviteljic je jasno, da so se izrekli, da direktorica svoje delo opravlja dobro in posledično tudi Zavod, ki ga vodi. Zato je logično pričakovati naslednji korak – to je rebalans njihovega proračuna in tako zagotovitev ustanoviteljskih sredstev za Zavod.  V kolikor bo stališče občine Starše enako, potem mora v letu 2018 prispevati 41.597,35 EUR, če pa pogledamo od ustavitve Zavoda, je dolg 220.426,76 EUR,” piše v sporočilu za javnost, v katerem hkrati zagotavljajo, da je Mestna občina Maribor od ustanovitve do tega trenutka za delovanje Zavoda zagotovila 6.067.421 EUR, v proračunu za leto 2018 pa 1.145.000 EUR.

 

“Ta postopek razrešitve bo vsem nam ustanoviteljicam nalil čistega vina”
Dosedanji potrditvi podpore v dveh občinskih svetih pomenijo stališče, da aktualnega vodstva ni treba menjati. Zato lahko “upravičeno v roku 14 dni pričakujemo znaten priliv sredstev na transakcijski račun Zavoda s strani občin soustanoviteljic. V kolikor pa kljub »zaupnici« v občinah soustanoviteljicah le-te tudi v prihodnje ne nameravajo izpolnjevati svojih ustanoviteljskih obveznosti pa je jasno, da bi nekateri očitno samo sedeli za mizo, njihovo kosilo pa naj plačuje Mestna občina Maribor oz. Mariborčani“, še piše v sporočilu, s katerim pozivajo h korenitim spremembam.

Mariborčani v teh dneh izbirajo ime novega električnega mini busa, ki bo občanom in občankam nudil brezplačni prevoz po središču mesta oz. po peš coni. Gre za novo mestno iniciativo, s katero so prisluhnili potrebam Mariborčanov.

Nova sezona oddaj V MARIBORU SI se je pričela s precej burno debato o prodaji Farmadenta, obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta in o prodaji stanovanj. Preverite v videu.

1. oddaja sezone 2017/18, premiera 8.11.2017.

Oddaja V Mariboru si je na sporedu vsako sredo ob 20.00.

Mestna občina Maribor je na pobudo in s finančno participacijo stanovalcev pričela z obnovo drevoreda in zasaditvijo 29 novih dreves na Marčičevi ulici.

Vir: Google

Vir: Google

Precejšnji del drevesnega fonda na Marčičevi ulici je zaradi bolezni, starosti ter vplivov okolja že propadel in je bil odstranjen. Ostalo je le še 15 dreves, katerih zdravstveno stanje večine je po poročilu arborista mejnih. MO Maribor je tako z dogovori in postopki za zamenjavo drevoreda na pobudo stanovalcev pričela že v letu 2016. Letos pa so pridobili strokovno arboristično mnenje ter zagotovili proračunski vir za preostali del investicije. Stanovalci bodo preko donacijskih pogodb prispevali tretjinski delež obnove, preostali delež zagotovi MO Maribor. Z 21 potencialnimi donatorji so sklenili donatorske pogodbe. Obnova zajema celoten obstoječi del ulice, kjer so zasajena brezova drevesa.

Izbrana je bila nova, primernejša drevesna vrsta – Ambrovec Liquidambar styraciflua velikosti 16/18, visokodebelne vzgoje, ki uspešno raste na primer v Ramovševi ali Strmi ulici v Mariboru. Zasajenih bo 29 novih dreves, 15 obstoječih dreves se bo odstranilo in nadomestila z novimi.

Vrednost investicije znaša 15.807,93 eurov z DDV in zajema tudi dvoletno garancijsko vzdrževalna doba.

Z deli bodo v primeru ugodnih vremenskih razmer pričeli v tem tednu, prihodnji teden se nadaljujejo pripravljalna dela, zaključek oziroma zasaditev bo izvedena najkasneje do 24. novembra.

Stanovalce ter ostale uporabnike Marčičeve ulice mestna občina prosi za strpnost, umik vozil v času večjih del, upoštevanje varnostnih navodil izvajalca ter se hkrati vsem donatorjem zahvaljujejo za finančno podporo brez katere projekta vsekakor ne bi uspeli izvesti v letu 2017.

Po mnenju nekaterih mariborskih svetnikov očitno (še vedno) ne, a po mnenju vlade je jasno: Farmadent je treba prodati, ker bi Mestna občina Maribor v nasprotnem primeru plačala visoko kazen – Farmadent bi bil razvrednoten, delavci pa bi ostali na cesti. Zakaj nekateri zavlačujejo, med tem ko se tvega delovna mesta in milijone?

Nejasnosti so zgolj izgovor

Najprej so bili jasni na vladi: cilj in namen zakona je v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave, vsakršna povezava (tudi preko povezanih oseb) pa je izrecno prepovedana. Na 124. redni seji vlade so na zahtevo poslanca Mihe Kordiša odgovorili na konkretno vprašanje mariborskih povezav. “Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov, prenos lastniškega deleža Farmadenta na Mestno občino Maribor ne zadosti zakonskim pogojem.” Na septembrski seji Odbora za zdravje pa je poslanec Jože Horvat zahteval davkoplačevalcem razumljiv odgovor na konkretno vprašanje ali mora MO Maribor prodati Farmadent, da bo zadostila zakonu? “Da, mora prodati“, je bila jedrnata državna sekretarka Ana Medved. MO Maribor torej ne sme (več) biti lastnica. Če ostane, pa se tvegajo milijoni.

Iz občinske zakladnice na pokopališče podjetij?
Če MO Maribor do 27. januarja prihodnje leto ne bo zakonsko uredila lastništva (kar se lahko zgodi, če bodo mestni svetniki ustavljali ali zavlačevali z nadaljevanjem postopka), se lahko skoraj istočasno zgodita dva scenarija.
1. Farmadent propade, izgubi licence in morebitni kupec (če bi se ta sploh pojavil), bi naposled kupil zgolj “okostje” nekoč delujočega podjetja, ker Farmadenta praktično ne bi bilo več. Brez licenc ne bi smeli niti ne bi mogli poslovati, torej tudi ne bi mogli več zaposlovati, kar pomeni, da bi približno 80 ljudi, ki danes tam (še) imajo službo, verjetno dobilo odpovedi. Občinski proračun bi zato ostal brez potencialnih milijonov kupnine (na katere računajo, če družbo prodajo pravočasno), kmalu za tem pa bi morda iz njega odleteli milijoni kazni.
2. V kolikor se Farmadenta po “pametni” ceni ne proda pravočasno, bi občine solastnice plačale od nekaj tisoč evrov do vrtoglavih zneskov kazni. Na Ministrstvu za zdravje so bili jasni, da se “z globo v primeru nespoštovanja omejitve iz 26. člena kaznuje za prekršek pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.” Višina globe za župane občin solastnic lahko v mesecu dni doseže najmanj 90.000 evrov oz. največ 300.000 evrov. Maksimalna kazen za občine pa bi znašala kar 3 milijone evrov.

14. seja MO Maribor

Mariborski svetniki ne govorijo istega jezika, a s prodajo se nadaljuje
Na današnji dopisni seji so svetniki s 14 glasovi ZA in 7 PROTI potrdili “usklajen posamezni program prodaje poslovnega deleža družbe Farmadent“, kot je zapisano v sklepu. Mi smo vprašanja o (ne)nujnosti ter morebitnih posledicah (ne)prodaje Farmadenta poslali 13 svetnikom in svetnicam. Nekateri so se opravičili, ker so na počitnicah, drugi v službah ipd. Janko Leva (mestni svetnik SMC) se je denimo opravičil, ker je v tujini, a je kljub temu kar po telefonu povedal, da “pričetek postopka prodaje podpira, saj je jasno, da bo sicer prepozno.” Bolj podrobno, pa so odgovorili naslednji:

Jelka Kolmanič, mestna svetnica DeSUS: “Zakon o lekarniški dejavnosti predpisuje, da je potrebno vse vertikalne povezave prekinit. Eno leto je izjemno kratek čas za eventuelno prodajo družbe Farmadent, zato smo smatrali, da je potrebno postopek vsaj začeti. Tu gre sicer za več tolmačenj, pri čemer eni tolmačijo, da je potrebno, drugi, da ni, ampak zdaj je treba imeti varianto in dovolj časa, da se lahko Farmadent ustrezno proda. Postopki se morajo začeti, ker to traja, tega ne moreš naredit v enem tednu in zato smo bili ZA. Ocenjujem, da boljše ali alternativne rešitve, kot je prodaja, ni. Podrobneje poznam razmere v Farmadentu, ker sem predsednica zavoda v Lekarnah, in mislim, da bi moral Farmadent dobiti enega dobrega strateškega partnerja oz. kupca. Sami, dolgoročno gledano, po mojem ne bodo mogli uspevati, ker so mala firma, ki ima veliko konkurence. Če se bo našel pravi strateški partner, kot se je našel za Marifarm, ki bo zainteresiran za to, da širi tržišče, se bodo delovna mesta ohranila, firma pa bo še naprej obstaja. Sem pa proti temu, da bi se prodal kakšnim finančnim družbam.

Zdravko Luketič, mestni svetnik NSi in podžupan MO Maribor: “Postopek prodaje s sklepom mestnega sveta je mogoče kadar koli prekiniti brez kakršnihkoli finančnih posledic za MO Maribor. Sedanji zakonski rok pa je izjemno kratek za gospodarno doseganje dobre prodajne cene družbe Farmadent. Prav zaradi navedenega je potrebno pripraviti postopek in časovnico prodaje, za primer, da ne bo prišlo do sprememb zakonskih določb glede roka prodaje ali vsebinskih sprememb člena zakona, ki bi lastništvo družbe MO Maribor omogočal. Osebno menim, da je potrebno preprečiti tudi morebitno prikrito namerno razvrednotenje družbe, ki po preteku zakonskega roka ne bo imela več velike finančne vrednosti in bi jo lahko kupec v nasprotju z interesi skupnega javnega dobra MO Maribor odkupil za drobiž! V prodajne pogoje pa je mogoče vključiti določbo, ki kupca zavezuje, da ohrani vsa sedanja delovna mesta in z dodatnimi vlaganji omogoči nadaljnji uspešen razvoj in rast družbe Farmadent.

Stojan Auer, mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj: “Zakon sploh ne zapoveduje obvezne prodaje občinske farmacevtske srebrnine. Dr. Boštjan Brezovnik izpostavlja, da prepoved vertikalnih povezav velja izključno za občinske lekarne, ne pa za občino. Pritrjuje mu tudi dr. Gorazd Trpin, ki poudarja, da se sporno zakonsko določilo nanaša izključno na izvajalce lekarniške dejavnosti, kar pa občine niso. »Zato niso zavezane k prodaji Farmadenta,« poudarja pravnik. Kakršen koli poseg zakonodajalca v pravico občin do vseh oblik premoženja bi pomenil kršitev ustavnih določil, še poudarja. V LPR smo zato glede prodaje previdni. Še posebej, ker je problem “mariborske srebrnine” Farmadenta, zaradi zaposlenih potrebno reševati dolgoročno. Poiskati strateška partnerja da, vendar pod premišljenimi pogoji in za pametno ceno. Prodajati “kuro, ki nosi zlata jajca” po knjigovodski vrednosti, kot to želi župan, bi bilo za Maribor škodljivo. Razen, če ne gre za neke nam neznane interese, oziroma provizije.”

Saša Pelko, mestni svetnik Liste župana Andreja Fištravca in podžupan MO Maribor: “Zakonsko prepoved vertikalnih povezav razumemo enako, kot jo razume predlagatelj zakona – to je Ministrstvo za zdravje, Vlada RS, Državni zbor RS, ki je zavrnil sprejem avtentične razlage, skratka enako kot vsi organi v državi. Skladno z veljavno zakonodajo, ki jo je v sprejem predlagala stranka SMC druge zakonite alternative za Mestno občino Maribor ni. Je pa bizarno, da člani SMC v Mestnem svetu MOM ne vedo, kakšen zakon je predlagala njihova ministrica, kaj so izglasovali njihovi poslanci in kakšno stališče je sprejela vlada, ki jo vodijo. Zato bi bilo bolj smiselno, da – v kolikor menijo, da je odgovor Vlade RS poslancu Kordišu napačen – vložijo svoj napor v spremembo stališča vlade, nato zakona, popravek odgovora poslancu in potem spremembi sklepov Mestnega sveta MOM. Nasprotovanje izvrševanju zakonske obveznosti je izjemno škodljivo – najprej za zaposlene v podjetju Farmadent, kot tudi za premoženje MOM. Želim si, da se vsi mestni svetniki zavedajo odgovornosti, ki jo nosimo, v tem konkretnem primeru, do zaposlenih v podjetju Farmadent. Ker je Mestni svet sledil predlogu župana in potrdil sklep o pričetku prodaje, lahko komisija za prodajo nadaljuje svoje delo. Žalosti pa me, da smo bili do sedaj priča tako velikemu nasprotovanju izvrševanja zakonodaje, ki so jo sprejele vladne stranke in samo DeSUS se je izkazal kot konsistentna stranka, ki ve, kaj je bilo sprejeto v državnem zboru in zakaj zastopa enako stališče tudi v Mestnem svetu.”

Miloš Stevanović, mestni svetnik kluba samostojnih svetnikov Aktivni: “Še zdaj zagovarjam stališče, da se Farmadenta, kot “zlato jajce” v večinski lasti Mestne občine Maribor, ne bi smelo prodajati. Niti bi se to po mojem moralo, kot to narekuje mestna uprava, saj 26. člen v drugem odstavku pravi: “(2) Izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.” Lekarne Maribor so se letos februarja umaknile iz lastniške strukture, občine solastnice pa ne izvajajo, posredno ali neposredno, lekarniške dejavnosti. Alternativa prodaji je vsekakor bolj gospodarno in učinkovito upravljanje in tako še povečanje letnih dobičkov podjetja, ki naj ostane v večinski lasti MOM. Kar se tiče delovnih mest, pa je moje mnenje povsod podobno: kdorkoli bo s tem podjetjem v prihodnje upravljal, naj bo kar se da racionalen in obrnjen predvsem k trgu in dobičku, kot bi to počel s svojim podjetjem. Če optimizacija delovnih procesov pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ker so na določenih delovnih mestih sami sebi in politiki namen, potem ta rez odobravam. Žalostno je namreč ravno to, da so podjetja, ki so v večinski lasti bodisi občin bodisi države, “prenatrpana” s kadrom, ki za podjetja nimajo nobene vrednosti.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Streljal in moril iz ljubosumja
– Tim Gajser pomagal mariborskim mamicam
– Mariborski svetniki potrdili trajnostne projekte, obetajo se spremembe položnic
– Šiško se počuti medijsko zapostavljenega
– Občani Mute želijo varno cestno strategijo
– Dan Snage

Tokrat v Občinskem nformatorju:
– V Mariboru umor kot scenarij grozljivke
– Na mariborski občini napovedujejo realizacijo investicijskih projektov
– S Športno jesenjo 25 otrokom omogočili šolo v naravi
– Prihaja Dan Pedagoške fakultete
– 800 gasilcev tekmovalo na Poljanah
– Viltuški grad v knjigi

Mariborski mestni svetniki bodo danes ob 16.00 nadaljevali izredno sejo, ki so jo prejšnji teden prekinili zaradi nesklepčnosti.

Na njej bodo obravnavali spremembe občinskega proračuna za leto 2018, ki ob dodatnem zadolževanju za več kot enajst milijonov evrov med drugim prinašajo obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt.

Prispevek o izredni mestni seji si oglejte spodaj.

Mestni svetniki na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali tudi predlog spremembe proračuna za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi dalj časa pričakovane obnovo zahodne tribune Ljudskega vrta. O spremembah v proračunu za leto 2018 pa niso začeli uradno razpravljati, saj so bili do takrat že nesklepčni.

Na anketno vprašanje portala MBreport “Ali podpirate Andreja Fištravca pri sprejetju proračuna po skrajšanem postopku za leto 2018 in obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta?”, ga s 67 odstotki glasov podpirate in s 33 odstotki glasujete prosti.

Mariborski župan Andrej Fištravec je nadaljevanje v četrtek predčasno zaključene seje mestnega sveta sklical za ponedeljek.

Medtem pa se med njegovim taborom in ostalimi mestnimi svetniki vrstijo medsebojne obtožbe o krivdi za spodletel poskus potrditve sprememb proračuna za leto 2018, ki med drugim predvidevajo obnovo Ljudskega vrta.

14. seja MO Maribor

 

“Včeraj si je mestni svet dal nepotreben avtogol. Ker ne želim dodatno izgubljati časa, sklicujem za ponedeljek, 16. oktobra, ob 16. uri nadaljevanje seje mestnega sveta,” je danes povedal Fištravec. “Sprememba proračuna za 2018 ne pomeni samo dokončanje stadiona Ljudski vrt, ampak tudi številne druge investicije, kot so rešitev prostorske stiske Mariborske knjižnice, novi kilometri kanalizacije, vodovoda in cest ter razvoj industrijske cone Tezno,” je dodal.

Kot v četrtek na seji je ponovil, da prejšnja leta ti projekti niso bili mogoči, ker je bilo treba odplačati stare dolgove občine. “Prav tako smo, tudi skupaj z državo, aktivirali dodatne milijone evrov, ki jih lahko sedaj vlagamo v zagon novega investicijskega ciklusa v občini,” je dodal.

Na vprašanja novinarjev na današnji izjavi za medije, ki jo je sklical ob isti uri kot prej že opozicija, ni odgovarjal. Tako še vedno ni jasno, od kod točno naj bi občina dobila potrebne štiri milijone evrov za obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt. Iz sprememb proračuna za prihodnje leto, ki so bile navedene v gradivu za četrtkovo sejo, je mogoče razbrati le, da se bo za del teh sredstev dodatno zadolžila.

Opozicijski mestni svetniki so tako kot že v četrtek danes ponovili, da nikakor ne nasprotujejo obnovi Ljudskega vrta. Prepričani so, da želi župan z izpostavljanjem projekta Ljudskega vrta zakriti preostale spremembe proračuna in tako manipulirati z javnostjo.

To naj bi med drugim pokazalo tudi ravnanje podžupana in vodje županove svetniške skupine Saše Pelka, ki je med četrtkovo sejo na Facebooku objavil imena mestnih svetnikov, ki so glasovali proti skrajšanem postopku sprejemanja sprememb proračuna za 2018, s pripisom, da je tem “vseeno za Ljudski vrt”. Zaradi tega naj bi bili nekateri svetniki deležni groženj in na koncu je vse to vodilo do nesklepčnosti, zaradi česar so sejo predčasno prekinili, ne da bi začeli vsaj prvo obravnavo sprememb proračuna.

“Tokratno dogajanje v mestnem svetu presega vse meje dobrega okusa ter prikazuje, kako župan zavaja javnost ter s tem izvaja nedopusten pritisk na mestne svetnike,” je danes sporočila mestna svetnica SMC Helena Kujundžić Lukaček.

“Pod pretvezo za ali proti Ljudskemu vrtu je dal v proračun vrsto drugih stvari, s katerimi mu bomo plačali volilno kampanjo,” je izpostavila predstavnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik, ki je med drugim opozorila, da za stadion ni pripravljene potrebne dokumentacije.

Mestni svetnik NLS Željko Vogrin je pojasnil, da njegova stranka nikakor ni proti obnovi Ljudskega vrta, saj je to začel že prejšnji župan Franc Kangler, vendar pa ne bo pristajala na izsiljevanje in nepotrebno trošenje na drugih postavkah.

“Ne morem pristati na županovo nespodobno igro, s katero želi nestrokoven in škodljiv rebalans skriti za nujno investicijo v stadion,” je mnenje nekdanje podžupanje, zdaj neodvisne mestne svetnice Melite Petelin.

Predstavnik svetniškega kluba Aktivni Miloš Stevanović pa je ponovil, da so bili v četrtek samo proti skrajšanemu postopku, saj si želijo vsebinske in kakovostne razprave o načrtovanih spremembah proračuna. “Da nas ne peljejo spet žejne čez vodo,” je dodal.

Vir: STA

Mestna občina Maribor namerava v letu 2018 poleg že načrtovanih 5 milijonov evrov najeti še nekaj več kot 6 milijonov evrov kredita. Ta denar naj bi porabila za izvedbo vrste načrtovanih investicijskih projektov.

“Z reprogramom dolgov smo si ustvarili dodatno polje, s katerim bomo tudi pospešili lokalno gospodarstvo, po drugi strani pa rešili nekatere probleme, ki so že dolgo časa na dnevnem redu in potrebni rešitve v mestu,” je na današnjem srečanju z novinarji v mestni hiši povedal župan Andrej Fištravec.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Dodaten denar potrebujejo med drugim za nakup stavbe Probanke za Mariborsko knjižnico, delno ureditev Koroške ceste, gradnjo dveh cest v industrijski coni Tezno in zahodne tribune na stadionu Ljudski vrt ter urejanje nabrežja Drave in Mestnega parka. Za večino od teh projektov pričakujejo delno sofinanciranje s strani države.

Zaradi nove višine kredita in še nekaterih drugih sprememb bo potrebno sprejeti rebalans občinskega proračuna, ki so ga mestni svetniki letos sprejeli za dve leti. “V nasprotju s preteklimi leti, ko se je rebalans sprejemal zaradi manjšanja obsega načrtovanih investicij, se tokrat zavezujemo v letih 2017 in 2018 realizirati proračun, kot je bil sprejet,” je še poudaril Fištravec.

Rebalans bodo mestni svetniki sprejemali na izredni seji 12. oktobra. Še prej se bodo ta četrtek sestali na redni seji, na kateri bodo med drugim potrjevali dokumentacijo, potrebno za prijavo na državne razpise za ureditev Dravske kolesarske poti in park & ride sistemov, nakup šestih novih avtobusov ter izgradnjo podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti.

VIR: STA

Potem ko se je Božidar Resnik odrekel funkciji so člani svet zavoda Inštituta Wcycle Maribor (v nadaljevanju Inštitut) na današnji seji sprejeli sklep, s katerim bodo na funkcijo direktorja imenovali Tineta Šalamona.

Tine Šalamon je predstavnik podjetja Energetika Maribor, kjer opravlja dela iz področja dejavnosti ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave Maribor in razvojnimi projekti, ki so v tesni povezavi s projekti krožnega gospodarstva. S poznavanjem področja krožnega gospodarstva naj bi tako sledil viziji Inštituta Wcycle, to je iskanju najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov. “Od novega direktorja pričakujemo, da bo sledil ciljem in časovnici izvedbe predvidenih projektov Inštituta Wcycle” so sporočili iz Mestne občine Maribor. Slednja je tudi nosilka strateškega Wcycle, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta: Energetika, Snaga, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom.

18 projektov vrednih več kot 100 milijonov evrov
V okviru krožnega gospodarstva na MO Maribor načrtujejo 18 projektov, ki so jih zastavili v sodelovanje s predstavniki vseh podjetij, ki sodelujejo v Inštitutu. Projekti so usmerjeni na področje učinkovitega gospodarjenja z viri. V izvedbeni vrednosti so ocenjeni na več kot 100 milijonov EUR (projekti finančno ne temeljijo na pogojih pridobivanja nepovratnih sredstev, ampak na realnem investicijskem denarju), ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. “Na ravni mesta smo v ta namen od leta 2015 sprejemali strategije, in sicer strategijo ravnanja z odpadki, kjer smo nakazali prehod v krožno gospodarstvo, sprejeli smo Trajnostno urbano strategijo, kjer je Wcycle že bolj podrobno opredeljen in pred kratkim tudi Izvedbeni načrt TUS” so sporočili iz MO Maribor. Trenutno je glavni poudarek Inštituta Wcyle na pripravi oz. obdelavi virov, s katerimi mesto razpolaga (zaprto odlagališče Pobrežje in Dogoše, gradbeni in industrijski odpadki, biomasa za energetsko izrabo, odvečna in izgubljena toplota, prečiščena odpadna voda za ponovno uporabo, delitev, obnova in ponovna uporaba dobrin, …) za konkretno načrtovanje in izvedbo zastavljenih projektov najprej predvsem iz vidika ustreznih pravnih podlag (dovoljenj, dovoljenih dejavnosti, …), nato pa tudi z vidika njihove ekonomske upravičenosti.

energetika (21)

Krožno gospodarstvo je strateški razvojni model
Z ustanovitvijo Inštituta Wcycle je Maribor dobil strateški razvojni model, ki mesto postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za prehod na zeleno gospodarstvo, kjer skupaj s partnerji in predstavniki ministrstev iščemo optimalne rešitve za izvedbo v Mariboru potrebnih in predvidenih projektov,” poudarjajo na MO Maribor. To argumentirajo z opisom na spletni strani vlade.

Mariborska občina se je v skladu s svojo celostno prometno strategijo priključila projektu souporabe električnih vozil – Avant2Go, ki ga izvaja podjetje Avant Car. Kot je ob predstavitvi projekta povedal podžupan Saša Pelko, želijo z njim zmanjšati število lastniških vozil in tako prispevati k boljši kakovosti zraka, zmanjševanju gneče, hrupa in škodljivih izpustov v mestu.

Podrobnosti v videu:

Predstavniki koncerna Magna ta teden obiskujejo občine, ki so blizu lokaciji načrtovanega novega obrata v Hočah. Včeraj se je David Adam, vodja projekta v Sloveniji, mudil na Mestni občini Maribor, kjer ga je sprejel župan Andrej Fištravec. Adam je poudaril, da se tukaj počutijo dobrodošle, a imajo kljub temu pripravljen alternativni načrt – širitev na Madžarsko.

Še vedno čakamo na okoljevarstveno soglasje, za njim pa gradbeno dovoljenje. Upamo na najboljše,” je dejal Adam. Z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) dobro sodelujejo. Pojasnil je, da so na vsa vprašanja z njihove strani pravočasno odgovorili, jih je pa, glede na pretekle izkušnje v številnih drugih državah, nekoliko presenetilo število vloženih intervencijskih vlog s strani stranskih udeležencev. Ne glede na vse, je poudaril, da si želijo uresničiti načrt A, torej gradnjo novega obrata v Hočah. Začeti želijo kakor hitro bo mogoče, a konkretnega roka, do kdaj so ali bodo pripravljeni čakati, ni navedel. “Pozitivno gledamo na prihodnost in verjamemo, da bomo lahko premagali tudi preostale ovire,” je dejal. Več v video izjavi:

Podpora od začetka do konca
Mariborski župan Fištravec je predstavnikom Magne ob današnjem obisku znova izkazal dobrodošlico. Na srečanju z mediji je poudaril, da prihod Magne na občini podpirajo že od samega začetka pogovorov o naložbi v Sloveniji in jo bodo tudi v prihodnje. Med drugim tako, da bi jim pomagali predstaviti njihovo proizvodnjo in s tem morebiti navdušili tudi mlade, ki se še odločajo o svoji poklicni poti. Več v video izjavi.

Zaradi nesklepčnosti se mariborski svetniki niso izrekli o novem odru na Lentu. Po petih urah razprave jim je očitno zmanjkalo energije za dokončanje redne seje, čeprav je bila točka, pri kateri so postali nesklepčni, namenjena načrtovani naložbi v plavajoči oder na Dravi. Župan Andrej Fištravec je nadaljevanje junijske seje napovedal za 6. julij.

Mestni svet je sicer opravil uro in pol dolgo razpravo glede 250.000 evrov vrednega projekta, s katerim bi Maribor spet postal znan po odru na Dravi, a odločitev ni bilo. Očlitno je svetnikom, morda prav zaradi dogajanja na Lentu, zmanjkalo moči in časa. Jij je pa v času razprave vodja projektne pisarne MO Maribor Teo Pajnik seznanil z dejstvi. Poudaril je, da brez odra na Dravi slednjega Festival Lent ni “pravi”, zato so se odločili za skupno investicijo z Narodnim domom. Ob Vodnem stolpu (v zalivu) bo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. “Načrtovani oder bo lahko stal celotno poletje, kar pomeni, da bi lahko v tem času izvedli tudi več drugih prireditev na Lentu,” je dejal Pajnik. Na novem prizorišču pa bi bilo tudi ta okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč. Oder naj bi postavili prihodnje poletje.

Projekcija - takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Projekcija – takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Lent bo sprehajališče
Župan Fištravec je spomnil, da projekt ureditve nabrežja reke Drave že sam po sebi predvideva zaprtje Lenta za promet med Vodnim in Sodnim stolpom, z izjemo intervencijskega dovoza za tamkajšnje prebivalce. Konstrukcija odra v času, ko ne bo prireditev, ne bo vidna, kar je bil tudi pogoj za pridobitev soglasja vodarjev. Čeprav so skoraj vsi podpirali takšen projekt, se je med svetniki pojavila vrsta vprašanj o stroškovni računici, pa tudi o tem, ali bi bil oder dovolj izkoriščen. Menili so namreč, da so nekatera prizorišča, predvsem zunanji avditorij novega lutkovnega gledališča, že zdaj bolj ali manj prazna. Nekateri so zahtevali prekinitev točke, da bi do naslednjič prejeli dodatne odgovore, a jim ni bilo treba vztrajati, saj jih je v to prisilila nesklepčnost.

Mariborski otok naslednjič, ulica vina sedaj
Predstavnikom mestne uprave ni uspelo “pod streho” spraviti drugega branje akta o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu obnove Mariborskega otoka, saj so svetniki gradivo prejeli šele tik pred sejo, zato so točko umaknili z dnevnega reda. So se pa mestni svetniki odločili, da Maribor v kratkem dobil novo ulico. Svetniki so potrdili sklep za imenovanje Martinove ulice na območju novega naselja hiš v Brezju. Za takšno poimenovanje so se odločili, ker je Maribor središče Štajerske, ki je dežela vina, zato se jim zdi imenovanje ulice po zavetniku vinarjev primerna.

Ne moremo se igrat s tem premoženjem“, je danes na srečanju z novinarji dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Na četrtkovi (11. izredni) seji bodo tako mestni svetniki odločali o podaji soglasja za pričetek postopka prodaje Farmadenta. Le tako lahko, po mnenju mestnega vodstva, zaščitijo najmanj 80 delovnih mest.

Da je prodaja Farmadenta nujna, je jasno že nekaj časa, kakor je jasno tudi, da se s pričetkom postopka prodaje mudi, saj so sicer ogrožena najmanj delovna mesta zaposlenih v Farmadentu, morda pa tudi delovna mesta na področju celotne lekarniške dejavnosti v Mariboru. “Mi si tega ne moremo privoščit, preveč ljudi je zaposlenih, tržni deleži in tako naprej… Mi gremo v prodajo z upanjem, da dobimo tujega strateškega partnerja, ki bo zainteresiran za razvoj dejavnosti in za širitev dejavnosti,” je dejal Fištravec.

FOTO: farmadent.si

FOTO: farmadent.si

Trenutno sta za nakup Farmadenta izkazala interes dva slovenska kupca, a na Mestni občini Maribor oba ocenjujejo kot neprimerna. Kemofarmacija Farmadenta po njihovem ne bi smela kupiti, ker bi lahko prišlo do prevelike koncentracije tržne (pre)moči. Drugi interesent pa je družba Salus, ki po mnenju mestnega vodstva ni strateški kupec, ampak bi z nakupom Farmadenta sprožil uničenje lekarniške dejavnosti v Mariboru.

Pogojem za prodajo uradno še ni zadoščeno

S postopki lahko pričnejo, če se s tem strinjajo večinski lastniki (MO Maribor) in vsaj en solastnik oz. družbenik. Po naših informacijah naj bi (poleg mariborske) interes že izkazali na Občini Hoče-Slivnica ter na Občini Duplek. Župan Fištravec je potrdil, da so interes izkazali na dveh občinah solastnicah, ki jih ni imenoval, je pa dodal, da naj bi se kmalu sestali predstavniki vseh šestih solastnic. Mestni ali občinski svetniki občin solastnic bodo torej (slej kot prej) odločali o soglasju za pričetek postopkov prodaje. Mariborski svetniki ta četrtek, na izredni seji.

 

Pričakujejo soglasje, predlagajo komisijo

Lidija Krebl Vukovič, vodja pravne službe na mariborski občini, je pred četrtkovo sejo poudarila, da je treba postopek pričeti, lahko pa ga kasneje kadarkoli ustavijo. “V kolikor bi prišlo do zadržanja zakona, razveljavitve zakona, spremembe zakona ali kakršnihkoli drugih, spremenjenih okoliščin, se lahko postopek prodaje družbe Farmadent še vedno ustavi. S pričetkom postopka prodaje družbe Farmadent se še ne determinira, da bo družba dejansko prodana“, je pojasnila Krebl Vukovičeva.

Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.

Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.

Župan Fištravec glede na vsa, doslej znana dejstva, od svetnikov pričakuje soglasje za pričetek postopkov prodaje, saj so sicer tveganja za kazni, izgubo občinskega premoženja, delovnih mest in lekarniške dejavnosti v mestu prevelika. “Imenoval pa bom tudi 5-člansko komisijo za prodajo, ki bo po želji mestnega sveta nadzirala komisijo, ki bo vodila postopek prodaje“, je dodal. Sestavljali jo bodo trije mestni svetniki Matej Žmavc (SD), Stojan Auer (LPR) in Petra Kneževič (Lista župana Andreja Fištravca) ter vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek in podpredsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor Mitja Hasaj.

Načrtovana investicija Magne je pomembna prelomna točka: če se ne bo zgodila, Štajerska ne bo imela popravnega izpita in izguba bo velika,” piše v peticiji, ki jo je danes na mariborskem letališču podpisalo okoli 200 ljudi, več kot 2400 pa na spletu.

Prihod Magne so danes podprli občani in občanke okoliških občin, celo kmetje so potrdili, da si želijo prihod Magne v Hoče.

Na pobudo Štajerske gospodarske zbornice so dobrodošlico Magni s podpisi peticije simbolično izrazili tudi znani in vodilni obrazi podjetništva, gospodarstva, športa in kulture v Mariboru in Podravju.

Predstavniki lokalne politike so poudarili nujnost zavedanja pomembni delovnih mest v t. i. problemskih območjih, kamor sodijo Hoče, Maribor in okolica.

Da je vzpostavitev Magninega obrata v Hočah izjemno pomemben projekt, pa so javno poudarili tudi predstavniki nacionalne politike.

Vojašnica  generala  Maistra Maribor je 20. maja, pripravila dan odprtih vrat.  K  sodelovanju  so  povabili  tudi  policiste  Policijske Uprave (PU)  Maribor.

Vir: PP Maribor II.

Vir: PP Maribor II.

Obiskovalcem predstavili delo policistov Posebne policijske enote. Skupaj z opremo,  ki  jo  pri  svojem  delu uporabljajo, delo policistov konjenikov, službena  konja  in opremo za vzdrževanje javnega reda in miru ter terensko vozilom  s  priklopnikom, ki ga uporabljajo za prevoz konj, delo policistov Policijske  postaje  za  izravnalne  ukrepe  Maribor  in  specialno  vozilo “Schengenbus” z uporabo posebne opreme ter delo policistov Postaje prometne policije  Maribor,  ki  so  prikazali uporabo specialnega vozila “Provida,” laserskega   merilnika   TruCAM,  alkotesta  in  kompleta  za  ugotavljanje simptomov prisotnosti prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi.

 

Potem ko so se vrstile različne pripombe čez dežnike, ki da sicer služijo lepemu videzu (ko so razprti in čisti), a so tako rekoč popolnoma neuporabni ob slabem vremenu in padavinah, je zdaj jasno, da so na mariborski Snagi in Mestni občini resno pristopili k projektu, po katerem bi tržnica (predvsem pa branjevke!) dobila streho.

Lastnik prodajnega platoja je Mestna občina Maribor, Snaga pa je koncesionar za izvajanje tržnične dejavnosti. Oboji so seznanjeni, da dežniki niso ustrezni. K obravnavi možnosti za “pravo” streho, so na Snagi pristopili že leta 2014, a se je zataknilo pri denarju, ki ga občina ni imela. Sedaj pa ima Snaga v rokah 10-letno koncesijo, zato se bo na podlagi koncesijske dajatve vendarle nabralo nekaj namenskih sredstev, ki se morajo investirati v tržnico. “Ena prvih, ključnih in pravzaprav najbolj pomembnih investicij je streha nad tržnico“, je povedala Petra Hercog iz Snage.

 

 

dezniki, mb trznica (4)

Pomemben sestanek
Na marčevskem operativnem sestanku, na katerem so za mizo sedeli predstavniki Snage, MO Maribor, arhitekturnega biroja in Zavoda za spomeniško varstvo, so potrdili robne pogoje (ki jih zahteva spomeniško varstvo) za strešenje na osrednji tržnici. “Hkrati bo to tudi izhodišče za pripravo tehničnih specifikacij za objavo javnega razpisa, na katerem bomo iskali arhitekte, ki bodo projektirali celotni projekt“, je pojasnila Hercogova. Po najbolj idealnem razpletu (priprava razpisa, projektne naloge, upoštevanje pritožbenih rokov itd.) bo mariborska osrednja tržnica pod streho leta 2018.

Mariborski župan Andrej Fištravec je skupaj z ekipo zaključil svoj peti obisk na Kitajskem. Po obisku Xiana je obiskal Peking in Šanghaj, kjer je z vodstvom pisarne Shanghai Invest podpisal dogovor o sodelovanju med to investicijsko pisarno in mariborskim uradom za gospodarske dejavnosti, pod okriljem katerega deluje Invest in Maribor.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bil namen podpisa dogovora promocija investicijskih projektov in start-up podjetništva. Ob tem je bila dana pobuda, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 v Šanghaju organizirali poslovni dogodek, na katerem bi se predstavljala slovenska in kitajska podjetja, ki želijo pridobiti interes šanghajskih investitorjev pri izvajanju njihovih projektov.

Foto: MO Maribor

Foto: MO Maribor

Fištravec se je v Šanghaju sestal tudi s predstavniki tamkajšnje zbornice CCPIT. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in možnostih predstavitve slovenskih podjetij v decembrskem dogodku Brand EXPO 2017, kamor so povabili tudi mariborska podjetja.

V sklopu obiska mesta je potekal tudi sestanek z odgovorno osebo za mednarodno politiko Šanghaja, obiskali so eno največjih svetovnih tekstilnih družb, s predstavniki podjetja CEPC so govorili o možnostih investicij v turistično infrastrukturo v Mariboru. S predstavniki mestnih oblasti so se pogovarjali o poglobljenih odnosih med Mariborom ter Šanghajem in njegovo mestno četrtjo Songjang. Povratni obisk partnerjev iz tega 24-milijonskega velemesta v Mariboru pričakujejo kmalu.

V Pekingu se je mariborska delegacija srečala s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem, s katerim so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih potencialnih investicijah, sestali pa so se še z eno od večjih turističnih in investicijskih družb, s predstavniki katere so govorili o razmerah na kitajskem trgu turističnih potovanj v Evropo in o tem, kako pristopiti k promociji.
Vir: STA

Letošnja smučarska sezona na Mariborskem Pohorju se bliža koncu. Glede na ugodne vremenske pogoje, smo letos lahko smučali več kot 105 dni. V Marpromu ocenjujejo, da je bila letošnja sezona ena uspešnejših. Sicer v teh dneh smučišča na Arehu še vedno omogočajo dobro smuko.  

Prvi korak, da se je na Mariborskem Pohorju lahko uspešno izvedla letošnja sezona, je zagotovo bila podelitev dolgoročne koncesije za upravljanje javnemu podjetju Marprom. Na Mestni občini Maribor so zadovoljni, da so se v lanskem letu odločili za ta korak, v videu pojasnjuje mariborski župan Andrej Fištravec.

Župan pravi, da ne glede na to kako se bodo stvari v zvezi z razpisom za oddajo podizvajanja Bike parka odvile, bo prvi v Evropi odprl svoja vrata. V letošnjem letu bodo legalizirali obstoječe proge, ki do zdaj še niso bile. “Mislim, da je to naslednji korak, ki krepi turistično dejavnost na Pohorju,” pravi Fištravec.

Sezona uspela tudi brez naravnega snega

Čeprav v letošnji smučarski sezoni smučarji niso bili deležni naravnega snega, so v Marpromu poskrbeli za dovolj umetnega snega, da je bila smuka dobra. Ugodne vremenske razmere pa so le še dodatno poskrbele, da smo smučali kar 105 dni, večino teh dni pa je bilo poskrbljeno tudi za smuko v dolino na Snežni stadion. Redkost, ki so jo Mariborčanke in Mariborčani doživeli po mnogih letih.

Letos so beležili kar 30 odstotno povečanje obiska. Smučarji so v dolino lahko smučali že z 20. decembrom kar dva meseca. To nekaj let ni bilo mogoče, letos pa jim je uspelo. “To je tisto ta pravo, ko vidiš razsvetljeno progo do doline in ko verjameš, da je možno prismučati v dolino po dobro pripravljenih progah in to je tisto, kar je marsikoga pritegnilo, da je prišel na Pohorje,” pojasnjuje Andrej Verlič, koordinator v podjetju Marprom.

Načrti za upravljanje s Pohorjem dolgoročni

V podjetju Marprom so že skovali dolgoročne načrte za upravljanje s Pohorjem sploh glede na podeljeno dolgoročno koncesijo. Zavedajo se, da bo v naslednjih dveh letih vlaganja veliko, ki pa ga nameravajo v obdobju trajanja koncesijske pogodbe povrniti, pojasnjuje Bernard Majhenič, direktor podjetja Marprom.

Prodali več kot 60.000 dnevnih vozovnic

Ob 2000 sezonskih vozovnicah smo doslej prodali blizu 62.000 dnevnih in večdnevnih smučarskih vozovnic (v celi lanski sezoni blizu 40.000). Med prodanimi vozovnicami je največji delež dnevnih vozovnic za odrasle,” pojasnjujejo na Marpromu.

FOTO: Matej Knez

FOTO: Matej Knez

Ta podatek kaže na 30 odstotno povečanje obiska in prodaje vstopnic. Čeprav na Marpromu poudarjajo, da je ta sezona kar se tiče naravnega snega bila zelo revna, saj že nekaj let ni bilo tako malo zapadlega snega. “Vreme nam je vseeno omogočilo z zimskimi temperaturami, ki so se držale torej od konca decembra in del februarja, kvalitetno pripravo snega, kvalitetno pripravo prog,” je pojasnil Verlič.

Hoteli dobro napolnjeni

Tudi hotelirji so si v letošnji zimski sezoni lahko oddahnili, saj so zimski športni dogodki, kot letošnja dobro obiskana Zlata lisica, v Maribor privabili veliko število gostov. V Termah Maribor so v svojih prenočitvenih kapacitetah na in pod Pohorjem beležili kar 30 tisoč nočitev. “Na zimo se ne bomo smeli več zanašati, čeprav smo letos imeli srečo, je v Termah Maribor poleg navezave na Pohorje, pomembna tudi wellneška dejavnost in navezava na dogajanje v središču Maribora,” je pojasnil Grega Gorenc, direktor prodaje v Termah Maribor.

Po zimski, prihaja poletna sezona

Največja perspektiva mariborske občine je tako razvoj celoletnega turizma, skladen razvoj celotnega območja Pohorja in tesno sodelovanje vseh deležnikov na Pohorju. Pohorje je uporabnikom namreč na voljo skozi vse leto, zato je njegov potencial potrebno izkoristiti vse dni v letu, sploh zaradi obstoječe infrastrukture, ki omogoča pestro dogajanje tako pozimi, kot tudi poleti.

fb bike park pohorje

Prvi na vrsti, ki bo odprl svoja vrata na Pohorju bo zagotovo Bike Park. V Marpromu trenutno vse moči uperjajo v njegovo oživitev in odprtje. “Glede na to da na javni poziv ni bilo interesentov za bike park smo se pač odločili začasno, da ne bi zamudili začetka sezone, urejati zadeve sami. Povabili smo vse zainteresirane skupine v Mariboru da se nam pridružijo, da pridejo s svojimi idejami, da Bike Park čimprej zaživi,” je povedal Majhenič.

Poletni projekti?

Govoric kaj vse bi se naj na Pohorju v kratkem investiralo oziroma uredilo, je bilo veliko. V Marpromu zaenkrat ostajajo skrivnostni, saj da bodo o novih projektih govorili šele takrat, ko bodo dejansko tako daleč, da bodo za javnost.

Obstaja kar nekaj projektov, nekaj jih bo že letos realiziranih, ampak počakajmo, da pride do realizacije, pa bomo potem pogledali rezultate,” zaključuje Majhenič.

Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in Uroš Lobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.

Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.

Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.

Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.

Načrt za cono Melje, Studence in Tezno

Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.

Foto: STA

Foto: STA

Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.

Svetniki v odločanje o podpori

Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.

V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.

Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.

VIR: STA

Potem ko so pred približno petimi leti v Ljubljani pričeli s tako imenovanim antideložacijskim programom, ga Kralji ulice sedaj prenašajo (tudi) v Maribor. Osnovni namen je ranljivim posameznikom in družinam zagotavljati dom oziroma preprečevati izgubo strehe nad glavo.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je že v letih 2012 in 2013 s sofinanciranjem švicarskega prispevka pričelo z izvajanjem projekta Pot do trajne in varne nastanitve za stanovanjsko izključene. Doslej so ga izvajali v Ljubljani, lani pa so aktivnosti začeli tudi v Mariboru. Po besedah vodje projekta Bojana Kuljanca je namen projekta predvsem nudenje nastanitvene podpore ljudem, vseljenim v bivalne enote in neprofitna stanovanja, da bi lahko to obdržali in uporabljali s čim manj težavami. Lani so se povezali z mariborskim medobčinskim stanovanjskim skladom in se dogovorili za razvijanje “antideložacijskega” programa, ki ga sestavljata dva med seboj povezana dela.

BREZDOMCI (1)

Nov skupnostni prostor in vsakdanja podpora
Prvi sklop projekta se nanaša na izvajanje različnih dejavnosti v novem skupnostnem prostoru na Preradovičevi ulici z namenom podpore razvoju skupnosti, vzpostavljanju dobrih odnosov med stanovalci ter informiranju o ponudbah programa. Izkušnje iz podobnih programov namreč po besedah Kuljanca kažejo, da povezovanje skupnosti pomeni močan preventivni dejavnik.

Drugi del programa pa bo usmerjen v prožno terensko podporo ranljivim posameznim najemnikom in družinam v vsakdanjem življenju z namenom preprečevanja izgube stanovanja ter odpravljanja krivdnih razlogov za odpoved pogodbe. “Pri izvajanju obeh delov izhajamo iz dobrih in pozitivnih praks, ki jih od leta 2012 pridobivamo skozi dejavnosti, ki jih izvajamo v Ljubljani,” je pojasnil Kuljanec. Njihove aktivnosti podpira tudi Mestna občina Maribor, kar so konec lanskega leta potrdili s pismom podpore.
Vir: STA

Ta četrtek bodo mariborski mestni svetniki odločali o predlogu dvoletnega proračuna. Mestna uprava in župan mariborske občine, Andrej Fištravec, si za dvoletni proračun prizadevajo manjše popravke. Kot pravijo na mariborski občini je dvoletni proračun uravnotežen in pripravljen, po njihovem pa omogoča večjo in boljšo stabilnost občinskih financ.

Manjše popravke, kot pravijo na občini, se lahko sprejema z rebalansom proračuna. “Maribor je pred velikimi projekti, med katere sodijo tudi takšni, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev. Za izvedbo teh pa je potrebno stabilno financiranje, ki ga prinese potrjen mestni proračun,” so zapisali na MO Maribor.

Stabilno financiranje in s tem tudi predlog dvoletnega proračuna podpirajo tudi nekateri predstavniki mariborskih javnih podjetij oziroma zavodov. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor je predlog dvoletnega proračuna pohvalil. “Hvalevredno je, da Mestna občina Maribor končno sprejema proračun za dve leti, saj je, kot že leta opozarjamo, popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” pravi Rukavina.

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Ob tem dodaja, da jim nesprejemanje proračuna onemogoča načrtovanje in izvajanje programov, saj da gre pri kulturi za specifiko, “ko moramo predvsem na področju klasične glasbe načrtovati nastope tujih uveljavljenih orkestrov za najmanj 2 leti vnaprej, sicer jih ne moremo dobiti v Maribor,” tako Rukavina. Mestno upravo je tako še posebej opozoril na ta segment njihovega delovanja, ki terja veliko sredstev.Da pa seveda o Festivalih Lent in Maribor ne govorimo,” je še opozoril Rukavina.

Dvoletni proračun pozdravlja tudi Uroš Lovrenčič iz Športne zveze Maribor, saj da je to pomembno za mariborska društva in klube. Še posebej je apeliral na odgovornost mestnih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov mest, ki imajo moč, da potrdijo ali zavrnejo predlog proračuna.

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Opozoril je na škodljive posledice ob morebitni zavrnitvi, saj da je dejstvo, da proračun nikomur ni preveč po godu, za nikogar optimalen, kaj šele odličen. “Nekateri bolj gledamo odhodkovno stran, drugi si glavo belite s prihodkovno. A vseeno vas želim pozvati k družbeni odgovornosti, k odgovornosti do vseh tistih, ki so vas izvolili in zaradi katerih sploh ste tam, kjer ste zdaj. Ne zavirajte sprejema proračuna, ne omejujte njegovega izvajanja. Čas za odločitve je zdaj in takoj in to je edina vzdržna rešitev,” je v svojem sestavku mariborskim mestnim svetnikom pozval Lorenčič.

Dvoletni proračun pozdravljajo tudi v mariborskih vrtcih

Oglasila se je tudi Marjanca Karba, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: “Proračun vrtci oblikujemo vsako leto v okviru smernic, ki jih prejmemo s strani financerja (MO Maribor). Letos smo, skladno s smernicami, oblikovali predloge finančnih načrtov za obdobje dveh let. S tem bi se naj izognili začasnemu financiranju in doprinesli k lažjemu investicijskemu načrtovanju,” pravi Karbova in dodaja da ni ekonomist in da prednosti oziroma slabosti, ki jih dvoletni proračun prinese, ne more predvideti.