Sravske elektrarne Maribor (DEM) so prodale del zemljišč na svojem sedežu v Mariboru državi za postavitev sodobnega podatkovnega centra s superračunalnikom. Po besedah premiera Roberta Goloba gre za odlično lokacijo, ki omogoča številne sinergije in s tem dobre možnosti za nadaljnji razvoj računalniških in podatkovnih zmogljivosti v državi.

Družbo Dravske elektrarne Maribor, največjo proizvajalko električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ki deluje kot del skupine HSE, je danes obiskal predsednik vlade dr. Robert Golob z dr. Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo in mag. Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo. Vladno delegacijo sta sprejela mag. Damjan Seme, generalni direktor DEM in Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, s sodelavci. Srečanju se je pridružil tudi mariborski župan Saša Arsenović.

Na delovnem srečanju smo Dravske elektrarne Maribor vladni ekipi predstavile strateške in razvojne projekte družbe, pri čemer je bil poudarek na:

– postavitvi podatkovnega centra in super računalnika na lokaciji ob upravni stavbi DEM, ki predstavlja temelj za izgradnjo in nudenje infrastrukture in informacijskih storitev za organizacije s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture v Sloveniji. Ministrska ekipa se je s poslovodstvom družbe že srečala pred dobrim letom in pol, ko so izmenjali poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi infrastrukturami na področju digitalizacije znanosti. Predstavniki ministrstev in Dravskih elektrarn Maribor so takrat podpisali tudi Pismo o nameri glede krepitve sodelovanja na področju prenosa znanj in iskanja sinergijskih infrastrukturnih učinkov med javnim sektorjem in gospodarstvom, kar je rezultiralo v podpisu pogodbe za nakup 3.170 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju ob upravni stavbi DEM v Mariboru, kjer bo v naslednjih letih zrasla stavba, namenjena podatkovnemu centru in super računalniku.

Zemljišče v Mariboru (na lokaciji upravne stavbe DEM) je bilo izbrano kot najustreznejše za izvajanje načrtovane dejavnosti. Lokacija namreč že sedaj predstavlja eno izmed pomembnejših infrastrukturnih lokacij na kateri se med drugim nahajata center vodenja Dravskih elektrarn Maribor in center vodenja proizvodnje skupine HSE ter s tem predstavlja pomembno podatkovno–informacijsko vozlišče skupine HSE. Bodočemu podatkovnemu centru bodo zagotovljeni ustrezni infrastrukturni priključki, predvsem v komunikacijsko omrežje. Ob kasnejši nadgradnji podatkovnega centra s superračunalnikom pa bo, ob njegovem delovanju, nastalo tudi precej odpadne toplote, ki se bo lahko izkoristila v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Maribor.

Stavba na lokaciji v Mariboru, katere gradnja se bo predvidoma začela prihodnje leto in bo zaključena v letu 2026, bo v lasti javnega infrastrukturnega zavoda ARNES (ta je v lasti Republike Slovenije), ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. V objektu sta predvideni dve etaži; pritlična etaža bo namenjena namestitvi HPC (High Performance Computing) super računalnika enega od zunanjih uporabnikov, etaža nadstropja pa bo namenjena namestitvi običajnega podatkovnega centra ter manjšega super računalniškega sistema HPC. Stavba je načrtovana kot samostojni objekt, kjer bo čim večji delež potrebne energije zagotovljen z njeno proizvodnjo na samem objektu, kar bo doseženo na dva načina, in sicer s samooskrbo z električno in toplotno energijo. Gradnja je korak v smeri strategije Arnesa, ki kot javni infrastrukturni zavod gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice.

– Predstavitvi izgradnje prve pilotne geotermične elektrarne Čentiba, ki predstavlja inovativni pristop pri koriščenju globoke geotermije za proizvodnjo električne energij s patentirano tehnologijo. V začetku aprila je elektrarna proizvedla prve kWh električne energije, s čimer se je pokazalo, da princip deluje. Za konstanto obratovanje v prihodnje pa je potrebna modifikacija turbinskega dela opreme.
– Začetku gradnje vetrne elektrarne Mali Log – moči 1 MW, ki je prva slovenska vetrna elektrarna, ki jo gradi podjetje v državni lasti. Dela na gradbišču se bodo začela predvidoma v tem mesecu, gradnja pa bo končana predvidoma konec leta. Lokacija Mali Log je bila izbrana na podlagi ugodnih vetrnih razmer ob upoštevanju vseh zahtev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.
– Krožnem gospodarstvu – predelavi lesnega dela plavja iz reke Drave v lesne sekance (biomaso), primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Pridobljeni okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje nam bosta v prihodnje omogočali, da na lokaciji hidroelektrarne Zlatoličje lesni del odstranjenega plavja, ki je opredeljen kot odpadek, predelamo v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Dravske elektrarne Maribor smo za navedeni postopek pridobile tudi mednarodni SURE certifikat, ki potrjuje skladnost z zahtevami Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov RED II (Direktiva EU 2018/2001 – Renewable Energy Directive II).

Ob navedenem je na delovnem srečanju tekla beseda tudi o ostalih projektih Dravskih elektrarn Maribor:

– Strateškem projektu državnega pomena – ČHE Kozjak, moči 2 x 220 MW in daljnovodni povezavi 2 x 400 kV ter postavitvi baterijskih hranilnikov električne energije.
– Sončnih elektrarnah na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin – skupne moči 27,2 MW in letne proizvodnje 34,8 GWh ter sončnih elektrarnah na drugih degradiranih območjih.
– Vetrnih elektrarnah Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak – skupne moči do 80 MW in letne proizvodnje 170 GWh.
– Rekonstrukciji hidroelektrarne Formin, katere rezultat bo varno in zanesljivo obratovanje v naslednjih desetletjih (inštalirana moč bo povečana za 12,6 odstotka na 130,6 MW; letna proizvodnja pa za šest odstotkov na 588,6 GWh) ter rednem investicijskem vzdrževanju in vlaganjih v zanesljivost obratovanja na ostalih hidroenergetskih objektih.
– Obnovi sekundarnih sistemov, kjer se intenzivno izvajajo dela na treh elektrarnah oziroma skupno na devetih agregatih, ki so do obnove obratovali že skoraj dvajset let in bistveno vplivajo na obratovalno razpoložljivost. Z veliko intenzivnostjo s strani zaposlenih in zunanjih izvajalcev letno obnovimo po dva agregata.
– Strategiji upravljanja s sedimenti na celotnem slovenskem delu vodotoka reke Drave ter drugi projektih.

Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor je ob tem poudaril: »Na današnjem delovnem srečanju smo govorili o nadaljnji realizaciji strateško pomembnih projektov, ki so ne samo strateški za DEM in skupino HSE ampak so nujno potrebni za samozadostno oskrbo države z električno energijo. Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, se zahvaljujemo vladi in resornim ministrstvom, da so prisluhnili izzivom in nas podprli pri realizacijah projektov za dosego ciljev, ki izhajajo iz Nacionalnega energetsko podnebnega načrta Republike Slovenije. Ob tem smo govorili tudi o poslanstvu Dravskih elektrarn Maribor, ki se izkazuje tudi v tem, da pridemo do trajnostnih rešitev po različnih poteh in ključ do le-teh je tudi postavitev podatkovnega centra in super računalnika na visoko tehnološki lokaciji DEM, ki smo jo včeraj, s slavnostnim podpisom pogodbe, prodali investitorju.

Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije je po srečanju povedal: »Dravske elektrarne Maribor niso samo energetski dragulj Maribora temveč postajajo dragulj tudi na področju podatkovnih in računalniških zmogljivosti. Na današnjem srečanju smo veliko govorili o energetiki in vem, da mi ni potrebno nikogar prepričevati, da so na DEM zbrani vrhunski strokovnjaki. A naredili smo tudi korak naprej in spregovorili o podatkovnem centru in super računalniku. Povedati moram, da sem zelo zadovoljen nad sinergijami lokacije za razvoj računalniških in podatkovnih znanosti, ne samo v Mariboru temveč celotni državi. Z veseljem tudi povem, da so bila ministrstva uspešna pri pogovorih in pridobitvi sredstev s strani Evropske komisije v višini 50 milijonov evrov, temu znesku bo država dodala še 50 milijonov evrov, kar bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših super računalnikov v Evropi s čimer se bomo navezali na podatkovni center, ki bo v isti stavbi, kar bo omogočalo razvoj umetne inteligence in uvrstitev lokacije na svetovni zemljevid tudi po tej plati.«

Poletje se uradno še ni začelo, a dolgi in topli dnevi kar kličejo po aktivnostih na prostem. Če ste med tistimi, ki prosti čas radi preživljate aktivno in hkrati obožujete ekipne športe z žogo, potem ne smete zamuditi Europarkove ulične košarke 3 na 3, ki bo v soboto, 8. junija, od 11. ure dalje na vrhnjem parkirišču mariborskega Europarka. Turnir je namenjen vsem mladim, ki jim šport in zabava pomenita ritem življenja.

V igranju košarke 3 na 3 se lahko preizkusi vsak

Ulična košarka je igra dveh trojk na en koš, namenjena pa je predvsem druženju in povezovanju s košarkarsko skupnostjo. Najpomembnejše pravilo je ferplej – poštena igra, saj si igralci tekmo sodijo sami. V primeru, da se ekipi ne moreta sporazumeti, končno odločitev sprejme nadzornik. V igranju košarke 3 na 3 se lahko preizkusi prav vsak, ne glede na to, ali je izkušen igralec, nadobuden novinec ali zgolj ljubitelj košarke, ki želi preizkusiti svoje spretnosti na igrišču. Turnir je zato odlična priložnost, da s prijatelji sestavite ekipo in se pomerite na tekmovanju.

Osvojite bogate nagrade

Turnir v košarki tudi tokrat prinaša privlačne nagrade. Organizatorji iz Športne zveze Ljubljana bodo prvim trem ekipam v vsaki kategoriji kvalifikacijskega turnirja podelili medalje, praktična darila sponzorjev pa bodo prejeli vsi udeleženci. Prijavnine ni, ekipe, ki želijo sodelovati, morajo najkasneje do 6. junija izpolniti prijavnico in jo posredovati na marketing@europark.si. Kvalifikacijski turnirji bodo potekali v Mariboru, Ljubljani, Celju in Kopru. V septembru se bodo nato tri najboljše ekipe iz vsake kategorije pomerile med seboj na velikem finalnem turnirju v Ljubljani. Več informacij najdete tukaj.

Otvoritev tretje trgovine Skechers v Sloveniji

V petek, 31. maja, so v mariborskem Europarku odprli tretjo trgovino Skechers v Sloveniji. Gre za ameriško znamko, ustanovljeno leta 1992, ki se je v zadnjih letih eksponentno razvijala in uveljavila kot vodilna v športni in modni obutvi, s poudarkom na supergah. Njihov glavni cilj je ponuditi svojim strankam največjo mero udobja. Skoraj vsa obutev Skechers je opremljena s spominsko peno, ki nudi boljšo podporo stopalu in udobje med nošenjem superg. V ponudbi trgovine Skechers boste našli tako funkcionalne in športne superge kot tudi obutev za posebne priložnosti za vso družino. Prav tako postajajo vse močnejši na področju tekstila in dodatkov.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

Brez sonca in vode na Zemlji ne bi bilo življenja; sta glavna razloga, da ljudje in ostala živa bitja sploh obstajamo. Zato ni presenetljivo, da imata oba tudi svoj dan – Svetovni dan sonca. V družbi Dravske elektrarne Maribor – največji proizvajalki električne energije iz obnovljivih virov, ki deluje kot del skupine HSE so ga včeraj obeležili na prav poseben način saj verjamejo, da sta tudi solidarnost in medsebojna pomoč pomembni sestavini kakovostnega in prijetnega življenja na našem planetu.

Energijo sonca so pretvorili v donacijo in jo namenili Mariborskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček.

“Sobivanje z okoljem, v katerem ustvarjamo električno energijo, nas zavezuje k odgovornemu odnosu do narave in družbenega življenja. Dravske elektrarne Maribor skladno s strategijo dodeljevanja sponzorstev in donacij skupine HSE podpiramo različne posameznike, društva, organizacije in projekte, ki delujejo v več kot dvajsetih občinah ob reki Dravi. Vsakoletna pokroviteljstva in donacije dobrodelnim, športnim, kulturnim, znanstvenim ter izobraževalnim projektom sledijo ključnemu načelu razpršenosti po celotnem območju reke Drave,” so zapisali v sporočilu za javnost.

S posebno donacijo v višini dva tisoč evrov, ki so jo danes predali Mariborskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček, nadaljujejo z odgovornim in sočutnim odnosom do različnih deležnikov v našem prostoru. Člani društva Sonček so si ob tej priložnosti ogledali sončno in hidroelektrarno Zlatoličje.

Mag. Damjan Seme, generalni direktor DEM, je ob tem poudaril: »Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je naše poslanstvo, ki ga uresničujemo v najvišji mogoči meri. Enako pozornost pa z različnimi aktivnostmi in projekti namenjamo tudi naravnemu in družbenemu okolju, kjer so naši proizvodni objekti. Iskreno verjamem, da z donacijo, ki smo jo danes predali društvu Sonček omogočamo nekoliko lažjo izvedbo programov, ki omogočajo bolj neodvisno življenje ljudi s cerebralno paralizo.«

Lidija Šestak Zorič, predsednica društva Sonček je dodala: »Prejeta donacija bo namenjena programom rehabilitacije za otroke, mladostnike in odrasle s cerebralno paralizo in sorodnimi invalidnostmi. Člani društva kljub številnim oviram želijo živeti običajno življenje v domačem okolju kot vsi drugi prebivalci. Zato je naše delovanje usmerjeno v vzpostavitev skupnostnih storitev za ljudi z ovirami. Pri tem je ključno povezovanje z lokalnim okoljem, v katerega želimo vračati z inovativnimi in kakovostnimi rešitvami za vse pomoči potrebne prebivalce. Brez finančnih sredstev težko realiziramo naše poslanstvo, da pa lahko gremo naprej s še več entuziazma, pa pripomore pomembna moralna podpora kolektiva Dravskih elektrarn Maribor. Tako kot si na Sončku želimo humano sobivanje z družbo, DEM izpostavlja odgovorno sobivanje z okoljem. Zato smo navdušeni nad današnjim ogledom sončne in hidroelektrarne ter jim želimo še veliko uspešnih, do narave in sočloveka prijaznih projektov.« 

Bobri na desnem bregu Drave v Mariboru že lep čas niso več redkost.

Tokrat so na Facebook strani Zeleno DREVO – arboristične storitve, urejanje okolja in višinska dela objavili video in pripisali: “Mi imamo radi drevesa, bobri pa tudi, a na drugačen način. Ampak tale bobrovka je nedeljski popoldan izkoristila za obisk Lenta in iskanje prigrizkov, ki jih iščejo tudi labodi. Prav nič ni bila plašna, verjetno tudi zaradi tega, ker so naokoli brez strahu plavali labodi, obiskovalci na Lentu pa niso silili v njo in so jo le navdušeno opazovali. Bobre so nekoč že povsem iztrebili iz naših krajev, počasi pa se vračajo v porečja slovenskih rek.”

V soboto, 25. maja, se je odvil že 13. Europarkov kolesarski maraton, ki je tudi letos v enem dopoldnevu združil številne športne navdušence iz Maribora in okolice.

Udeleženci so se podali na tri različno zahtevne kolesarske poti, na katerih so lahko raziskovali pisano štajersko pokrajino in tako preživeli prijeten dan v naravi. Kot vsako leto je bil dogodek tudi tokrat dobrodelno obarvan. S prijavninami in Europarkovo donacijo so skupaj zbrali 2.000 evrov, ki so jih podarili društvu UP-ornik.

Čudovita kolesarska doživetja

Okolica Maribora ponuja številne možnosti za čudovita kolesarska doživetja, kar so pred kratkim izkusili tudi udeleženci 13. Europarkovega kolesarskega maratona. Izbirali so lahko med tremi različno zahtevnimi trasami – družinsko ­­­potjo, dolgo 12 km, mariborsko rekreativno potjo, dolgo 41 km, in rekreativnim maratonom, dolgim 68 kilometrov. Prav tako so se lahko ljubitelji kolesarjenja, ki se šele pripravljajo na večje izzive, udeležili nezahtevnega maratona z organiziranim vodenjem in vso potrebno tehnično pomočjo. Po prihodu v cilj so se vsi udeleženci podružili ob dobri glasbi in si izmenjali izkušnje. V sklopu prireditve so v trgovini Hervis, v kateri lahko tako rekreativni kot profesionalni kolesarji najdejo najnovejšo opremo in športna oblačila, pripravili predstavitev zadnjih modelov koles in obiskovalce razveselili s popusti. Zabavni program za vse generacije je vključeval tudi žrebanje privlačnih nagrad. Eden od srečnežev se je tako razveselil novega gorskega kolesa.

Kolesarski maraton znova v duhu dobrodelnosti

Udeleženci kolesarskega maratona so tudi to leto poganjali pedala za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. Sredstva, zbrana s prijavninami na kolesarski maraton, so v Europarku namenili društvu UP-ornik, ki pomaga ranljivim skupinam prebivalstva. Donacijo v višini 2.000 evrov je prevzel ustanovitelj in glavni upornik Boris Krabonja: “Zahvaljujem se vsem udeležencem maratona, ki so s svojo energijo in zagnanostjo prispevali k naši skupni dobrodelni misiji. Posebna zahvala gre Europarku za izvrstno organizacijo in velikodušno donacijo, ki bo v društvu UP-ornik namenjena pomoči ranljivim skupinam prebivalstva. Skupaj dokazujemo, da s solidarnostjo in sočutjem lahko ustvarimo pozitivne spremembe v naši skupnosti.” Center managerka Europarka Simona Mandl pa je dodala: »Zelo smo ponosni, da smo že trinajstič organizirali ta kolesarski maraton, ki povezuje našo skupnost in pomaga tistim, ki so v stiski. Hvaležni smo vsem kolesarjem, ki so se udeležili dogodka, ter vsem, ki so prispevali k njegovemu uspehu.«

Zavežite vezalke svojih tekaških čevljev in se pripravite na avanturo polno adrenalina! BraveRun je super priložnost, da se povežete kot ekipa in družina, skupaj premagate ovire in izzive, kot jih še ne poznate. Ne glede na to ali ste rekreativni atlet ali tekaški novinec, Braverun vam na razgibanem Pohorju obljublja nepozaben dan poln smeha, sodelovanja in blata.

Na Mariborskem Pohorju se bo 1. junija že deseto leto zapored odvijala prepoznavna tekaška preizkušnja BraveRun (Tek pogumnih). Udeleženci boste lahko izbirali med tremi različnimi progami, dolgimi 3, 5 ali 10 kilometrov. Na njej lahko sodelujejo tako posamezniki kot manjše ali večje skupine prijateljev, sodelavcev in družine.

Start in cilj v izteku Snežnega stadiona

Na letošnji prireditvi bosta start in cilj urejena v izteku Snežnega stadiona, vmes pa bo treba na osnovni 5-kilometrski progi premagati 25 atraktivnih ovir, na 10-kilometrski (dva kroga) 50 ovir in na kratki progi 20. Med ovirami bo nekaj že poznanih in priljubljenih iz preteklih let, kot so prečkanje ribnika, vzpon na 1/3 smučarskega štadiona, splav na vodi, preskok ognja, plezanje v 70-stopinjski klanec, nošenje bremena, blato ter seveda legendarna 40-metrska drča v cilj! Pripravljamo vam tudi nekaj presenečenj.

BraveRun se bo prvo soboto v juniju začel ob 11. uri. Prijave bodo za vse možne tudi na dan dogodka, vendar zaradi manjše gneče in zagotovitve nagrad, organizatorju priporočajo, da zainteresirani tekači prijavo opravite prej preko uradne spletne strani organizatorja. Na omenjeni strani so na razpolago vse osnovne informacije o poteku prireditve in prijavnini. Ta poleg startnine vključuje še majico z motivom dogodka in nagrade za vse udeležence, višina prijavnine pa je odvisna od števila prijavljenih oseb v skupini.

“Pogumni tekači in pogumni navijači, se vidimo na razmočenem terenu, kjer si boste dokazali, da zmorete tudi nemogoče!” je povedal organizator prireditve, Jože Perčič.

V okviru Dnevov dediščine evropskih pokopališč WDEC 2024, ki potekajo od 24. maja do 2. junija na temo okoljske trajnosti in podnebnih sprememb, je v torek, 28. 5. 224, ob 17.30 do 19. ure, v večnamenski dvorani na pokopališču Pobrežje v Mariboru okrogla miza z naslovom Trajnostni razvoj pogrebnih in pokopaliških dejavnosti z vidika različnih generacij, s poudarkom na mladih. Po okrogli mizi sledi še ogled.

Okrogla miza in celoten dogodek je plod sodelovanja Pogrebnega podjetja Maribor iz Skupine Javni holding Maribor, ASCE (Association of significant cemeteries in Europe) – Zveze pomembnih pokopališč v Evropi in tudi VGC Maribor.

Na medgeneracijskem dogodku in okrogli mizi bodo predstavili:
– Pomembne trajnostne teme za pogrebne in pokopališke dejavnosti
– Priložnosti za trajnostni prehod pogrebnih in pokopaliških dejavnosti
– Različna mnenja udeležencev in rezultate ankete

Program

Nastop vokalne skupine Cantare: pesem Tears in Heaven
Nagovor predsednika Večgeneracijskega centra Maribor: Miro Mihec
Nagovor direktorice Pogrebnega podjetja Maribor in predsednice Združenja evropsko pomembnih pokopališč: Lidija Pliberšek
Miro Mihec: Trajnostni razvoj, ESG, SDGs, Evropska CSRD direktiva o trajnostnem poročanju
Nastop vokalne skupine Cantare: pesem Amazing Grace
Okrogla miza: Trajnostni razvoj pokopaliških dejavnosti z vidiki različnih generacij (45 min)
Nastop vokalne skupine Cantare: pesem Nabuco

Okrogla miza

Na okroglo mizo so vabljeni udeleženci:

– Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor in predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč
– Miro Mihec in Gaja Lašič iz Večgeneracijskega centra Maribor
– Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru: predstavitev spletne ankete, ki je potekala na UM
– Karmen Visočnik, študentka socialne gerontologije: predstavila rezultate ankete na Univerzi Alma Mater Europea
– Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja: Nagrobne sveče
– Predstavnik podjetja Charon’s Ferry, Brezčasen spomin, na temo digitalizacije in primerom kode s povezavo na spletno stran, ki se nalepi na nagrobni kamen https://charonsferry.com/.
– Predstavnica društva Hospic
– Predstavnik Društva Dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA

Fakultativni program

bo med 19.00 in 19.30, zajema pa ogled trajnostnih primerov na Pokopališču Pobrežje:
– zasajene zelene površine,
– paša za čebele,
– aplikacija Artour,
– ogled kode Charon’s ferry na grobnem spomeniku.

Mariborska fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo danes gosti mednarodno konferenco o superkritičnih tekočinah (EMSF) 2024, ki se je udeležuje več kot 150 znanstvenikov oziroma strokovnjakov iz vsega sveta in sodijo v svetovni vrh na področju kemijskega inženirstva. Tradicionalni dogodek letos sicer obeležuje 20-letnico.

Evropsko srečanje o nadkritičnih tekočinah, ki ga letos prvič skupaj organizirata Mednarodno združenje za napredek nadkritičnih tekočin in delovna skupina Visokotlačna procesna tehnologija, je pomemben dogodek na področju pod in nadkritičnih tekočin in visokotlačnih tehnologij, letos pa prvič poteka v sodelovanju z Evropsko zvezo za kemijsko inženirstvo (EFCE). Tokratni izdaji predseduje akademik Željko Knez, redni profesor mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Konferenca EMSF 2024

Kot so sporočili organizatorji, se osrednja tema konference EMSF 2024 osredotoča na najnovejše raziskave, razvoj in uporabo na področju nadkritičnih tekočin in visokotlačnih tehnologij. To vključuje napredek na področju temeljnega razumevanja in praktične uporabe v različnih panogah.

Program konference pokriva širok spekter tem, vključno s temeljnimi lastnostmi in obnašanjem nadkritičnih tekočin, uporabo v farmaciji, kozmetiki, predelavi hrane in nutracevtikih, okoljskimi aplikacijami ter napredkom na področju operativne opreme in merilnih tehnik za preučevanje nadkritičnih tekočin.

Konference se udeležuje več kot 150 znanstvenikov, priznanih raziskovalcev in vodilnih strokovnjakov v industriji, ki spadajo v sam svetovni vrh na področju kemijskega inženirstva. Prihajajo iz ZDA, Kanade, Japonske, Francije, Španije, UK, Irske, Nemčije, Portugalske, Koreje, Litve, Turčije, Brazilije, Madžarske, Italije, Poljske, Srbije in Albanije ter bodo z uvodnimi nagovori podali vpogled v najnovejše trende, izzive in priložnosti na tem področju.

Nadkritična tekočina je stanje snovi nad kritično točko, ko plinasto in kapljevinsko agregatno stanje ne obstajata več. Takšne snovi imajo nekatere lastnosti podobne plinom, druge kapljevinam, pogosto jih uporabijo za ekstrakcijo snovi, saj so zaradi visoke topnosti v njih izkoristki precej visoki. Ob tem je mogoče z majhno spremembo tlaka tako tekočino spremeniti v plin, kar je učinkovita metoda za hitro odstranitev topila. V industriji najpogosteje uporabljajo nadkritični ogljikov dioksid, med drugim tudi za dekofeinizacijo kave, ekstrakcijo eteričnih olj in hmelja pri proizvodnji piva.

Uporabljajo jih tudi pri tvorbi nanodelcev, pri kemičnem čiščenju, v toplotnih črpalkah, pri uravnavanju pogojev kemijskih reakcij ali proizvodnji biodizla. Vedno širšo uporabo nakazujejo tudi reaktorji, hlajeni s superkritično vodo.
VIR: STA

Da Lampiončke tradicionalno spremlja slabo vreme ni novost. Kljub temu obiskovalci skozi štiri desetletja kljubuje temu in se množično udeležujejo ene najbolj tradicionalnih prireditev na Štajerskem in v Sloveniji. Pogledi proti nebu pa bodo od letos naprej le še postranskega pomena, saj so organizatorji poskrbeli, da bo letošnje prizorišče pokrival šotor.

Simbol študentskih iger je že desetletja stalnica namenjena športu in druženju študentov Univerze v Mariboru. S svojo tradicijo so prerasli v edini pravi študentski praznik in v enega največjih dogodkov na prostem v Sloveniji, ki vsakoletno združuje množice mladih. Lampiončki so pomemben del mesta, saj že vrsto let v univerzitetno mesto Maribor privabljajo številne iz vseh regij Slovenije.

Dve novosti 

David Bohar, predsednik ŠOUM: »Na Letošnjih Lampiončkih nas čakata kar dve novosti. Prva je ta, da se prireditev ne bo odvila na torek, ampak na četrtkov večer. Ocenjujemo, da imajo študentje ob koncu tedna manj študijskih obveznosti, ostali pa si lažje vzamejo kakšen dan dopusta bolj proti koncu tedna. Verjamemo, da bo ta sprememba doprinesla k še večji udeležbi in omogočila marsikomu, da se letošnjih Lampiončkov udeleži. Druga večja sprememba pa je postavitev velikega šotora, ki bo omogočal nemoteno izvedbo celotne prireditve. Kljub temu, da smo se tako organizatorji, kakor številni obiskovalci skozi leta na dež že navadili in je kot sama prireditev postal že tradicija.«

Prvi Lampiončki so bili organizirani že leta 1981, kar prireditev uvršča med najbolj tradicionalne na Štajerskem in tudi v Sloveniji.

KONCERTNI PROGRAM (pričetek ob 18. uri):

SMETNAKI
JET BLACK DIAMONDS
LEOPOLD I.
CRVENA JABUKA
MODRIJANI
MAMBO KINGS

Organizatorja prireditve, Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in ŠTUK, tudi letos pričakujeta več kot 5.000 obiskovalcev. Ob glasbenem programu, ki je namenjen različnim okusom ter več generacijam, ter novosti, da letos dežniki ter škornji niso več obvezna oprema, se v Mariboru pričakuje enega od koncertnih vrhuncev letošnjega leta.

Vstopnice so še vedno na voljo na spletnih straneh www.stuk.org in www.eventim.si, kakor tudi v kavarni ŠTUK in vseh prodajnih mestih Eventim (Petrol, Pošta Slovenije …). Cena vstopnice v predprodaji je 12 eur, med tem ko bo na dan dogodka za njo potrebno odšteti 18 eur.

Zaradi izvedbe prireditve bo v popoldanskih urah popolna cestna zapora Koroške ceste (med Lidlom in Koroškim mostom), prav tako bo na dan prireditve onemogočen dostop do parkirišča ob UŠC Leona Štuklja.