Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Čez približno dva tedna bo po mariborskih ulicah vozilo še 6 novih avtobusov v mestnem potniškem prometu. Tokrat so se na MO Maribor odločili za nakup novih vozil, ki jih pogajanja stisnjen zemeljski plin – CNG. Gre za še eno izmed investicij, s katerimi sledijo načelom trajnostne mobilnosti ter zavezam o čistejšem zraku v središču mesta.

V teh dneh so predstavniki MO Maribor in Marproma (izvajalca mestnega potniškega prometa) v Franciji opravili tehničnih prevzem vozil. Gre za 12 metrske avtobuse, znamke Iveco Urbanway CNG, prilagojene za dostopnost invalidov, sodobno opremljene “z vso možno opremo, notranji prikazovalniki postajališč, govorni napovednik postajališč,” pojasnjujejo na mariborski občini. Skupna pogodbena vrednost investicije je 1,5 milijonov evrov, vendar ta nakup v višini do 80% sofinancira Eko sklad.

Foto: Marprom

Foto: Marprom

Pomladitev mestnega voznega parka
Kdaj točno bodo omenjeni CNG avtobusi lahko vozili po linijah mariborskega mestnega prometa, je še preuranjeno napovedati, vsekakor pa so nam na Marpromu zagotovili, da jih nameravajo prevzeti v uporabo takoj po opravljenih tehničnih pregledih, homologacijah in podobnih formalnostih. S CNG, kakor tudi z nedavno napovedanim nakupom petih hibridnih avtobusov (na kombinirani pogon dizel + elektrika) pa bodo ponovno pomladili vozni park mestnega potniškega prometa. Povprečna starost vozil trenutno znaša dobrih 6 let, kar pomeni, da se je od leta 2013 do danes skorajda prepolovila.

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

V ponedeljek (20. avgusta) na Ljubljanski ulici v Mariboru pričenjajo z gradnjo podvoza pri železniški progi na Taboru. Delavci Nigrada bodo zato zaprli to območje in uredili obvoze. Ti bodo veljali za motorna vozila, prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje pa bo možen do začetka septembra. Spremenjene bodo tudi avtobusne linije. Podrobnosti v videu.

Judoista Enej Marinič in David Kukovec sta si s svojimi uspehi prislužila tudi poseben sprejem pri mariborskem županu Andreju Fištravcu. Osebno jima je čestital v svojem kabinetu. Pravita, da je to svojevrstna motivacija. Preverite v videu.

Sinoči smo skupaj z vami, ki ste se zbrali na tribunah, na Mariborskem otoku v živo spremljali spektakularno tekmo City Games, nekoč znano pod imenom Igre brez meja ali tudi Jadranske igre. Štajerske vijolice so z lahkoto opravile s konkurenco, s čimer so si zagotovili uvrstitev v finale, ki bo ta petek, 17. avgusta v Kranju.

Kako pestro je bilo sinočnje dogajanje preverite v videu:
https://www.facebook.com/televizijabktv/videos/263779077775182/

Športno-zabavni vodni spektakel City Games je drugo leto zapored gostoval na Mariborskem otoku. Letos je tekmovanje poželo še nekoliko več pozornosti, saj so ga na Mestni občini Maribor uvrstili v nabor atrakcij mesta v letu, ko ta nosi naziv Evropsko mesto športa 2018. Lepo vreme in odlično vzdušje je k udeležbi na tekmovanju prepričalo člane 5 ekip ter veliko gledalcev.

Štajerske vijolice prepričljivo do zlata
Uvrstitev v slovenski finale City Games tekmovanja so si z zbranimi 48 točkami zagotovili člani ekipe “Štajerske vijolice”. Maksimalno število točk so osvojili v igrah “Vino”, “Leteči vaterpolo”, “Reševanje turistke” in “Veslo”. Odličen rezultat je zagotovo posledica tekmovalne City Games izkušnje, kajti člani “Vijolic” že več let sodelujejo na igrah, kjer žanjejo uspehe. Napeta borba pa se je odvijala tudi za preboj na drugo mesto, ki so si ga naposled izborili člani “Palačink” iz Maribora. Bron so osvojili “Kranjski orli”.

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

V Mestni občini Maribor se bodo nekoliko povišale cene pomoči na domu in vrtcev. Kot so včeraj potrdili mestni svetniki, bo pomoč na domu po novem stala 57 centov na uro več kot doslej, položnice za vrtce pa se bodo za največji delež staršev povečale za evro.

Javno službo za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v mariborski občini od leta 2002 izvaja Center za pomoč na domu Maribor. Za uporabnike bo po novem stala 5,3 evra na uro, kar je 12 odstotkov več kot doslej.

izredna seja mom (2)

Medtem ko je mestni svetnik Levice Aleksander Županek menil, da gre dejansko za podražitev v višini le nekaj centov, je Mateja Dover Emeršič iz SD opozorila, da je povišanje, ko človek potrebuje več ur pomoči, zelo veliko. “Na koncu meseca se nabere veliko. Imamo ljudi, ki si tega preprosto ne bodo mogli privoščiti,” je dejala.

Zaposlenim, ki izvajajo to storitev, sicer vsi mestni svetniki privoščijo višje plače, niso pa vsi prepričani v ekonomičnost vodenja centra. Na koncu so s 23 glasovi za in dvema proti potrdili predlagano povišanje cene.

Čeprav je bila razprava mnogo krajša, je bilo manj podpore podražitvi cen javnih vrtcev v mariborski občini. Za zvišanje cen je glasovalo 12 mestnih svetnikov, pet jih je bilo proti. Te cene se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za največji delež staršev zvišale za evro. Na novo se uvajajo cene kombiniranih oddelkov, še vedno pa v veljavi ostajajo različne olajšave.

V obeh primerih naj bi bila podražitev cen nujna zaradi stalnega naraščanja stroškov izvajanja storitve, med drugim zaradi sprostitve plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. “Država se s sindikati nekaj izpogaja, breme pa pade na občinski proračun in uporabnike. Ko se vlada nekaj izpogaja, naj tudi zagotovi denar za to,” je izpostavil Saša Pelko iz Liste župana Andreja Fištravca.

Mestni svetniki so na današnji seji med drugim tudi potrdili investicijski program za nakup nove gasilske avto lestve s košaro ter opravili drugo branje rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto.

Prav tako so potrdili investicijsko dokumentacijo za gradnjo nove zdravstvene postaje v mestni četrti Tezno. To nameravajo postaviti pri Osnovni šoli Martina Konšaka, v njej pa naj bi bile po novem še dodatne referenčne in razvojne ambulante, ginekolog in zobozdravnik. Skupno naj bi tu delalo 70 ljudi. Projekt je ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja.

Mestni svetniki so izrazili veselje, da se stvari pri tem projektu končno premikajo, čeprav vsi ne verjamejo, da bo gradnja dejansko tudi izvedena. Občina si je namreč za prihodnje leto zadala veliko število projektov. “Skrbi me, kako bomo sestavili proračun za leto 2019,” je na primer izpostavila Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Samo za zdravstveno postajo Tezno bodo morali zagotoviti 2,5 milijona evrov. “Če bo država vsaj 50-odstotno priznavala obveznosti, ki nam jih nalaga, ne bomo imeli nobenih težav,” je odgovoril župan Fištravec.

Mariborski mestni svetniki bi morali odločati tudi o novem odloku o turistični in promocijski taksi v občini ter vrsti prostorskih aktov, a so bili po odmoru nesklepčni, zato je bil Fištravec prisiljen predčasno zaključiti sejo.

Po predlogu mestne uprave naj bi turistična taksa v Mariboru ostala na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, namenjena financiranju nacionalne turistične organizacije.
Vir: STA

V prizadevanjih za rešitev prostorske problematike zdravstvene postaje v mariborski mestni četrti Tezno se končno premika. Mestni svet bo v četrtek obravnaval investicijsko dokumentacijo, gradnja na novi lokaciji pa naj bi se pričela prihodnje leto, je povedal župan Andrej Fištravec.

 ZD Adolfa Drolca

Ambulante, ki se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik želi prodati, bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Marko Turčin, bo njihov obseg večji od sprva načrtovanega, saj bodo tam namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.

Skupno je projekt ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja. Po besedah Fištravca se v prihodnjih letih nadejajo tudi drugih vlaganj v primarno zdravstveno varstvo v občini, saj bodo poskušali od države dobiti povrnjenih okoli 20 milijonov evrov, ki so jih občani in občanke vložili v izgradnjo mariborskega kliničnega centra.

Po drugi strani rešitev za osrednjo enoto Mariborske knjižnice še vedno ni znana. Po besedah Fištravca so dogovori za “plan B v zaključni fazi”. “Smo zelo blizu rešitvi,” je dejal. Kaj točno je plan B (poleg prvega predloga za selitev knjižnice z Rotovškega trga v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici), ostaja skrivnost, saj naj bi to lokacijo razkrili javnosti šele po potrditvi dogovora.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki opravili drugo branje rebalansa letošnjega proračuna občine. Ta po besedah vodje mestne uprave Mateje Cekić ostaja v višini 132 milijonov evrov, tudi zadolževanje ostaja na enaki ravni kot v prvem branju. Po novem so vanj vključili nekatere predloge svetniških skupin, ki se med drugim nanašajo na stanovanja za mlade in izračun plač.

Še vedno je predvideno povečanje osnovnega kapitala javnega podjetja Marprom za 500.000 evrov, glede katerega so imeli mestni svetniki na prejšnji seji veliko pomislekov. Po besedah Cekićeve bo ta dokapitalizacija omogočila normalno poslovanje in likvidnost podjetja, ki skrbi za mestni avtobusni promet, v zadnjih letih pa tudi za žičniške naprave in smučišča na MariborskemPohorju. “Enostavno 300.000 evrov osnovnega kapitala ne zadošča več, da se izognemo vsem tveganjem, s katerimi se soočamo na trgu,” je dodal direktor Marproma Bernard Majhenič.

Na dnevnem redu četrtkove seje mestnega sveta je tudi podražitev cen vrtcev. Te se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za večino staršev zvišale za evro. Podražila se bo tudi pomoč na domu, ki bo po novem stala 5,3 evra na uro za porabnika, kar pomeni približno 70 centov več kot doslej. V obeh primerih ostajajo v veljavi različne olajšave.

Po drugi strani se v Mariboru po nedavnih zakonodajnih spremembah niso odločili za zvišanje turistične takse, ki tako ostaja na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, ki se bo začela zaračunavati na začetku prihodnjega leta.

Vir: STA

Mestna občina Maribor s še nekaj partnerskimi mesti sodeluje v evropskem projektu Resolve, ki je namenjen iskanju rešitev za zmanjšanje ogljikovih izpustov in drugih onesnaževal na področju prevoza blaga ter s tem povezano trajnostno mobilnostjo in prehodom v nizkoogljično gospodarstvo. Trenutno se partnerji ukvarjajo z načrtovanjem akcijskega načrta.

V okviru projekta »RESOLVE – Trajnostna mobilnost in prehod v nizkoogljično gospodarstvo na področju prevoza blaga« se izvajajo aktivnosti za zmanjšanje ogljikovih izpustov in drugih onesnaževal, ki izhajajo iz prevoza blaga. Projekt je osredotočen na izzive v evropskih mestih kot so upadanje trgovine na drobno in potrebo po uresničevanju ciljev trajnostne mobilnosti v mestih. V prvem letu in pol trajanja projekta so partnerji projekta pridobivali nova znanja na področju ukrepov za zmanjšanje ogljikovih izpustov, ki
izhajajo iz prevoza blaga.

foto: alexia tyriakidou

foto: alexia tyriakidou

V letu 2018 se v okviru projekta RESOLVE prične načrtovanje akcijskega načrta kot del prometne strategije na področju prevoza blaga. “V dneh od 14. do 15. maja 2018 smo v Mestni občini Maribor gostili strokovnjaka za urejanje in menedžment starih mestnih jeder
ter trajnostno mobilnost – partnerja mednarodnega projekta RESOLVE Univerze Erasmus, Rotterdam dr. Erika Brauna in dr. Giuliana Mingarda,” so sporočili iz občine.

Za mestno upravo in širšo javnost v mestnem središču so se v okviru projekta RESOLVE izvedle predstavitve in delavnice o dobrih praksah evropskih mest o povečanju atraktivnosti in privlačnosti mesta, ukrepih za doseganje trajnostne mobilnosti, investiranju v mestno središče in kvaliteto javnega prostora za večjo prepoznavnost in obiskanost mestnih središč.

V prvem delu predstavitve je Giuliano Mingardo predstavil rezultate ankete, ki je bila izvedena v Mariboru v letu 2017 med obiskovalci mestnega jedra. Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev živi blizu mestnega središča ali pa ima delovno mesto ali šolo v mestnem središču. Največ jih je prišlo v mesto s kolesom, peš ali z javnim prevozom, le 25% jih je prišlo z avtom. Razlog za obisk mestnega središča je bil razen dela ali šole še dobro vzdušje.
Strokovnjak za raziskave in trženje mestnih središč Erik Braun je navezal pomen zaznave mestnega središča kot doživetje, ki ga ljudje želimo izkusiti. Pritegnejo nas stara historična mesta, ki lahko ponudijo bogato zgodovino, urejene javne površine, čisto okolje, kulturo ter
nakupovanje. Ljudje se za obisk mestnega jedra odločajo zaradi doživetij kot je kulinarika, nakupovanje, dobro vzdušje, obisk kulturnega dogodka. Zato bi mesta morala investirati v urejanje in vzpostavljanje atraktivnega javnega prostora v mestnem jedru kot je tlakovanje, oznake, ki vodijo ljudi skozi mestno središče, klopi, ter ostala urbana oprema, ki doprinese k dobremu počutju v mestnem jedru. Mesta se srečujejo z dilemo kako konkurirati nakupovalnim centrom, ki pa le posnemajo stara mestna središča. Ljudje na urejenih parkirnih mestih parkirajo svoja vozila, nato pa se sprehodijo med trgovinami v nakupovalnih središčih. Zato svetuje mestom, da uredijo mestna središča v območja z omejenim prometom ali vzpostavitev peš con, hkrati pa naj zagotovijo parkirišča zunaj mestnega središča in ureditev pešpoti, kolesarskih poti ali povezave z javnim prevozom do mestnega središča.
“Veseli nas, da aktualni projekti trajnostne mobilnosti in prenove starega mestnega jedra v MO Maribor sledijo prometni strategiji in trajnostni urbani strategiji, ki zajema zgoraj omenjene predloge tujih strokovnjakov,” pravijo na MO Maribor.

Cilj projekta RESOLVE je zmanjšanje ogljikovih izpustov, ki jih ustvarjamo na področju prevoza blaga v mestnih središčih in hkrati podpora za gospodarsko rast na področju trgovine na drobno. Projekt traja od leta 2016-2021 in vključuje 9 partnerjev iz 8 EU držav: vodilni partner Občina Roermond (Nizozemska), Univerza Erasmus Rotterdam (Nizozemska), Občina Reggio Emilia (Italija), Manchester z regijo (Združeno kraljestvo), Mestna občina Maribor (Slovenija), Regija Kronoberg (Švedska), Občina Almada (Portugalska), mesto Varšava (Poljska) ter Regija Moravska – Šlezija (Češka).

Vrednost celotnega projekta je 2.038.762 EUR, mariborski del projekta znaša 163.400 EUR, od tega prispeva program INTERREG EUROPE 85% sredstev. Več informacij o projektu na: https://www.interregeurope.eu/resolve/.

Gasilci so tisti, ki so vedno, kadarkoli in prakitčno kjerkoli pripravljeni pomagati. Že 130 let to počno tudi gasilci in gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Kamnica. Ob jubileju so prejeli mestni pečat Mestne občine Maribor.

Več v videu:

Tudi letos poteka mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, danes v Kostanjevici na Krki, jutri pa v Mariboru kjer bo govora o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo, kako le to nastaja in kako se implementira.

“Obravnavali bomo tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje,” so sporočili iz MO Maribor.

Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Stari modeli so preživeti, potrebujemo krožne zgodbe. Zato smo v Mariboru oblikovali edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo. Model je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja vzbudil tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Steber prehoda Maribora v krožno gospodarstvo so javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje.

“Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bomo naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarili nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke,” so sporočili iz MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo Center za pripravo sekundarnih surovin, t. i. sortirnico, ki bo svoja vrata odprla konec junija, ko bodo v njej pričeli obdelovati mešane komunalne odpadke. Tukaj je pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderela, v prav tako evropsko sofinanciranem projektu Urbana zemljina za hrano pa bodo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7.400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne, odpadne materiale in snovi bodo skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog. “S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih storitev. In to je krožno gospodarstvo v praksi, ki ga bomo predstavili na konferenci v Mariboru,” so še dodali.

V tem tednu so na Lentu začeli z deli postavitve novega stalnega odra na Dravi. Po napovedih bo ta postavljen do Festivala Lent.

Potem ko je mariborska občina podpisala pogodbo za postavitev stalnega odra na Dravi, s koroškim podjetjem Adteh, so se v tem tednu dela že pričela. Očistili so dno, postavili temelje ter pričeli z montiranjem konstrukcije temeljnih stolpov.

oder-na-dravi

Mestni svet je investicijsko dokumentacijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z organizatorjem Festivala Lent – Narodnim domom Maribor, potrdil julija lani.

Stalni plavajoči oder postavljajo ob Vodnem stolpu (v zalivu) kjer bodo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. “S tem bomo privarčevali pri vsakoletnih stroških s postavljanjem in podiranjem odra v preteklih letih, saj bo zdaj montaža veliko enostavnejša in cenejša, s tem pa na Festival Lent ponovno vračamo glavni oder, ki smo ga pretekli dve leti resnično pogrešali,” je povedal župan Andrej Fištravec.  

Na novem prizorišču pa bi bilo tudi za okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč. Nov letni oder na Dravi naj bi sprejel 3200 gledalcev, medtem ko je nekdanji montažni imel kapaciteto 2500. Parter bo velik okoli 120 kvadratnih metrov in bo stalen. 900 kvadratnih metrov odra pa bo plavalo na pontonih in ga bo mogoče umakniti.

oder-drava 20180504_121422 oder-na-dravi 20180504_121445

Mariborski mestni svetniki so včeraj v prvem branju sprejeli predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki se zvišuje na 137,5 milijona evrov. Od 31 prisotnih mestnih svetnikov jih je po dolgi razpravi 29 glasovalo za in dva proti. Kritike so bile predvsem zaradi načrtovane nadaljnje prodaje občinskega premoženja in dodatnega zadolževanja.

seja-ms-mom

Po ocenah Liste za pravičnost in razvoj (LPR) bi bilo treba investicijsko dejavnost osredotočiti na stadion Ljudski vrt, knjižnico na Rotovškem trgu in izgradnjo kanalizacije ter na to omejiti tudi zadolževanje. Omejitev zadolževanja in ustavitev prodaje družbe Farmadent je zahtevala tudi SMC, samostojno svetnico Melito Petelin so med drugim zmotili domnevno visoki stroški za dokumentacijo za zdravstveno postajo Tezno.

Veliko kritik je bilo zaradi načrtovanega zvišanja stroškov za plače in druge izdatke zaposlenih v mestni upravi za milijon evrov. “Investicijski odhodki se znižujejo, izdatki za zaposlitve se povečujejo,” je izpostavil Milan Mikl (NLS). “Prodati za 27 milijonov evrov premoženja in se zadolžiti do maksimuma pomeni močno omejiti proračunsko financiranje v prihodnjih letih,” je v imenu SD dejal Matej Žmavc. “Kredit naj se vzame samo za tiste projekte, ki jih je fizično mogoče uresničiti letos,” je prepričan.

Rebalans je za 45 milijonov evrov višji od lanske realizacije prihodkov,” je izračunala Vladimira Cokoja (SDS), medtem ko je župan Andrej Fištravec vztrajal, da gre v resnici za mnogo nižje povečanje.

Veljavni proračun je 132 milijonov evrov, od lani se prenaša 3,5 milijona evrov, torej v globalu se proračun spreminja za dva milijona evrov,” je pojasnila vodja mestne uprave Mateja Cekić.Zadolževanje povečujemo za 600.000 evrov, torej skupno predvideno zadolževanje pri bankah je 12,2 milijona evrov,” je dodala. “Mi še zdaleč nismo prezadolženi. Če se v tem smislu govori o luči na koncu tunela, mi še zdaleč ne vidimo te luči,” je ponazoril Fištravec in dodal, da brez tega niso mogoča vlaganja v razvoj.

Številni mestni svetniki si želijo več prizadevanj za rešitev stanovanjske problematike mladih, vzdrževanje športnih objektov in urejanje cest. “Samo v šolah je za 18 milijonov evrov potreb,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Proračun je izjemno visok in morali se boste močno stegniti na prste, da ga boste dosegli,” je dodala Jelka Kolmanič iz DeSUS, ki jeseni pričakuje nov rebalans.

Mestni svetniki so včeraj opravili prvo branje predloga rebalansa proračuna, saj načrt mestne uprave in županstva, da bi ga obravnavali po skrajšanem postopku, ni bil izglasovan. Večina članov mestnega sveta je bila namreč mnenja, da je o predlogu potrebna celovita razprava, kar je po njihovem mnenju mogoče le v dvofaznem postopku. Nekateri so zaradi po njihovem mnenju nerealnega načrtovanja želeli celo umakniti rebalans z dnevnega reda današnje seje, a ta predlog ni bil izglasovan.

Razgreta je bila razprava že pri sprejemanju zaključnega računa za lani. Svetniške skupine so bile med drugim kritične do po njihovem mnenju premajhnih vlaganj in slabega črpanja državnih in evropskih sredstev. “Poslovanje občine je zaskrbljujoče, saj so že tako minimalne investicije bile odvisne v veliki meri od kreditnih sredstev. Občina reprogramira kredite, sredstva pa troši brez razvojne strategije,” je v imenu SMC izpostavila Helena Kujundžič Lukaček.

Fištravec je odgovoril, da je bilo v času njegovega vodenja občine izvedenih za 60 milijonov investicij v Mariboru, obenem pa so plačali za 21 milijonov evrov kazni “za pretekle grehe”. Očitek, zakaj ni občina izkoristila ponujenih 2,7 milijona evrov od države za knjižnico, je zavrnil z razlago, da so bila ta sredstva obljubljena, ne pa tudi vključena v državni proračun.

Potem ko so mestni svetniki pred dvema letoma prekinili razpravo na to temo, ker občina še ni imela sprejete strategije varstva starejših, so danes le potrdili investicijsko dokumentacijo za Novi sončni dom na Pobrežju. Tam sta poleg rekonstrukcije obstoječega zasebnega doma za starejše predvideni še obnova sosednje stavbe nekdanjega dijaškega doma in postavitev novogradnje za varovana stanovanja.

Več mestnih svetnikov je od župana terjalo odgovor glede nove lokacije za osrednjo enoto Mariborske knjižnice, a ga niso dobili. “Iščemo lokacijo B in ko bomo imeli podpisane pogodbe, vas bomo seznanili z njimi. Intenzivno delamo na tem in smo v zaključni fazi,” je dejal Fištravec. V ta namen namerava sklicati izredno sejo. Za stare prostore knjižnice na Rotovškem trgu pa po njegovih besedah preučujejo možnost, da bi jih lahko po sanaciji uporabljala Zveza prijateljev mladine (ZPM).
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna občine, ki se po predlogu mestne uprave zvišuje na 137,5 milijona evrov. Sodeč po prvih odzivih so svetniške skupine do predlaganih številk zelo kritične, prav tako se močno krešejo mnenja glede nameravanega sprejemanja po skrajšanem postopku.

Po napovedih bo stalni plavajoči oder na Dravi do Festivala Lent, ki bo letos med 22. in 30. junijem.

Za gradnjo načrtovanega stalnega plavajočega odra na Dravi je Mestna občina Maribor prejela eno ponudbo. Po napovedih naj bi maeriborska občina in s tem podjetjem pogodbo podpisala prihodnji teden. “Po sedaj predvideni časovnici bo oder dokončan do Festivala Lent, če ne pride do kakšnih zapletov,” so pojasnili na občini. Za gradnjo odra se je na javnem razpisu ponudilo koroško podjetje Adteh. “Po pregledu ponudbe je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zato je bila v petek na portalu javnih naročil objavljena odločitev o oddaji javnega naročila ponudniku Adteh,” pravijo na MO Maribor. Končna ponudbena vrednost za izvedbo projekta je nekaj več kot 300.000 evrov.

Projekcija - takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Projekcija – takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Mestni svet je investicijsko dokumentacijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z organizatorjem Festivala Lent – Narodnim domom Maribor, potrdil julija lani. Stalni plavajoči oder bo postavljen ob Vodnem stolpu (v zalivu) kjer bodo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. Na novem prizorišču pa bi bilo tudi za okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč.

Glede na to, da bo Festival Lent letos potekal med 22. in 30. junijem, sta za izgradnjo plavajočega odra na Dravi na voljo le dva meseca.

V mariborski dvorani Lukna se je danes pričelo evropsko prvenstvo v taekwondoju neolimpijskega sloga ITF.

To prvenstvo je v Mariboru že drugo zapored. Prvo prvenstvo so priredili leta 2012. Da vse poteka brezhibno skrbi tudi večkratni svetovni prvak te discipline in zdajšnji podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Tomaž Barada. Po letu 2012 bo to že drugo tovrstno prvenstvo, ki so ga prireditelji pripeljali v Maribor in tretje slovensko. Prvo so leta 1997 gostile Zreče. Tekmovanje poteka vse do nedelje 15. aprila, v Mariboru pa se bo za odličja merilo približno 700 udeležencev iz 33 evropskih držav.

taekwondo lukna maribor, eu prvenstvo itf 2018 ita (1)

Slovenijo zastopa 29 tekmovalcev, med njimi nekaj aktualnih nosilcev evropskih odličij. Med glavne favorite za visoka mesta tako v slovenski ekipi sodijo tudi aktualna evropska prvakinja Urša Terdin, nosilec srebrne medalje z mladinskega svetovnega prvenstva Sven Hojs in srebrna s članskega svetovnega prvenstva Urška Gazvoda.

Poleg omenjene trojice bodo slovenske barve branili še Tina Baloh, Tyra Barada, Jan Bratušek, Elizabeta Crnkovič, Marko Džin, Nejc Gazvoda, Petra Gobec, Maj Grunt Vidmar, Domen Janušic, Jerneja Jenšterle, Antonio Jurman, Kemal Kabilovič, Maša Kenjalo, Nina Kitek, Samir Lavbič, Alen Preložnik, Zala Rozina, Jakob Šimnic, Teja Toplak, Oleksandr Tjutjunik, Ema Viškovic, Alisa Žagar Slemenšek, Larisa Žagar Slemenšek, Žiga Zagoranski, Nika Zagorc in Timotej Zavec.

Tekmovanja se vsak dan začenjajo ob 9. uri zjutraj, v nedeljo ob 14. uri sledi tudi slovenski zaključek dogodka.

taekwondo lukna maribor, eu prvenstvo itf 2018 (3)

Vir: STA

Simon Štrancar ne bo več direktor mariborske mestne uprave. Z Mestno občino Maribor so se dogovorili za sporazumno odpoved, funkcijo direktorja pa z jutrišnjim dnem začasno prevzema Mateja Cekič, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun na MO Maribor.

Simon Štrancar, nekdanji dir. MU MO Maribor

Simon Štrancar, nekdanji dir. MU MO Maribor

Štrancar se je z današnjim dnem poslovil od funkcije direktorja mestne uprave. Čas do 22. maja, ko bo dokončno razrešen obveznosti do občine, bo najprej izkoristil za izobraževanje, do konca delovnega razmerja pa bo koristil dopust. Ob današnjem (javnem) slovesu se je županu Andreju Fištravcu zahvalil za priložnost in izkazano zaupanje. “Najprej sem bil v gospodarstvu in še nikoli prej nisem imel možnosti voditi tako velikega kolektiva kot na občini. Še naprej se bom ukvarjal s privabljanjem tujih investitorjev,” je uvodoma povedal Štrancar. Poudaril je, da naslednici, ki ji bo predana njegova dediščina, želi uspešno delo. “Vzpostavil sem dobro komunikacijo v mestni upravi, vzpostavil komunikacijo s sindikati, kjer je bilo prej precej težav, vzpostavil sem sistem, po katerem danes vemo, kakšno je finančno stanje na današnji dan, prej pa je bilo potrebno približno teden dni, da se je to ugotovilo“, je dejal in poudaril, da se bo sedaj vrnil v svoje podjetje, ki se ukvarja z avtomobilskimi tehnologijami. “Tisti del, ki je dal moj dodatek k mestni upravi, se je zaključil in nadaljeval bom v gospodarstvu,” je dejal Štrancar.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor

Andrej Fištravec, župan MO Maribor

Odhaja brez odpravnine
Kot je na današnjem srečanju z mediji poudaril Fištravec, so se s Štrancarjem dogovorili za sporazum, zato mariborski občini ne bo treba plačati odpravnine. “Magistru Štrancarju se zahvaljujem za do sedaj opravljeno delo. Ugotovili smo, da je ta čas v delu uprave naredil korak naprej. Jaz si želim, da bo naše sodelovanje v prihodnje še boljše,” je med drugim povedal Fištravec. O razlogih za odhod nista bila zelo konkretna, sta pa pojasnila, da so se za ta korak odločili tudi zaradi prevelike dvojnosti med delovanjem mestne uprave in povezavo z gospodarstvom. Ocenili so, da je slednje za Štrancarja bolj primerno. “Še naprej pa bom sodeloval tako z županom kot MO Maribor,” je dodal Štrancar.

Od jutri mestno upravo vodi Cekičeva
Po Štrancarjevem odhodu bo vodenje metne uprave po pooblastilu prevzela Mateja Cekič, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun. “Zahvaljujem se županu za izkazano zaupanje. Na mestni občini sem zaposlena od leta 2013. Poznam projekte, zato lahko projekti nemoteno potekajo naprej. Poznam tudi organizacijo mestne občine in poznam tudi sodelavce,” je v prvem odzivu dejala Cekičeva.

Mateja Cekič,, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun

Mateja Cekič,, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun

Po napovedih mariborske občine naj bi se še letos pričela že dolgo pričakovana obnova Malečniškega mostu čez Dravo. Najprej se je tega nameravala lotiti občina sama, na predlog SMC pa naj bi to nalogo zdaj prevzela država. A na pristojnem ministrstvu pravijo, da za to niso prejeli nobene uradne pobude.

Vir: Google Earth

Vir: Google Earth

Cestni most, ki prečka kanal in strugo reke Drave v Mariboru, je bil zgrajen leta 1978, ko so zaradi plazenja Meljskega hriba zaprli takratno cesto med Mariborom in Malečnikom. Danes, ko je ponovno odprta cesta pod Meljskim hribom, služi predvsem kot povezava med središčem Maribora, Malečnikom in mestno četrtjo Pobrežje.

Zaradi dotrajanosti se že dlje časa opozarja na nujnost obnove mostu. Mariborska občina je prejšnji teden napovedala, da se bo naposled le lotila tega projekta. Po ocenah občinskih služb bo za celovito sanacijo potrebnih dobrih 1,5 milijona evrov, saj je stanje mostu mnogo slabše kot so sprva pričakovali.

Kot je povedal Branko Koprčina iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, je občina k sodelovanju pritegnila Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v ta namen pripravljene prispevati okoli 400.000 evrov. Most namreč poteka prek njihovega dovodnega kanala.

Ostalo naj bi zagotovila občina, a je dva dni kasneje poslanec SMC Branislav Rajić presenetil z informacijo, da so dosegli, da obnovo mostu prevzame država. Direkcijo RS za infrastrukturo naj bi namreč prepričali, da pristopi k prekategorizaciji navezave prek Zrkovske ceste in ulice Veljka Vlahovića na avtocestni priključek v Zrkovcih, vključno z Malečniškim mostom, iz lokalne v državno cesto. Istočasno naj bi bili trenutno državni cesti Meljska in XIV. divizije prekategorizirani v lokalni cesti.

“S tem smo v SMC dosegli, da lahko Mestna občina Maribor predvidena sredstva za sanacijo Malečniškega mostu preusmeri v druge infrastrukturne projekte v Mariboru in tako poveča prometno varnost v mestu ter posledično prispeva k zmanjšanju onesnaževanja in prometnih zamaškov,” so sporočili iz lokalnega odbora stranke.

A na ministrstvu za infrastrukturo tega ne potrdijo. “Ministrstvo ni prejelo uradne pobude za spremembo kategorizacije omenjene ceste,” so pojasnili za STA. Tako o morebitni obnovi Malečniškega mostu ne morejo ničesar povedati in posledično ni jasno, ali bo sploh prišlo do izvedbe.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bi morali danes nadaljevati sejo, ki so jo prejšnji teden zaradi pozne ure predčasno prekinili. A se je današnjega zasedanja udeležilo premalo svetnikov, zato je to odpadlo. Najbolj nujne sklepe bodo po besedah župana Andreja Fištravca sprejeli na dopisni seji, ki naj bi jo sklical že v kratkem.

izredna seja mom - turizem, nesklepčna (1)

Današnje seje se je udeležilo 21 od skupno 45 mestnih svetnikov, kar ni dovolj za sklepčnost.

Gre za nadaljevanje seje, ki so jo začeli v četrtek. Takrat so med drugim potrdili nov postopek prodaje farmacevtske družbe Farmadent in projektno dokumentacijo za obnovo Koroške ceste in Glavnega trga, na obsežnem dnevnem redu pa jim je ostalo še 23 točk, med drugim tudi potrjevanje dokumentacije za vrsto infrastrukturnih projektov, s katerimi namerava občina kandidirati na razpisih za kohezijska ali druga razpoložljiva sredstva na ravni države.

Med drugim je bila na dnevnem redu današnje seje obravnava dokumentacije za izgradnjo manjkajoče kanalizacije v naseljih Razvanje, Spodnji Limbuš in Kamniška graba, kar bo stalo 7,2 milijona evrov. Dobrih pet milijonov evrov za ta projekt si obetajo iz kohezijskih sredstev ter proračuna ministrstva za okolje in prostor, ostalo naj bi pokrili z omrežnino, ki so jo za kanalizacijsko omrežje v tej občini začeli zaračunavati lani. Dela se bodo po besedah vodje občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta pričela predvidoma v letu 2019 in zaključila konec leta 2020.

Danes bi morali mestni svetniki obravnavati tudi načrtovano izgradnjo nadhoda čez Titovo cesto, s katerim bi uredili prehod za pešce in kolesarje mimo stalno močno obremenjenega turbo križišča nedaleč od največjega nakupovalnega središča v Mariboru. Projekt, vreden slabih 400.000 evrov, nameravajo financirati s sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.

V načrtu je med drugim še obnova Lackove in Streliške ceste pod Pohorjem, kjer računajo na okoli 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna. Gradbena dela, vredna skupno okoli tri milijone evrov, naj bi se začela že letos.

Na dnevnem redu te seje je tudi obnova Malečniškega mostu, ki ga je sprva nameravala obnoviti občina sama. Na predlog SMC pa naj bi to nalogo prevzela država.
Vir: STA

Mariborska občina je ta teden objavila razpis za javno dražbo enajstih nepremičnin v njeni lasti. Kot je razvidno iz razpisa, bodo dražbo izpeljali 24. aprila, morebitni interesenti pa morajo najpozneje tri dni prej vplačati varščino v višini desetih odstotkov izklicne cene. Skupaj na občini glede na izklicne cene pričakujejo vsaj 330.000 evrov.

Na najvišjo vrednost je ocenjen skoraj 200 kvadratnih metrov velik bivalni prostor v nekdanjem vrtcu Pekre na Bezjakovi ulici v Limbušu, za katerega je izklicna cena postavljena pri 65.000 evrih.

mom1

Ob tem je zanimiv je tudi solastniški delež do polovice 250 kvadratnih metrov zemljišča s stanovanjem in garažo na Cesti zmage v Mariboru, ki je na območju v register kulturne dediščine vpisane delavske kolonije. Izklicna vrednost znaša 53.500 evrov, pri čemer se prodaja celotna nepremičnina, saj so solastniki prav tako zainteresirani za odprodajo svojega lastniškega deleža.

Na voljo je še 73 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje na Borštnikovi ulici za izklicno ceno 49.000 evrov, poslovna prostora na Partizanski cesti, zemljišče s poslovno stavbo na Razvanjski cesti, poslovni in bivalni prostor na Ruški cesti, poslovni prostor v Strossmayerjevi ulici, kiosk v neposredni bližini starega mostu ter manjša garsonjera na Zagrebški cesti.

Najboljši ponudniki bodo morali v 15. dneh po zaključku dražbe skleniti pogodbo, kupnino pa poravnati v 15. dneh od sklenitve prodajne pogodbe. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe, ki v skladu s slovenskim pravnim redom lahko postanejo lastniki nepremičnin. Župan ali prodajna komisija v soglasju z županom pa lahko do sklenitve posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti postopek prodaje ustavita.
Vir: STA

Vodstvo Mestne občine Maribor je predstavnikom svetniških skupin v mestnem svetu v ponedeljek predstavilo tri možnosti reševanja prostorske stiske osrednje enote Mariborske knjižnice. Odločitve, katero bi izbrali, ta teden še ne bodo sprejemali, ampak bodo preučili še eno, v preteklosti že omenjano varianto, je danes povedal župan Andrej Fištravec.

mariborska-knjiznica-rotovz-696x522

Predstavljene tri variante so obnova prostorov na sedanji lokaciji knjižnice na Rotovškem trgu, ki je po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja najbolj tvegana, ter selitev v nekdanje zapore za nakupovalnim središčem Europark ali v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici.

kava z županom 27.3.2018

Slednji je vodstvo občine najbolj naklonjeno, saj bi s tem pridobili tudi prostore za mestno upravo. Kot je na današnjem srečanju z novinarji povedal Štrancar, to možnost podpira tudi vodstvo knjižnice, s 5,5 milijona evrov za ureditev nove knjižnice pa bi bila to tudi najcenejša varianta. Po najboljšem scenariju bi lahko knjižnica tako prišla do novih prostorov v letu 2020.

Katera je četrta možnost, na občini zaenkrat še ne povedo. V preteklosti se je med drugim omenjalo selitev v stavbo nekdanje SDK ali Probanke na Trgu Leona Štuklja, zato gre najverjetneje za eno od teh.

Vse štiri možnosti naj bi mestnim svetnikom predstavili na izredni seji, namenjeni samo problematiki knjižnice. Njen datum še ni znan.

Na četrtkovi redni seji se bodo posvetili drugim projektom, ki so nekoliko bližje uresničitvi. Med drugim bodo mestni svetniki potrjevali načrte za gradnjo manjkajoče kanalizacije v Kamniški grabi, Spodnjem Limbušu in Razvanju, ki jo nameravajo financirati s kohezijskimi sredstvi, ter obnovo Lackove in Streliške ceste, kjer naj bi del sredstev prišel iz državnega proračuna.

Na razpis za sredstva z naslova trajnostne urbane strategije bodo dodatno prijavili še izgradnjo manjkajočega kolesarskega in peš mostu ob turbo krožišču na Titovi cesti, s prispevkom Dravskih elektrarn Maribor (DEM) pa naj bi naposled vendarle pristopili tudi k obnovi Malečniškega mostu. “Stanje mostu je slabše, kot smo pričakovali, zato so višji stroški sanacije,” je povedal Branko Koprčina iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.

Mestni svetniki bodo v četrtek prav tako potrjevali novo časovnico za prodajo družbe Farmadent. Po besedah Štrancarja se s prodajo 91,5-odstotnega deleža mariborskega farmacevtskega podjetja ne mudi več, kljub temu pa meni, da je zdaj pravi čas za izvedbo novega prodajnega postopka. “Ne prodajamo pod prisilo, zato lahko dosežemo višjo ceno,” je prepričan. Pričakuje, da bi prodajo lahko zaključili v juliju.

Dodatno bodo na sejo po besedah Fištravca uvrstili tudi izvedbeno projektno dokumentacijo za obnovo Koroške ceste in Glavnega trga. Te je po najnovejših načrtih ne bodo povsem zaprli za promet, temveč bodo uvedli zmanjšano hitrost vožnje.
Vir: STA

Predstavniki svetniških skupin (list in strank) v mariborskem mestnem svetu danes razpravljajo o treh možnih rešitvah za selitev osrednje Mariborske knjižnice. Vodstvo knjižnice si želi prostore v središču mesta. Če že ne na Rotovškem trgu, vsaj v Zavarovalnici Sava. Zadnjo besedo bodo imeli mestni svetniki in svetnice.

Prva možnost je obnova Rotovškega trga s knjižnico. Ta je (pre)draga. Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da bi vrednost projekta znašala približno 2.400 evrov na kvadratni meter, kar bi pomenilo najdražjo knjižnico v Sloveniji. Ker je osrednja knjižnica obstoječe prostore dobesedno prerasla, saj že več let poročamo o prostorski stiski, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih kapacitet poglobiti obstoječo stavbo. Zaposleni naj bi tako dobili pisarne v kleteh (brez dnevne svetlobe). Če bi se kljub slabostim odločili za to rešitev, pa se poraja tudi vprašanje možnosti in izvedbe gradbenih del zaradi 500 let starega kompleksa, za katerega je skoraj nemogoče s 100% gotovostjo predvidevati kako bi se odzval na arhitekturne posege.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Druga možnost je, da bi knjižnico vsaj delno, če ne v celoti, preselili v stavbo nekdanjih zaporov za Europarkom, v tako imenovani KPD. Nenazadnje so takšen načrt že vrisali v predstavitev možnosti oživljanja “spečega velikana”, stavbnega kompleksa nekdanjega moškega zapora. A s tem predlogom se, po naših informacijah, vodstvo knjižnice ne strinja, saj želijo na vsak način ostati v središču mesta. Na selitev na drugo stran reke Drave naj ne bi pristali.

Tretja in najverjetnejša možnost pa je selitev v prostore Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici. Vodstvo knjižnice naj bi ta predlog v celoti podprlo. Projekt je ocenjen na približno 5,5 milijonov evrov. Od tega imajo na MO Maribor že rezerviranih dobrih 4,8 milijone, ostalo pa naj bi pridobili iz obljubljene državne pomoči. Dokončna odločitev, s čimer tudi rešitev za knjižnico, bo znana ta četrtek, ko bodo mestni svetniki in svetnice to točko obravnavali na seji.

Je Maribor res mesto športa? Koliko so se pristojni potrudili za mariborske športnike, za promocijo in koliko za zagotavljanje pogojev za treninge in prvenstva? Pripravili smo pregled aktivnosti in mejnikov, ki so v lanskem letu zaznamovali razvoj športa v Mariboru. Preverite v videu.

Na današnji novinarski konferenci Liste za pravičnost in razvoj (LPR) so podali predlog, da bodo na seji mestnega sveta, ki bo prihodnji četrtek, mestnemu svetu predlagali, da le-ta, kot simboliko Mestne občine Maribor, predlaga za zlati grb mesta Maribor Zlatka Zahoviča.

Lidija Divjak Mirnik in Stojan Auer, LPR

Lidija Divjak Mirnik in Stojan Auer, LPR

Predsednik LPR Stojan Auer je na današnji novinarski konferenci o predlogu, ki ga bodo podali na četrtkovi seji prihodnji teden, pojasnil, da  v letu 2018 , ko se ponašamo z nazivom Evropsko mesto športa, “da mu mesto izkaže spoštovanje in mu podeli priznanje zlati grb mesta Maribora, kar bomo na četrtkovi seji MS MOM tudi predlagali.” Ob tem je še dodal: “Zlatko Zahovič je prišel v NK Maribor, ko je bil klub tako rekoč pred stečajem. “Danes je klub v izvrstnem finančnem stanju. Zlatko Zahovič je s svojim delom v NK Maribor mesto Maribor in Slovenijo dokončno postavil na nogometni zemljevid Evrope in spromoviral Maribor.”

Lidija Divjak Mirnik, mestna svetnica LPR  je ob tem še spregovorila o medijsko odmevni zgodbi po zadnji tekmi NK Maribora. Dejala je, da njegovo dejanje ni bilo na mestu in pravilno.“Kjub temu, da je uspešen si tega ne sme privoščiti, res pa je, da se je klub za to njegovo dejanje opravičil. Vsi se strinjamo, da je bilo dejanje popolnoma neprimerno in res je, da ko smo ljudje vznemirjeni delamo napake. Povemo kaj zelo na prvo žogo, kar morda ne bi, če bi premislili. Ljudje se zmotimo, ljudje delamo napake, vendar se moramo tudi opravičiti,” je dodala.

So pa danes na spletni strani MO Maribor objavili razpis za vložitev predlogov za podelitev nagrad MOM za leto 2018 in Poziv za vložitev predlogov za podelitev priznanja Listina mesta Maribora za leto 2018.

To soboto bo zaznamovala tudi Ura za Zemljo. Mednarodni, osveščevalni projekt opozarjanja na podnebne spremembe, v katerem sodeluje več kot 180 držav in še mnogo več mest, med njimi tudi Maribor. V znak skrbi za okolje bodo na 18 ulicah desnega in levega brega Drave za eno uro ugasnile luči.

Mestna občina Maribor se skupaj z ostalimi občinami v Sloveniji in po svetu tudi letos pridružuje globalni akciji opozarjanja na podnebne spremembe v organizaciji neprofitnega sklada World Wide Fund for Nature (WWF). Earth Hour ali Ura za Zemljo bo letos potekala že enajsto leto zapored. Letošnji slogan akcije je Poveži se z Zemljo! Namen projekta je opozarjati na upoštevanje podnebnih sprememb v družbeni, gospodarski in okoljski politiki ter sprejemanje ukrepov, ki bodo pripomogli k ublažitvi ali prilagajanju na podnebne spremembe. Ljudi naj bi k razmisleku spodbudili z ugašanjem luči. Podrobnosti v video izjavi župana MO Maribor Andreja Fištravca.

18 ulic bo v temi
Javno podjetje Nigrad, ki v MO Maribor upravlja z javno razsvetljavo, bo jutri, 24. marca, od 20.30 do 21.30 ugasnilo luči na naslednjih ulicah:
Desni breg reke Drave: Tržaška cesta (okoli podjetja Swaty do podjetja Baumax), del Ljubljanske ulice, na Igriški ulici, v Borovi vasi, na delu ulice Proletarskih brigad, na Dravograjski cesti od ulice Proletarskih brigad do Lackove ceste in na Titovi ulici (od Titovega mostu do Linhartove ulice).
Levi breg reke Drave: Titov most, del ulice Kneza Koclja in center mesta z Gosposko ulico, Slovensko ulico, Jurčičevo ulico, Vetrinjsko ulico, Mladinsko ulico, Gregorčičevo ulico, Slomškovim trgom ter Tomšičevo ulico.

Po več neuspelih poskusih, je sedaj na mizi novi predlog rešitve za osrednjo Mariborsko knjižnico, ki še vedno čaka na selitev. Iz Mestne občine Maribor (MO Maribor) so nam sporočili, da imajo pripravljene rešitve, a jih zaenkrat ne razkrivajo. Predvidoma naj bi jih javnosti in medijem predstavili v torek.

Imamo pripravljene rešitve za prostorsko problematiko Mariborske knjižnice, a jih še ne želimo razkrivati“, so nam sporočili iz MO Maribor. Uradne informacije o novih predlogih naj bi javnosti in medijem predstavili v torek zjutraj, na (zdaj že tradicionalnem) srečanju z novinarji ob kavi, ki ga prirejajo pred (vsako) sejo mestnega sveta. Neuradno pa naj bi bila v igri stavba Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici.

Foto: Lokalec.si

Foto: Lokalec.si

Ali bi ta (neuradno nova) rešitev ustrezala vodstvu Mariborske knjižnice, nam ni uspelo izvedeli, kajti telefon direktorice Dragice Turjak je zvonil v prazno. Je pa pričakovati, da selitev ne bo sledila prvotno načrtovanemu projektu obnove Rotovškega trga s knjižnico, četudi naj bi zanj že pridobili gradbeno dovoljenje in sklep vlade, s katerim naj bi se slednja zavezala k sofinanciranju projekta v višini približno 2,6 milijona evrov. A celoten projekt, ki naj bi vključeval sanacijo 500 let stare zgradbe ter trga z dvoriščem, naj bi bil vreden okoli 15 milijonov evrov, za kar pa so tudi na mariborski občini že večkrat poudarili, da je znatno preveč.

V Mariboru bo prihodnjo sredo 28. marca, potekalo poslovno srečanje v organizaciji Britansko slovenske gospodarske zbornice, katerega partner je tudi Mestna občina Maribor.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Potem, ko je pred dvema tednoma Maribor tudi uradno prejel nagrado časnika Financial Times in se s tem uvrstil  med top 10 mest prijaznih do investitorjev, se bo v Hotelu Habakuk odvilo srečanje Britansko slovenske gospodarske zbornice, ki so ga poimenovali “Tea with Reason” oz. “Čaj z razlogom”. Na dogodku bodo prisotna različna slovenska in tuja podjetja kot so Magna Europe, Tam Europe in mnogi drugi, pridružil pa se jim bo tudi  Clive Memmott, direktor Greater Manchester Chamber of Commerce. 

Na dogodku bodo spregovorili o tem kaj se lahko naučimo iz izkušnje Manchestra, drugega največjega mesta v Veliki Britaniji, prav tako pa tudi o tem na katerih področjih lahko Maribor zaradi tujih neposrednih investicij pridobi, ter kaj pomeni novo gospodarsko razmerje med EU in Veliko Britanijo v smislu investicij. o tovrstnih vprašanjih bo tekla beseda na Čaju z razlogom v sredo, 28. marca od 8.30 ure naprej v Hotelu Habakuk, dvorana Turner, v Mariboru. Udeležba je brezplačna, organizatorji pa napriošajo za predhodno registracijo, najpozneje do ponedeljka 26. marca.

Povezava na spletno prijavnico na tej povezavi.

Program:

8.30-9.00 Čaj, zajtrk & mreženje

9.00-9.30 Okrogla miza: “Izstop: novo razmerje med Slovenijo & Veliko Britanijo” (v angleščini z zagotovljenim tolmačenjem)
Sophie Honey, veleposlanica Združenega Kraljestva
Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

9.30-10.30 Okrogla miza: “Investicije v Slovenijo” (v angleščini z zagotovljenim tolmačenjem)
Andrej Poklič, direktor, GKN Driveline Slovenija
Jolanta Gabriel, vodja EBRD Slovenija
Bryan Zhao, direktor, Tam Europe
Jon Locke, član uprave, Nova KBM
Dieter Althaus, podpredsednik, Magna Europe

10.30-11.00 Odmor za kavo & čaj

11.00-12.00 Okrogla miza: “Tuje neposredne investicije v vzhodni kohezijski regiji” (v slovenščini z zagotovljenim tolmačenjem)
Andrej Fištravec, župan, Mestna občina Maribor
Clive Memmott, direktor, Greater Manchester Chamber of Commerce
Marko Kovačič, svetovalec župana, Mestna občina Maribor
Feri Gönc, koordinator projekta SeeMeet 2018
Mihael Leskovar, direktor, Mariborska razvojna agencija

Ob Svetovnem dnevu voda bodo tudi v Mariboru organizatorji izvedli številne aktivnosti s katerimi bodo ozavestili o pomembnosti in kakovosti neoporečne pitne vode.

Slika je simbolična

Skupščina Združenih narodov je svetovni dan voda leta 1992 določila 22.marec. Njihov namen je opozarjati, kakšen pomen ima voda za življenje, da ni dostopna vsem ljudjem in kako jo moramo ohranjati. V svetu je predvsem pomebno, da se ohranjajo mokrišča,ohranjanje poplavnih ravnic in rokavov predvsem pa zmanjšanje rabe vode. O tem so danes na konferenci v Mariboru predstavila različina podjetja,ki se zavzemajo za ohranjanje kakovosti in količino pitne vode. Mariborski vodovod, ki oskrbuje 16 občin severovzhodnega dela Slovenije in velja za največji takšen sistem v državi, je lani načrpal 13,7 milijona kubičnih metrov vode.

novonarska konferenca svetovni dan voda 2018 (2)

Letošnji koncept Svetovnega dneva voda je “Voda za naravo/Narava za vodo”. Mariborski župan Andrej Fištravec je ob tem poudaril kako pomembna je čista in neonesnažena voda, ter ob tem še opozoril, da je treba podpirati predvsem pridelano ekološko hrano, saj, da je tudi to pomembno za ohranjanje kakovostne in neoporečne vode.
Direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač pa je dejal, da ni bil “odrejen noben ukrep prekuhavanja ali drugih omejitev rabe vode, zato lahko glede na poročila nacionalnega laboratorija rečemo, da je voda primerna, zdrava in varna za uporabo.”
Med drugim bodo v sodelovanju z osnovnimi šolami naredili izbor najboljših fotografij s področja vode in narave, kar je tudi rdeča nit letošnjega svetovnega dneva voda. V četrtek na Vrbanskem platoju za vse občane pripravljajo dan odprtih vrat, na nekaj lokacijah bodo v sodelovanju z uradom za varstvo okolja posadili nova drevesa.
Tudi o čiščenju odpadnih voda in odgovornosti do okolja pa je spregovoril direktor Aquasystemsa Leon Lozar, ki je povedal,da je voda v Mariboru odlično urejena, poudaril pa je tudi, s tem ko pazimo na naravo vračamo življenje vodi.
To soboto, 24. marca Mariborski vodovod prireja aktivnosti ob Svetovnem dnevu voda v Europarku, od 10. do 13. ure. Na Dravi pa bo potekala 25. ekološka akcija “Drava ni nam vseeno”, ki jo prirejajo člani Potapljaškega društva Maribor.

Podroben program aktivnosti “Svetovni dan voda 2018” si lahko ogledate tukaj.

Nastopile so višje temperature, s čimer se začenja obdobje selitve ogroženih in zavarovanih žab. V Mariboru je ena osrednjih točk selitve, s čimer tudi umrljivosti žab, v okolici Treh ribnikov. Voznike opozarjajo na previdnost, saj bodo na cesti žabe in prostovoljci, ki jim bodo omogočali varno selitev do vode.

Na začetku pomladi, ko nastopijo višje temperature in se zemlja dovolj ogreje, se začne obdobje množične selitve dvoživk. V to skupino ogroženih in zato zavarovanih živali poleg vsem poznanih zelenih žab pri nas sodijo tudi navadna krastača ter sekulja in rosnica kot predstavnici rjavih žab. Dvoživke se selijo iz prezimovališč na kopnem (npr. v gozdu) do vodne površine, kjer se razmnožujejo in odložijo skupek jajc, imenovan mrest. “Na območju Mestne občine Maribor (MOM) je eno takih množičnih selitev mogoče opazovati pri Treh ribnikih. Žal je to tudi ena od črnih točk; ker smo ljudje s cesto prekinili pot dvoživk, smo priča številnim povoženim živalim,” so sporočili iz MO Maribor.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Akcijo koordinira Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave MO Maribor. Na pomoč so priskočili člani Društva študentov naravoslovja, ki bodo kot prostovoljci pomagali dvoživke prenesti čez cesto, strokovno podporo pa nudi tudi mariborski Zavod RS za varstvo narave. V ta namen je Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave nabavil posebno varovalno ograjo, ki ob kritičnih predelih ob cesti preprečuje dvoživkam skok na cesto. Podjetje Snaga je očistilo dva podhoda pod cesto, ki sta bila pred časom vzpostavljena za namen varnega prehajanja dvoživk pod cesto. V sodelovanju z Uradom za komunalo, promet in prostor MOM je ta odsek ceste še posebej označen in bo opozarjal na previdnost. Vse voznike prosimo za previdnost v večernem času – še posebej množične so selitve ob toplih in deževnih večerih – v obdobju dveh do treh tednov, saj bodo cesto do Ribniškega sela (Ribniška ulica, Za tremi ribniki) morali večkrat prečkati prostovoljci. V lanski akciji so študentje v 12 dneh zabeležili 1575 dvoživk, od katerih jih je bilo več kot 15% povoženih.

Kdaj bo ministrstvo za kulturo končno pokazalo, da Maribor z okolico ni manjvredno območje države?” se sprašujejo na MO Maribor. Opozarjajo, da že vrsto let rešujejo problematiko propadajočega arheološkega območja na vrhu Piramide, ki meče slabo luč na mesto, ne pa na državo, ki je dejanski lastnik tega območja.

Piramida je izjemnega pomena za mesto, vse od njegovega nastanka. Ni samo hrib, zaradi katerega smo decembra lani spremljali polemike okoli zakasnitve prižiga prazničnih luči. Ni samo hrib z enim najlepših razgledov nad mestom. Ima zgodovinski pomen in izjemen turistični potencial hkrati pa predstavlja enega temeljev kakovosti bivanja za lokalno prebivalstvo. Nekaj časa je propadal tamkajšnji mestni vinograd, jasno pa je, da propada tudi tamkajšnje arheološko najdbišče. Zakaj? Na MO Maribor pravijo, da zato, ker je državi vseeno.

piramida (1)

Propadajo korenine Maribora
MO Maribor se zaveda, da ima Piramida za mesto vsestransko velik pomen, ne samo gospodarsko – turistični, ampak tudi kulturni, saj gre za specifično veduto s posebnim pomenom za mesto. Na območju Piramide gre za mestotvorno kulturno in specifično kmetijsko površino. Tam so korenine mesta Maribor, saj je na vrhu Piramide stalo grajsko poslopje, po katerem ima danes Maribor svoje ime. Zato je za mesto še kako pomembno raziskati vse arheološke ostaline na Piramidi. Prav zaradi tega mora biti najpomembnejši grič na robu mesta reprezentativno urejen, kar trenutno, zaradi nepripravljenosti pomoči pristojnega Ministrstva za kulturo, ni,” so zapisali v sporočilu za javnost. Konec leta 2012 se je uspešno zaključil projekt arheoloških izkopavanj ter sanacije in konservacije arheoloških ostalin na vrhu Piramide. Sanirane arheološke ostaline gradu na Piramidi so v letu 2013 primerno zagradili, tako da so vidne iz vseh smeri. Za trajno ohranjanje kulturnega spomenika, pa sedaj zmanjkuje denarja.

Občina si želi lastništvo, ministrstvo ga ne da
S pridobitvijo lastninske pravice bi mariborska občna lažje pridobivala evropska sredstva, s katerimi bi lahko ohranjali kulturni spomenik na vrhu mestnega hriba. A pogoj je lastništvo. “Z več pozivi pristojnemu Ministrstvu za kulturo, ki je lastnik arheoloških najdišč, si MO Maribor že več let prizadeva, da bi zemljišča pridobila v last in posest. S strani Ministrstva za kulturo so sporočili, da takšen odplačni ali neodplačni prenos zemljišč v last MO Maribor, zaradi zakonodaje trenutno ni možen,” so zapisali v sporočilu za medije.

Vinograd na Piramidi.

Vinograd na Piramidi.

Piramida se more urediti
Kot navajajo na MO Maribor, so pristojni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Območne enote Maribor) že v lanskem letu ugotovili, da je nujno treba izvesti določena popravila odkrušenih zidov. “MO Maribor takšne sanacije, zaradi lastništva, sama ne more narediti, zato pa poziva pristojno Ministrstvo za kulturo, da trajno uredi območje javnega kulturnega spomenika, če prenos zemljišč na občino trenutno zakonsko ni možen. Arheološko območje na vrhu Piramide je namreč neprimerno urejeno, zanemarjeno in nikakor v skladu s tem, kar bi moralo predstavljati in kar si javni kulturni spomenik zasluži. Vse našteto pa, kljub temu da je v lasti države in ne MO Maribor, ne meče slabe luči na lastnika, ampak na mesto“, so zapisali na MO Maribor in še enkrat javno pozvali državo in pristojno Ministrstvo za kulturo, naj v proračunu priskrbi sredstva za dostojno ureditev javnega kulturnega spomenika z velikim zgodovinskim pomenom za mesto, na način, da bo reprezentativen, zavarovan in urejen.

Maribor ima veliko za pokazati
Želimo, da se z Ministrstvom za kulturo v prihodnosti ne bodo ponavljale več podobne zgodbe, kot je bila v preteklosti večkrat različno ocenjena prijava na razpis za obnovo Mariborskega gradu, reševanje prostorske problematike Mariborske knjižnice, urejanje javnega kulturnega spomenika na mestnem griču ipd. MO Maribor si želi, da se enkrat za vselej država do Maribora in regije neha obnašati kot do manj pomembnega območja, saj imamo tudi tukaj veliko za pokazati, še več pa za razrešiti,” opozarjajo v sporočilu za javnost.