V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Na 16. redni seji Upravnega odbora Univerze v Mariboru so članice in člani po daljši razpravi potrdili rebalans finančnega načrta UKM in UM za leto 2022. Finančni načrt se pripravi na podlagi navodil MIZŠ in veljavne zakonodaje, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 72 mio EUR. V skladu s sprejetimi spremembami izhodišč za program dela, ki ga posreduje ministrstvo, pa se mora nato pripraviti rebalans. Člani upravnega odbora so potrdili še spremembe kadrovskega načrta ter načrta ravnanja s stvarnim premoženjem.
Kot so sporočili iz UM bodo finančni načrt pripravili na podlagi navodil MIZŠ in veljavne zakonodaje, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 72 mio EUR. “V skladu s sprejetimi spremembami izhodišč za program dela, ki ga posreduje ministrstvo, pa se mora nato pripraviti rebalans. Člani upravnega odbora so potrdili še spremembe kadrovskega načrta ter načrta ravnanja s stvarnim premoženjem,” so zapisali.
V nadaljevanju je tekla razprava o delitvi sredstev med članicami UM za izvajanje študijske dejavnosti in skupnih nalog v prihodnje. Rdeča nit razprave je bila, da se pri določanju novih kazalnikov upošteva različnost študijskih programov, saj se lahko le tako doseže najprimernejša in hkrati uravnotežena razporeditev sredstev, ki ob tem tudi upošteva specifičnost posamezne članice. Prav tako je na znanstvenoraziskovalnem področju v skladu z novim Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti Upravni odbor potrdil merila za razporejanje sredstev za stabilno financiranje omenjenega področja. “Gre za letna sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih UM prejme iz proračuna Republike Slovenije na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije in šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS),” so pojasnili v sporočilu za medije.
V točki dnevnega reda o nepremičninah UM, je Upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi odplačne stvarne služnosti za izgradnjo kabelskega priključka, podane s strani Mestne občine Maribor, z namen napajanja območja Promenade v mestnem parku v Mariboru z električno energijo. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu mora pred podpisom pogodbe za ustanovitev služnosti podati soglasje še ustanoviteljica Republika Slovenija.
Tako kot v ostalih občinah, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod, se bodo položnice za vodo zvišale tudi v občini Ruše. Občinski svet je na seji v četrtek potrdil nove cene, ki bodo pri povprečni porabi na gospodinjstvo po izračunih občine višje za 90 centov na osebo na mesec.
Mariborski vodovod je kot glavni razlog za povišanje cene te gospodarske javne službe navedel nekajkratno povišanje cen električne energije. “Dvig je tako velik, da se je strošek električne energije v strukturi lastne cene vodooskrbe povišal iz deset na 29 odstotkov. V Mariborskem vodovodu so zato predlagali povišanje cene vodarine, medtem ko bi omrežnina ostala ista,” pojasnjujejo na Občini Ruše.
“Za povprečno porabo v gospodinjstvu povišanje cen vodarine pomeni, da se bo strošek dvignil iz 0,70 evra na kubični meter na 1,01 evra na kubični meter. Pri povprečni porabi na gospodinjstvo to pomeni za 90 centov povišanje mesečnih stroškov,” so dodali v sporočilu za javnost po četrtkovi seji občinskega sveta.
Županja Urška Repolusk je na seji povedala, da v kolikor novih cen ne bi potrdili, bi to pomenilo obremenitev za občinski proračun v višini okoli 90.000 evrov, “kar pomeni pritisk na investicijski potencial naše občine”. Ob tem je obljubila pomoč občine posameznikom, ki ne bodo sami zmogli podražitve.
Sprememba je bila sprejeta z glasovi petih občinskih svetnikov, dva sta bila proti, ostali so se vzdržali.
Občinski svetniki so tudi potrdili sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za letošnje lokalne volitve v občini. Skladno z zakonom o volilni in referendumski kampanji mora namreč lokalna skupnost pred začetkom volilne kampanje določiti višino delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje.
Vir: STA
Upravna enota Maribor zaenkrat ostaja v stavbi, kjer je sedež mestne občine. Načrtovano selitev v prostore nekdanje Probanke na Trgu Leona Štuklja na ministrstvu za javno upravo še preučujejo, glede odpovedi najemne pogodbe s strani občine pa pravijo, da ta ni mogoča.
Stavbo nekdanje Probanke v Mariboru je država na začetku tega leta odkupila od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in tam je aprila začel delovati vladni urad za demografijo. Tja namerava preseliti še upravno enoto in tako sprostiti prostore v občinski stavbi na Ulici heroja Staneta.
Na občini so nezadovoljni, ker se ta načrt še ni uresničil, zato so napovedali odpoved najemne pogodbe ministrstvu za javno upravo za občinske prostore. Župan Saša Arsenovič sicer še vedno upa, da bo dogovor o selitvi izpeljan, saj bi bila to po njegovih besedah najboljša rešitev tako za občino in upravno enoto kot občanke in občane, ki bodo tako imeli vse službe na enem mestu.
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da so 12. maja obvestili Mestno občino Maribor, da v tem primeru ne gre za najemno pogodbo, ampak za posebno razmerje, ki temelji na določbah zakona o upravi.
“Ta pa ne določa in občini ne dopušča možnosti enostranske odpovedi razmerja, sklenjenega na podlagi 103. člena zakona o upravi. Pogodbeno razmerje lahko preneha zgolj, če bi upravna enota prenehala z opravljanjem svoje dejavnosti ali če bi prišlo do soglasne odpovedi pogodbenega razmerja. Zaradi tega je enostranska odpoved najemnega razmerja nezakonita in jo ministrstvo za javno upravo in upravna enota ne smeta spoštovati,” so za STA povedali na ministrstvu.
Glede načrtovane selitve upravne enote pravijo, da trenutno še proučujejo optimalne rešitve za umestitev več državnih organov, tudi upravne enote, ki delujejo na območju Mestne občine Maribor, v prostore nekdanje Probanke.
“Datuma selitve v objekt nekdanje Probanke še ne moremo časovno opredeliti, saj nepremičnina še ni zemljiškoknjižno urejena. S pripravljalnimi deli za obnovo, ureditev in nadalje selitev bomo lahko nadaljevali, ko bo na objektu vpisana lastninska pravica Republike Slovenije,” so dodali.
Dokončna odločitev o tem, kateri organi bi se selili tja, še ni sprejeta, bo pa dokončna uskladitev po navedbah ministrstva dosežena s konsenzom vseh deležnikov.
“Ker je sama selitev v tem trenutku časovno še preveč oddaljena, ne moremo podati konkretne ocene o stroških. Prav tako ne moremo govoriti o številu javnih uslužbencev, ki se bodo selili na novo lokacijo, saj še ni sprejeta dokončna odločitev glede državnih organov, ki naj bi se v objekt selili,” so dodali.
V Upravni enoti Maribor je približno 150 zaposlenih.
Vir: STA
Letos se s 23. izvedbo Študentske delovne brigade, ki je med drugim s svojo odločnostjo in študentskim optimizmom hitro postala največji mladinski prostovoljni projekt v Sloveniji, odpravljajo v pokrajino, ki je v zgodovini študentskega brigadirstva še niso obiskali. “Posledice bomo pustili v Prlekiji, bolj natančno v občini Ormož. Kraj leži ob reki Dravi, ki na jugu meji s sosednjo Hrvaško. Ormož se postavlja predvsem s tremi izrednimi dobrinami: z vinom, neokrnjeno naravo in pristnimi ljudmi. To pa se združi v vinsko kulturo, kulinariko in običaje,” so zapisali na spletni strani Študentska brigada.
Tokrat bodo vstopili v 23. leto Študentske delovne brigade, ki predstavlja enega največjih humanitarnih projektov Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel domačinom prostovoljno pomagat. Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagamo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč,” pravijo organizatorji.
Vsako leto izberejo kraj na podlagi posledic naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin in obiskov medijev. Tako smo se letos odločili za kraj v Prlekiji, v katerem bomo pustili posledice. Tako bomo 8 dni pomagali v Ormožu,” so pojasnili.
Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so bili zadnji dan Festivala Lent na neformalnem ogledu prizorišč, pogovarjali so se tako z organizatorji kot tudi prostovoljci, ki so vse dni festivala skrbeli za prireditve in obiskovalce.
Člani in članice Poslanske skupine Gibanja Svoboda so skupaj z vodjo poslanske skupine obiskali nekaj prizorišč letošnjega Festivala Lent. Me drugim so bili tudi ob Vodnem stolpu, kjer je še pred leti bil plavajoči glavni oder. Prav tega so tudi omenili. Upajo, da bo ta oder nekoč spet tam, saj velja za eno od značilnosti Festivala Lent. Pogrešajo tudi promenado, po kateri so se obiskovalci vrsto let sprehajali, družili in si od tam ogledali prireditve na samem Lentu.
Strinjajo pa se, da ne samo Maribor, ampak vsa Slovenija potrebuje Festival Lent in podobne festivale, prireditve, za kar pa bi potrebovali tudi spodbudo ministrstva za kulturo oziroma države.
Študentke študijskega programa Fizioterapija na Alma Mater Europea so se kot prostovoljke odpravile v Gambijo, kjer so delale z otroki, hkrati pa tudi v bolnišnici in na terenu kot fizioterapevtke. Domov so se vrnile z veliko izkušnjo prostovoljnega dela in življenja na tujem, hkrati pa obogatene z novim znanjem o deželi, ljudeh in ne nazadnje tudi sebi.
Kot prostovoljke so v Gambijo potovale z društvom Potuj kot prostovoljec. V štirih letih je bilo tam 20 prostovoljk, ki so v Gambijo prinesle tudi donacije Alma Mater. Tam nimajo sistema, ki bi omogočal ljudem vključevanje v zdravljenje in lajšanje nevroloških
obolenj skupaj s fizioterapijo.
In zagotovo so izkušnje v Gambiji obogatele življenje tako ene kot druge sogovornice, ki se bosta še naprej trudili kot prostovoljki.
Športno društvo Adrenalin K.O. je danes priredilo 22. tradicionalno mednarodno tekmo v akrobatskih skokih z Dravskega mostu.
Tokrat so tekmovali tekmovalci iz Nemčije, Srbije, Danske, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Črne Gore in Slovenije. Akrobati so skakali z višine 15 metrov, globina reke Drave pa na tem predelu znaša sedem metrov.
Gledalci so z budnim očesom spremljali tri serije skokov, ki jih je ocenjevalo pet sodnikov. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za akrobatski duh v Štajerski prestolnici.
Policisti PP Ptuj so 34-letniku na območju Ptuja zasegli osebni avtomobil, ki ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Prav tako so policisti PP MB I 62-letniku na območju Kamnice zasegli osebni avtomobil, ki ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so sporočili iz Policijske uprave (PU) Maribor.
K temu so še zapisali, da so 62- letniku so policisti tudi odredili preizkus alkoholiziranosti, alkotest je pokazal rezultat 0,58 mg/l.
Na mariborskem Lentu naj bi pes pobil dva labodja mladiča, je zapisala uporabnica Facebooku in pozvala ljudi, naj zadržijo mladenki, s katerima naj bi bil pes.
Zapisala je še, da se čaka na prihod policije.
Njen zapis objavljamo v celoti in nelektoriran: “Malo prej je na lentu Maribor pobil dva mladiča, pes je rjave barve na sprehodu sta dve gospodični z rjavim večjim in belim manjšim psom. Če ju kje vidite ju prosim zadržite, čaka se prihod policije.”
Vir: Facebook, dostop 9. 7. 2022
Obrnili smo se policijo. Ko dobimo odgovore, jih objavimo.
Sinoči je občinstvo je nedvomno uživalo pri poslušanju skupine Perpetuum Jazzile. Skupina pa se je več kot očitno tudi počutila odlično na odru, kjer je še pred dnevi potekal Festival Lent.
Maja Ciglar iz skupine Perpetuum Jazzile je zaupala, da so imeli po epidemiji korone kar napet urnik, saj so imeli več kot 20 koncertov in tudi turnejo po Italiji, bili pa so tudi v Črni gori. “Zelo smo veseli, da se lahko vrnemo v normalno stanje. Mogoče smo zdaj še bolj energični, še bolj pripravljeni. tako da se veselimo tudi mariborskega koncerta,” je dejala in napovedala, da si bodo potem vzeli počitnice. Energijo imajo. “Sploh prvi koncerti po koroni so bili prav osvobajajoči, ker smo bili prej vsi zaprti. Res da smo imeli med korono vaje preko zooma, poskusili smo tudi snemati, a to ni isto. Čisto nekaj drugega je, ko si spet skupaj, ko lahko nastopaš na odru,” je poudarila.
Včerajšnji repertoar je bil predvsem pester. “Za vse sladokusce in za ljubitelje starega rocka, popa, nekaj mirnega, nekaj francosko obarvanega,” je našteval Tadej Premužič in dodal: “Se mi zdi, da publika ne bo ostala ravnodušna in da jo bomo spravili na noge.” Glasilke so bile že pred koncertom pripravljene in “ogrete”.
Skupina Perpetuum Jazzile je pokazala v Mariboru, kaj zmorejo na odru brez instrumentov
In na vprašanje, kakšne čudeže delajo s svojimi vokalnimi sposobnostmi na odru, ko iz sebe spravljajo glasove, ki jih drugi ne znamo, pravi, da res včasih v pripravah eksperimentirajo in ugotavljajo, kaj vse se še da narediti. “Res zelo radi eksperimentiramo, da vidimo, kake zvoke lahko spravimo iz sebe, da se lahko čim bolj približamo zvokom instrumentov, ki jih sicer ne uporabljamo na odru. Zato na vajah skupaj poskusimo natrenirati nek zvok trobent, električne kitare, sintesajzerja. Vaja pa definitivno – če hočeš se resno ukvarjati s tem resnim hobijem, kot mu jaz včasih rečem, potrebuješ vajo in potem moraš imeti rad svoj glas in svoje glasilke. Ne smeš jih zlorabljati,” je še dejal in potrdil našo misel, da se lahko petju reče hobi, saj gre za tisto, kar imaš rad. In kot je sam dejal, jih to potem žene k temu, da to tudi delajo. In tudi da na novo ustvarjajo.
Oba sta dejala, da so šli zdaj v bolj rokerske vode in da pripravljajo tudi za prihodnost nekaj novega, a da vsega pa le ne bi izdala.
Danes, v soboto se začne Letni kino Minoriti, ki bo v poletnih sobotnih večerih poskrbel za izbrane celovečerne filme skupaj s pogovori z njihovimi ustvarjalci. Predstavili bodo tudi nekaj kratkih filmov.
Letos si lahko na Minoritih ogledati tudi kultni film Boter, ki je letos star 50 let.
Na Univerzi v Mariboru bodo v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvedli 23 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. “Namen načrtovanih aktivnosti je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo,” so sporočili iz UM.
V okviru pilotnih projektov bodo tako vpeljani in preizkušeni različni načini, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj, pri čemer bomo s projekti istočasno prispevali k
doseganju dveh nacionalnih strateških ciljev trajnostnega izobraževanja iz NPVO, in sicer:
– mladina in odrasli so opolnomočeni za delo in življenje v trajnostni, do okolja odgovorni družbi, in za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo,
– okoljska pismenost je ključna sestavina funkcionalne pismenosti.
“Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se tako navezujemo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okoljskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Ob zavedanju, da smo univerze ključni deležniki v spoprijemanju z velikimi družbenimi izzivi, v predlaganih pilotnih projektih v celoti naslavljamo cilje Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta,” so še dodali.
Prostori nekdanje kinodvorane Udarnik v središču Maribora prehajajo v last arhitekta Matjaža Durjave, ki je bil najugodnejši ponudnik na javnem razpisu Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). V dvorani načrtuje trajno postavitev razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, s katerim je sorodstveno povezan.
“Trudimo se, da bi njegova bogata trenutno uskladiščena slikarska zapuščina dobila primeren okvir, Maribor pa prepoznaven kulturni prostor,” je v izjavi za medije pojasnil Durjava. Ob tem je poudaril, da nepremičninski posel še ni zaključen, zato je o podrobnostih prezgodaj govoriti.
“Glede na zapuščeno in zanemarjeno stanje objekta smo si naložili kar veliko breme, zato se zavedamo, da je pred nami dolga pot,” je dodal.
Po poročanju časnika Večer je arhitekt Matjaž Durjava leta 1996 sodeloval pri zadnji obnovi kina Udarnik.
Omenjeni prostori so že več let prazni. Leta 2010 jih je na lastno pest obnovila ekipa Zavoda Udarnik in jih po več letih propadanja ponovno napolnila s kinematografskim programom in drugimi dogodki, a se ji načrti finančno niso izšli.
Zadnji najemnik prostorov je bilo Društvo za spoznavanje alternativne kulture, ki je najemno pogodbo z DSU prekinilo leta 2019, piše Večer.
Odkar kino Udarnik ne deluje, je Maribor brez mestnega kina. Občina je lani storila korak naprej in nabavila digitalni projektor, ki je zdaj nameščen v Lutkovnem gledališču Maribor. Prvič ga bodo uporabili za Letni kino Minoriti, ki se začne ta konec tedna.
Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, ki so ga začeli graditi letos.
Vir: STA
Program Art kampa nadaljujemo z butičnimi vikend programi Poletnega Art kampa. Med 9. julijem in 4. septembrom 2022, ob sobotah in nedeljah med 9. in 20. uro, vabijo vse družine k pravljično lepemu paviljonu v Mestnem parku Maribor.
“Na Odru Triglav gostimo glasbene zasedbe, predstave za otroke, pravljice in plesne delavnice. V sodelovanju z Zavodom MARS Maribor pripravljamo posamične sklope delavnic, usmerjene v rabo naravnih materialov ter reciklažne delavnice, s katerimi izpostavljamo pomen ponovne uporabe odsluženih. S prikazi mojstrstev se nam pridružujejo rokodelci in rokodelke. Za zvedave so na voljo intermedijske delavnice mreže konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki deluje pod okriljem MKC Maribor. Športne, gibalne in igralne aktivnosti organizira ŠD Junak. Na Ciproševi stojnici si lahko izberemo knjigo za poletno branje,” so sporočili iz Narodnega doma Maribor.
Podroben program dogajanja pa najdete na tej povezavi.
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
PIše se leto 2022: Elvis Jackson, David Kovšca takoj pri publiki
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Marko Soršak Soki
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
Po novici, da se v tem mesecu obeta začetek energetske sanacije Osnovne šole Tabor I, ki velja za eno od bolj dotrajanih mariborskih šol, smo danes govorili z ravnateljico te šole. Zaenkrat še ne ve, kakšne načrte ima Mestna občina Maribor, niso je še seznanili niti, ali bodo pri tej sanaciji učenci ostajali v šoli ali jih bodo selili kam drugam.
Martina Rajšp, ravnateljica Osnovne šole Tabor I, je povedala, da se bodo prihodnji teden prvič sestali z izvajalcem in s pristojnimi službami Mestne občine Maribor ter da je izvajalec del sicer že izbran, a na šoli ga še ni bilo.
Podrobnosti načrtovane energetske sanacije še nsio izvedeli, je dejala ravnateljica. Po predvidevanjih naj bi se začela že to poletje, torej ta ali naslednji mesec. Dela pa naj bi trajala predvidoma eno leto, je dejala. V tem času naj bi dobili nov energetski plašč z vsem stavbnim pohištvom, torej novimi okni in vrati, toplotno podpostajo, vse cevi do radiatorjev. Ne pa tudi novih radiatorjev, kar je presenetljivo. Zamenjali pa naj bi tudi stropove po šoli in razsvetljavo.
Na šoli pa še ne vedo, kako naj bi v naslednjem šolskem letu izvajali pouk. Sama energetska sanacija naj bi namreč trajala približno eno leto. Ali bo zaradi tega pouk za 600 učencev potekal kje drugje ali bo na voljo najprej ena polovica šole, potem pa druga, ali jih bodo selili ali naredili dvoimenski pouk, na šoli še ne vedo, čeprav bo treba prvega septembra učence spraviti v šolske klopi.
Sicer pa so prejšnji mesec na šoli opravili meritve temperatur in vlage na šoli. Strokovnjaki so pri tem ugotovili, da so učilnice prevroče, prav tako tudi drugi prostori, razen kuhinje, ki so jo obnovili lani.
Po enem letu urejenja energetske sanacije pa bi se morali lotiti še vsega ostalega, prav tako nujnega dela, meni Rajšpova.
OŠ Tabor I: na oknih ni kljuk, saj se jih ne more odpiratiOŠ Tabor I: zamenjati je treba tudi stropne plošče oziroma stropove
Mariborski festival SKUŠTRANE IN BRADATI 2022 je glasbeni festival z družbeno angažirano noto, odvil pa se bo od 29.8. do 10.9. na štirih mestnih prizoriščih.
Po grobih ocenah mariborskih aktivnih in pasivnih udeležencev v glasbenih sferah (producenti, izvajalci, kritiki, novinarji, založniki, organizatorji, pedagogi, mentorji, obiskovalci), je na mariborski glasbeni sceni razporejenost po spolu 20%-30% žensk v primerjavi s preostankom moških. Zakaj?
Možne odgovore na vprašanje raziskuje festival enakosti na glasbeni sceni, oziroma glasbeni festival z družbeno angažirano noto Skuštrane in bradati, ki se je leta 2017 izstrelil iz izvira mariborske samonikle kulture – KC Pekarna, iz leta v leto pa se s svojimi vsebinskimi kraki razrašča v civilno, kulturno umetniško družbeno angažirano pobudo.
Spodbujanje tolerance med spoloma skozi kulturo in umetnost
Njegovo poslanstvo je spodbujanje tolerance med spoloma skozi kulturo in umetnost, univerzalna jezika, ki združujeta, povezujeta, brišeta razlike in krepita kulturo dialoga. Ni ženski glasbeni festival, je festival, ki se trudi doseči sinergijo (vseh) spolov za doseganje maksimalnih možnih rezultatov na vseh področjih življenja, ne samo v glasbi.
Glasba na nas deluje na nezavedne načine, ima moč manipulacije, motivira in spodbuja k aktivaciji, razuzdanosti, uporu, nasilju, revoluciji, ima moč tolažbe, pomirjanja, sproščanja in ponuja trenutke uživanja. Ne glede na to, da gre za obliko sprostitve in zabave, je tudi eno izmed mnogih področij, kjer se pojavlja spolna neenakost. Na prvi pogled sicer prikrita, vendar ob fokusiranem pogledu v strukture industrije glasbe priplava na površje, ne da bi se tega sploh zavedali.
Ženske izvajalke so se najbolj uveljavile v komercialnem popu, ampak je njihov položaj v kateremkoli svetu žanrov bil vedno bolj vokalen kot inštrumentalen. Občinstvo začne avtomatično gledati na ženske kot na objekt poželenja in se bolj osredotočijo na njih same, kot pa na glasbo, ki jo izvajajo. Spodbujanje, razvijanje interesov in večje omogočanje ženskam za vključevanje v glasbo, predvsem z igranjem na inštrumente, ki so bili prej v domeni moških članov skupin, jim odpira poti ne samo v glasbeno udejstvovanje, ampak tudi mehko družbeno angažiranje in dolgoročno sprožanje družbenih sprememb.
Eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja, razvijanje samozavesti ter enakopravnosti z moškimi v glasbeni sferi, neodvisnost, individualna svoboda, kritičnost, nekonvencionalno glasbeno izražanje in težnje k spreminjanju starih, tradicionalnih, patriarhalnih vrednot ter prelevitev iz zgolj pasivnih poslušalk v aktivistične performerke – je zanimiv in verjetno najbolj učinkovit aktiven način za izražanje nove feministične ideje za ustavljanje pristranskosti na podlagi spola v glasbeni industriji. Sposobnost žensk, da šokirajo, jim vliva novo moč, saj jih ne bo več mogoče obravnavati samo kot spolni objekt. Nasprotovanje obstoječim normam je bilo tisto, kar je privedlo pankerice in rokerice na odre kot članice glasbenih skupin – osvobajanje svojega ustvarjalnega glasbenega potenciala, ki se manifestira kot boj proti seksizmu, objektivizaciji žensk in pasivnosti.
Organizatorji vabijo k obisku 13 mariborskih festivalskih dni na 4 prizoriščih s koncerti, pogovori, razstavami in sprehodi. To je, peto leto, dodatek k mariborski kulturni ponudbi in velik prispevek k angažiranosti na področju enakosti spolov v kulturi in izenačitvi razmerja 30% (žensk) – 70% (moških) na glasbeni in širši umetniški sceni.
Raziščite posodobljeno in informativno festivalsko spletno stran na tej povezavi.
Čeprav nogometaši Maribora v prvi tekmi prvega kroga kvalifikacij za ligo prvakov proti beloruskemu Šahtjorju iz Soligorska niso prišli do zmage (0:0) so pustili dober vtis. S tem se strinja tudi tvorec največjih evropskih uspehov Mariborčanov – Zlatko Zahović.
“Navdušen sem nad tem, kaj je pokazal Maribor. Mislim, da je odigral najboljše možno v tem trenutku. Moramo pogledati široko sliko. Kar lahko povem, je to, da je bila to za Maribor prva uradna tekma v novi sezoni, za Šahtjor šestnajsta. To pomeni, da oni boljše od tega, kar so pokazali v Ljudskem vrtu, ne morejo. Z Mariborom je drugače. Sedem dni je ogromno časa za ekipo, ki je šele na začetku sezone in je odigrala šele svojo prvo tekmo,” je v pogovoru za časnik EkipaSN razmišljal Zlatko Zahović.
Pragmatičnost, tekmovalnost, delavnost …
“Ta Maribor je podoben ekipi za ligo prvakov. Dela vse, da bi bil uspešen. Saj veste, pragmatičnost, tekmovalnost, delavnost. Ne pustim, da mi tekmec zabije gol in napredujem, kakor pač napredujem. Tako morajo igrati slovenske ekipe. In tako je tudi prav. Belorusi so ekipa, ki da vse za žogo in nič za gol, Maribor pa mora biti ekipa, ki bo dala vse za zmago. Sem optimističen. Brez strahu, samo pozitivno. Ponavljam, Maribor bo čez teden dni boljši, Šahtjor pa ne more biti boljši,” je za EkipoSN pokomentiral vedno zanimivi 51-letnik.
Osnovna šola Tabor I. bi lahko že ta mesec dočakala začetek obnove. Gre za šolo, ki ima še vedno azbestno streho, namesto fasade plošče, ki so dotrajane, neurejeno ogrevanje. Nujno potrebuje tudi nove stenske obloge, razsvetljavo, okna in vrata.
O katastrofalnem stanju dotrajane Osnovne šole Tabor I. smo že poročali. Ravnateljica Martina Rajšp nam je takrat predstavila izjemno slabo stanje infrastrukture in vsega ostalega na šoli, ki je umeščena v blokovsko naselje. Že samo podatek, da večine oken na šoli ne morejo odpirati in zagotoviti prezračevanje, je šokanten, ob vsem ostalem, kar ni v redu, pa je slika le še slabša.
Okna na OŠ Tabor I so popolnoma dotrajana, ne da se jih odpreti.
Mestna občina Maribor izbrala ponudnika, ki je znižal svojo ponudbo za več kot milijon evrov
Zdi se, da se načrti za obnovo te šole vendarle spreminjajo na boljše. Sama energetska sanacija šole je ocenjena na več kot dva milijona evrov, na občini so dobili slabih 600 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Konec prejšnjega meseca je, po poročanju Večera, Mestna občina Maribor izbrala izvajalca za energetsko sanacijo šole. Med tremi ponudniki, ki so se prijavili, so izbrali podjetje Mata Tim, ki je po pogajanjih znižalo svojo ponudbo na 1,1 milijona evrov in bil, po poročanju Večera, s končno ponudbo slabih 2,2 milijona evrov najugodnejši izvajalec. Drugi dve podjetji sta bili IMP in Senmed. Energetska sanacija naj bi trajala eno leto, v tem času bi šoli naredili novo fasado, prepotrebna nova okna in zunanja vrata pa tudi toplotno postajo, pri kateri bi naredili nov sistem regulacije ogrevanja. Naredili bi tudi novo razsvetljavo in nove stropne obloge.
Dotrajane stropne obloge na OŠ Tabor I
Predvidena je menjava le štirih radiatorjev od skupno 142 dotrajanih
V šoli so prejšnji mesec opravili meritve temperature v šolskih prostorih. Zunaj je bilo 27,1 stopinje Celzija, v notranjosti pa vsepovsod, razen v kuhinji, prevroče. Kuhinja je bila sicer lani prenovljena. Za Večer je ravnateljica Martina Rajšp povedala, da ne verjame, da bi lahko tako preživeli še eno zimo. Glede na rezultate meritev namreč ni več izolacije, ko se začne pouk, pa se stanje samo še poslabša. Postane še bolj vroče, zadušljivo, vse pa vpliva na počutje učencev in zaposlenih. Ravnateljica je še opozorila, da je zdaj predvidena le menjava štirih dotrajanih radiatorjev od 142, drugi dobijo energetsko varčni ventili s termostatskimi glavami.
Vhodi v OŠ Tabor ITla na OŠ Tabor I so udrta
Še vedno pa je ostalo stanje tako, kot smo že poročali: zunanja ploščad je uničena, vhodi v šolo dotrajani, okna ne funkcionirajo, tla v šoli se posedajo. Velike težave povzroča tudi dotrajani vodovod s starimi litoželeznimi cevmi, pojavljajo se izgube vode. Na občini so sicer za Večer dejali, da je po energetski sanaciji predvideno nadaljevanje del ob predpostavki, da bodo zagotovljena sredstva za investicije te osnovne šole in drugih mariborskih osnovnih šol.
Na prvem so v Zgornji Koreni lahko poslušali dalmatinske pesmi, ki so jih zapeli IL Divji, in jedli morske jedi. Na drugem večeru pa so v Dvorjanah obiskovalci videli akrobatke v zraku, nekaj ognja in poskusili okusne koktejle. Poglejmo, kako je bilo.
V nedeljo smo poročali, da je avtobus, ki smo ga Mariborčani podarili pobratenemu Harkovu in napolnili s pol tone humanitarne pomoči, prispel v Ukrajino, oziroma na tretjino poti med Mariborom in Harkovom, saj je Harkov od ukrajinskega mejnega Mesta Mukačevo oddaljen natanko dvakrat toliko, kot Maribor.
Danes pa je Igor Jurišič iz Mestne občine Maribor, natančneje predsednik Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje z veseljem sporočil, da je avtobus pred harkovsko mestno hišo uradno prevzel g. Evgenij Vodovozov, podžupan Harkova za področje infrastrukture in je tako dokončno predan v uporabo.
Z avtobusom prispela tudi humanitarna pomoč
Podžupan Harkova se je Mariboru iz srca zahvalil za pomoč v trenutku, ko je ta najbolj potrebna. Z avtobusom je v Harkov prispela tudi vsa zbrana humanitarna pomoč in sicer 222 kg hrane, 244 kg sanitarno-higienskih izdelkov, 35 kg medicinskih izdelkov in 2 kg zdravil.
Ob tem je predsednik Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje MO Maribor prebivalcem Harkova prenesel željo, da Harkov, ki letos obeležuje 10. Obletnico pobratenja z Mariborom, v miru dočaka svoj praznik, 23. Avgust – 79. Obletnico osvoboditve Harkova.
Koruzni labirint v Mariboru bo za vikend, že peto leto zapored, odprl svoja vrata. Preverili smo, kakšni so načrti za letos.
Spregovorili smo z Natašo, ki je vodja parka, ki nam je povedala, da se letos vračajo na lokacijo ob Papeški cesti: “Letos smo na Papeški cesti, kjer je bila Jagodna dežela. Pred leti smo tu že bili, ampak ker koruza kolobari, torej se ne sme sejat na isto polje, mi kolobarimo z njo. Odprti bomo vsak dan od devete ure zjutraj do osme ure zvečer.”
Tematika bo Stara trta
Tematika letošnjega Koruznega labirinta je Stara trta nam še zaupan Nataša: “V sodelovanju z Fakulteto za arhitekturo smo ponovno pripravljali načrte na to temo. Tako smo letos oblikovali največji grozd na svetu. V Mariboru tako nimam le najstarejše trte na svetu, ampak tudi največji grozd.”
Sama pot je letos nekoliko bolj zahtevna: “Obiskovalci se bodo morali malo bolj potrudit, da najdejo same postaje, teh bo 15. Smo pa ponovno del labirinta naredili tako imenovani neraziskani labirint, ki ga bodo obiskovalci morali raziskovati brez zemljevida. Seveda tisti, ki si bodo upali.”
Dobrodošli so vsi hišni ljubljenčki
V Koruzni labirint so dobrodošli vsi, otroci seveda s spremstvom odrasle osebe: “Otroci sami ne smejo v labirint, ker je zadeva prevelika. Tako da labirint je za družine, spodnje starostne omejitve ni, je pa priporočljivo z otroci od nekje tretjega, četrtega leta, da imajo kaj od same dogodivščine. Kužki so dobrodošli, pravzaprav so vse domače živali dobrodošle, tudi goste s papigo smo že imeli.”
Planirano je, da bo labirint odprt do žetve, a kdaj to bo, težko napovedo: “Smo namreč tudi letos na začetku sezone bili malo bolj na trnih, zaradi suše. Računamo, da bomo odprti še v avgustu in septembru, ampak koliko v septembru bomo pa še videli, ker bo verjetno letos koruza prej zrela kot običajno.”
Od državnozborskih volitev je minilo že več mesecev, poslanci so že zasedli svoja mesta in seje vlade potekajo v polnem teku, sprejetih je bilo že nekaj pomembnih odločitev. A mariborski poslanci molčijo, tako v parlamentu kot v odgovorih na pomembna vsebinska novinarska vprašanja, vezana na razvoj Maribora.
Izvedenih je bilo že šest rednih sej Vlade RS, osem izrednih sej ter devet dopisnih sej. V vsem tem času se dva poslanca iz Maribora, ki sta v državni zbor prišla iz stranke Gibanje Svoboda, nista oglasila še niti enkrat. Portal, ki vodi statistiko, jasno pokaže, da Andreja Rajbenšu ni imela še nobenega govora, pravzaprav še ni izgovorila niti ene besede. A s svojim poslanskim delom zasluži izplačilo za obdobje od 13. 5. do 31. 5. v mesecu maju 2022 – 2385,28 evra, kar pomeni, da je toliko dobila za polovico meseca maja.
Popolnoma enako lahko ugotovimo še pri enemu poslancu iz Maribora iz vrst Gibanja Svoboda. Rastislav Vrečko očitno v državnem zboru raje molči kot govori, po statistiki namreč, kot kaže, še ni spregovoril. Zanimivo je, da so poslanci Gibanja Svoboda zatrjevali, kako se bodo borili, da bo Maribor slišan v prestolnici, a vprašanje je, ali se bo z molkom kaj spremenilo na boljše. A kljub tihemu sedenju v državnem zboru je zaslužil izplačilo za obdobje od 13. 5. do 31. 5. v mesecu maju 2022 skoraj dva tisočaka in pol – 2436,02 evra.
Je pa na drugi strani med mariborskimi poslanci iz Gibanja Svoboda glasna vsaj Lena Grgurevič, ki svoje mnenje jasno in glasno pove. Medtem ko od zgoraj omenjenih ne dobiva nič kaj višje poslanske plače – 2513,97 evra bruto izplačila.
,
Tudi v našem mediju smo v začetku meseca junija na poslance iz Maribora naslovili vsebinska novinarska vprašanja. Zanimalo nas je, katere projekte bodo podpirali za boljši Maribor. Kaj koalicijska pogodba zagotavlja Mariboru in kaj bo Maribor z njo pridobil ter ali bodo ustanovili Klub mariborskih poslancev in delovali skupaj ali bodo delovali ločeno? Zanimalo nas je tudi, če bodo odprli poslansko pisarno in kdaj jih bodo lahko občani obiskali?
Kljub temu, da prejemajo lepo poslansko plačo za svoje delo in so obljubljali, kaj bo Maribor imel od njih, na vprašanja enostavno ne odgovarjajo. Vse od 1. 6. odgovorov nismo dobili. Kot kaže, so mariborski poslanci po izvolitvi hitro ostali brez besed in odgovorov na vsebinska vprašanja.
Sicer smo preverili še, kako zgovoren je Dejan Kaloh, ki je poslansko klop zasedel v kvoti SDS. Vidimo lahko, da je po spregovorjenih besedah med bolj aktivnimi.
Investicija obsega preureditev levega nabrežja reke Drave v območju od Studenške brvi na zahodni strani do Vodnega stolpa na vzhodni strani v skupni dolžini več kot 1 km in skupni površini okoli 24.000 m2.
MO Maribor je meseca maja podpisala pogodbo z izvajalcem del za obnovo nabrežja Drave – Lent. Pogodba vredna 7,7 milijona evrov je bila podpisana s Cestnim podjetjem Ptuj, d. d., od tega je občina 2,4 milijona evrov pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj z mehanizmom Celostnih teritorialnih naložb (CTN).
VIR: Mestna občina Maribor
Izvajalec bo z gradbeno obrtniškimi deli začel prihodnji teden, predvidoma 12. julija, ko bo začel s pripravljalnimi deli; vsa dela pa mora zaključiti do 30. maja 2023. Izvajanje del bo potekalo v treh etapah, začenši na zahodnem delu Lenta med Studenško brvjo in Ribiško ulico, nato pa še v dveh etapah proti vzhodu do Vodnega stolpa. Promet bo zaradi omogočanja hitre izvedbe del na zahodnem delu Lenta zaprt, bo pa urejen obvoz po Koroški cesti in Ribiški ulici. Zapora zahodnega dela Lenta med Studenško brvjo in Ribiško ulico bo potekala predvidoma do oktobra 2022. Ves čas zapore bo za stanovalce in pravne osebe omogočen dostop (tudi z avtomobili) do garaž, stanovanj in lokalov.
Kako bo poskrbljeno za stanovalcev v tem delu Maribora?
Za stanovalce Lenta, ki imajo v danem trenutku dovolilnice za parkiranje na tem območju (Cona 4), bo MO Maribor v času izvajanja gradbenih del poskrbela na način, da bodo iste dovolilnice za parkiranje veljale za parkirna mesta pod Titovim mostom na vzhodni strani Lenta, na zahodni strani pa bodo stanovalci še naprej lahko parkirali na gramoznem parkirišču med Kopališčem Pristan in Lavričevo ulico. Stanovalci Lenta, ki za parkiranje uporabljajo eno izmed garažnih hiš na tem območju, bodo lahko to storitev nemoteno uporabljali še naprej. Uporaba dosedanje t. i. bele cone na Lentu ne bo več mogoča.
VIR: Mestna občina Maribor
Po preureditvi bo na območju Lenta vzpostavljen t.i. shared space (promet bo potekal v obeh smereh), parkirišč z belimi conami več ne bo, bo pa tudi po obnovi za vse stanovalce zagotovljeno parkirišče pod Titovim mostom in na lokaciji med Kopališčem Pristan ter Lavričevo ulico.
Parkirišč z belimi conami ne bo več
MO Maribor bo prav tako zagotovila električno vozilo Maister, ki bo namenjeno temu delu mesta in bo na voljo predvsem stanovalcem Lenta. V času izvedbe del bo urejena gradbiščna pisarna, kjer bodo pristojni občanom pomagali z vsemi informacijami. O vseh nadaljnjih zaporah in podrobnostih projekta pa bodo iz MO Maribor obveščali sproti.
Društvo za razvoj filmske kulture in Lutkovno gledališče Maribor od leta 2017 pripravljata Letni kino Minoriti z izborom najboljših aktualnih naslovov vseh zvrsti, pogovori z avtorji ter avtoricami kot tudi kratki predfilmi po naboru sodelujočih festivalov.
Tako bo tudi letos, programski koncept ostaja enak kot prejšnja leta: Letni kino Minoriti 2022 vabi na 13 vrhunskih poletnih filmskih večerov, ki bodo v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor potekali od 9. julija do 20. avgusta, vsako soboto in sredo ob 21. uri.
Katarina Klančnik Kocutar, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, je poudarila, da so v LGM ponosni na številna odlična sodelovanja, saj upravljanje s prizorišči v minoritskem kompleksu jemljejo zelo odgovorno. Znova so ustvarili tudi presečno množico, kjer se filmska in lutkovna umetnost srečata in znova predstavljajo dva sklopa filmov iz festivala Stoptrik v programu Poletnega lutkovnega pristana. Selekciji stop animacije bosta namenjeni otrokom in odraslim obiskovalcem.
Žiga Brdnik, programski selektor, pred začetkom izvedbe Letnega kina Minoriti poudarja: “Sestavljanje programa je bilo letos zaradi odlične filmske letine težko, a ko lahko izbiraš med toliko odličnimi domačimi in tujimi filmi, so to sladke skrbi. Izpostavil bi odlično leto za slovenski film, saj bomo v družbi filmskih gostov prikazali kar štiri odlična slovenska dela (Inventura, 2017, Orkester, Ena za reko: Zgodba Save) in izjemno uspešno mednarodno koprodukcijo (Morena), pri kateri je tudi Slovenija odigrala pomembno vlogo. Naslednji programski poudarek je borba za ohranitev okolja, ki jo neposredno prikazujeta dva čudovito posneta in družbeno angažirana dokumentarna filma (Snežni leopard, Ena za reko: Zgodba Save), posredno pa se politično, čustveno in tematsko nanjo navezuje večina filmov na programu. Vrhunec filmskega poletja bo gotovo predstavljala jubilejna projekcija enega najboljših filmov vseh časov, Botra, ki bo v vzdušju čarobnih Minoritov na sveži digitalno restavrirani kopiji, prikazani z novim mariborskim digitalnim projektorjem gotovo nekaj posebnega.”
Rene Puhar, producent, pa izpostavlja, da so ponosni, da je pred njimi znova izjemno bogata, zdaj že 6. edicija Letnega kina Minoriti, ki bo trajala vse poletje. Vesel je, da je minilo obdobje, ki je močno zarezalo v filmsko industrijo – tako področje produkcije, distribucije, kot prikazovanja, festivalov … Nam pa je še poudaril, da so pomembne tudi promocije kratkih filmov in da so med klasike uvrstili legendarni film Boter. Pa tudi to, da je poseben, boljši občutek gledati filme na platnu, na prostem, v družbi, kot pa sam doma na kavču. V letošnjem letu si še zlasti želijo podpore občinstva, ob tem pa izraža hvaležnost: “S strani širokega kroga sponzorjev, donatorjev in partnerjev smo jo v pripravah na dogodek dobili in se za to iskreno zahvaljujemo.”
Program letošnjega Letnega kina Minoriti
Sobota, 9. julij, 21:00
// Večer Društva slovenskih režiserk in režiserjev Inventura igrani / Darko Sinko / Slovenija / 2021 / 106 min / slovenščina + pogovor s scenaristom in režiserjem Darkom Sinkom
Sreda, 13. julij, 21:00
Mala mama (Petite Maman) igrani / Céline Sciamma / Francija / 2021 / 72 min / francoščina s slovenskimi podnapisi + predfilm mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation: Mavrična vas / animirani / otroci iz skupine Češnje 2020/2021, Vrtec Ivana Glinška Maribor, Enota Kosarjeva / 2021 / 4 min
Sobota, 16. julij, 21:00
// MB premiera 2017 dokumentarni / Goran Vojnović / Slovenija / 2022 / 113 min / slovenščina
Sreda, 20. julij, 21:00
// MB premiera Belfast igrani / Kenneth Branagh / Velika Britanija / 2021 / 98 min / angleščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Festivala migrantskega filma:
Conrado / dokumentarni / Guilllermo Alvarez Chaia / Španija / 2022 / 13 min
Sobota, 23. julij, 21:00
Sladičeva pica (Licorice Pizza) igrani / Paul Thomas Anderson / ZDA / 2021 / 134 min / angleščina s slovenskimi podnapisi + predfilm mednarodnega filmskega festivala StopTrik
Sreda, 27. julij, 21:00
// MB premiera Snežni leopard (La panthère des neiges) dokumentarni / Marie Amiguet & Vincent Munier / Francija / 2021 / 92 min / francoščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc: Ne morete me avtomatizirati (You Can’t Automate Me) / dokumentarni / Katarina Jazbec / Slovenija / 2021 / 21 min
Sobota, 30. julij, 21:00
Pravi moški (Ich bin dein Mensch) igrani / Maria Schrader / Nemčija / 2021 / 102 min / nemščina, angleščina s slovenskimi podnapisi + predfilm festivala Shots
Sreda, 3. avgust, 21:00
Morena (Murina) igrani / Antoneta Alamat Kusijanović / Hrvaška, Slovenija, ZDA, Brazilija / 2021 / 94 min / hrvaščina s slovenskimi podnapisi + spletni pogovor z režiserko Antoneto Alamat Kusijanović + predfilm mednarodnega ljubljanskega festivala kratkega filma FEKK: V modrino (U plavetnilo) / igrani / Antoneta Alamat Kusijanović / Hrvaška, Slovenija / 2017 / 22 min
Sobota, 6. avgust, 21:00
// MB premiera Orkester igrani / Matevž Luzar / Slovenija / 2021 / 111 min / slovenščina + pogovor s filmsko ekipo in glasbeno druženje s člani_cami Pihalnega orkestra SVEA Zagorje
Sreda, 10. avgust, 21:00
// MB premiera Panj (Zgjoi) igrani / Blerta Basholli / Kosovo / 2021 / 84 min / albanščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Feminističnega filmskega festivala Fefi:
Dom (Mal) / igrani / Sevinaz Evdikê / Avtonomna administracija Severne in Vzhodne Sirije / 2019 / 10 min
Sobota, 13. avgust, 21:00
// 50-letnica filma Boter (The Godfather) Francis Ford Coppola / ZDA / 1972 / 177 min / angleščina s slovenskimi
podnapisi
Sreda, 17, avgust, 21.00
// MB premiera Ena za reko: Zgodba Save dokumentarni / Rožle Bregar, Rok Rozman / Slovenija / 2022 / 84 min / slovenščina, angleščina s slovenskimi podnapisi
+ pogovor s filmsko ekipo
Sobota, 20. avgust, 21.00
Vzporedni materi (Madres paralelas) igrani / Pedro Almodovar / Španija / 2021 / 120 min / španščina s slovenskimi podnapisi + predfilm Festivala LGBT filma:
Sestre / igrani / Kukla Kesherović / Slovenija / 2021 / 23 min
Več o programu in spletna prodaja vstopnic na spletni strani Letni kino Minoriti. V primeru neugodnih vremenskih razmer se projekcijo lahko prestavi na nadomestni termin ob nedeljah ob 21. uri. Na spletni strani in Facebook strani bodo najkasneje štiri ure pred projekcijo obveščali o morebitnih spremembah.
Novi slovenski nanosatelit Trisat-R bo po najnovejših napovedih z raketo v vesolje poletel čez teden dni. “Od organizatorja poleta (Esa) smo bili obveščeni, da je polet s prvotno načrtovanega 7. julija prestavljen na 13. julij, saj raketa še ni pripravljena na polet,” so danes za STA povedali na fakulteti Feri.
Satelit Trisat-R so 2. junija prepeljali iz čiste sobe laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri) ter naslednji dan z letalskim prevozom prek Dunaja in Pariza v Francosko Gvajano. Tam so Trisat-R namestili na strukturo LARES-2, ki bo poletela v vesolje na prvem poletu nove evropske nosilne rakete VEGA-C.
Trisat-R je institucionalna demonstracijska misija, ki jo kot primarni izvajalec izvaja Feri po pogodbi z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) ter v sodelovanju z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) in slovenskim podjetjem SkyLabs. Njen osnovni namen je opravljanje meritev ionizirajočega sevanja v srednji Zemljini orbiti z namenom modeliranja okolja magnetosfere in boljšega razumevanja vesoljskega vremena.
Tvegana misija
“Gre za izjemno tvegano misijo v osrčje ionosfere v srednjih Zemljinih orbitah na višini 6000 kilometrov oziroma za misijo v okolje z izjemno povišanim ionizirajočim sevanjem. Zaradi zelo visoke stopnje sevanja je predvidena življenjska doba satelita Trisat-R približno dve leti, ob tem pa samo tveganost misije povečujejo tudi dodatni faktorji, kot so uspešnost radijske komunikacije na izjemni razdalji z zelo majhnim objektom v vesolju in uspešnost prvega poleta nosilne rakete VEGA-C,” so nedavno pojasnili na Univerzi v Mariboru.
Zaradi visoke Zemljine orbite se satelit Trisat-R po svojem utirjenju in novem življenjskem ciklu ne bo približeval Zemlji in izgorel, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje in v vesolju ostal za vekomaj.
Prvi polet nosilne rakete VEGA-C bo v vesolje ponesel tudi prve nanosatelite v srednjo Zemljino orbito. “Tokrat si ta izjemni korak človeštva Slovenci delimo zgolj z dvema vodilnima evropskima vesoljskima narodoma, in sicer s Francozi in Italijani. S tem dejanjem bomo Slovenci dobili sicer majhen, pa vendar večen spomenik v vesolju,” še izpostavljajo na univerzi.
Prvi nanosatelit poslan v vesolje septembra 2020
Satelit Trisat-R temelji na platformi z izjemno visoko stopnjo miniaturizacije in je v celoti zasnovan, načrtovan in izdelan v Sloveniji. Po svoji teži 4965 gramov in velikosti 30 krat 10 krat 10 centimetrov spada v razred nanosatelitov standardne velikosti treh enot.
“Na krovu satelita Trisat-R je kopica novosti in tehnoloških inovacij, ki s svojo demonstracijo delovanja v vesoljskem okolju slovenskim podjetjem omogočajo utrjevanje svojega položaja in statusa na trgu vesoljskih tehnologij,” je povedal vodja projekta Iztok Kramberger.
Prvi slovenski nanosatelit Trisat so izstrelili v vesolje septembra 2020.
VIR: STA
Vsako leto dupleški slikar Rajko Ferk organizira likovno kolonijo Duplek art. Letošnja je bila že 13. po vrsti, na njej pa je sodelovalao 40 likovnikov iz 11 držav. Vsako leto pa nato Ferk pripravi tudi več razstav likovnih del, ki so nastala na koloniji.
Tako so si lahko obiskovalci dvorane Kulturrnega doma Dvorjane v občini Duplek lahko že ogledali del likovnih umetnij te kolonije. Letos so pravzaprav imeli rdečo nit, osrednjo temo, ki je bila povezana z aktom. Veliko slikarjev je tako res naredilo ženski akt, drugi pa so ustvarjali “po svoje”. Rajko Ferk nam je ob pripravi na razstavo povedal, da v tej dvorani niso razstavljena vsa dela, na naslednjih pa bo nekaj del izmenično menjaval, tako da bodo lahko zvesti sledilci videli vse. Razstave bo postavljal namreč tudi drugod po Sloveniji, kot to običajno naredi.
Zaradi nogometne tekme med NK Maribor in FC Shakhtyor Soligorsk na stadionu Ljudski vrt v Mariboru bo danes, v sredo, 6. julija 2022, do 23. ure popolnoma zaprta Mladinska ulica med Strossmayerjevo ulico in Vrbansko cesto.
Med zaporo bodo mestni avtobusi na linijah št. 7 Kamnica–Rošpoh in 18 Pekre–STŠ v okolici Ljudskega vrta vozili po spremenjeni trasi. Obvoz bo speljan od Krekove ulice po Strossmayerjevi ulici, Gosposvetski in Vrbanski cesti, kjer se bodo vrnili na ustaljeno traso. Med zaprtjem dela Mladinske ulice ne bo v uporabi avtobusno postajališče Stadion – Ljudski vrt, sporočajo z Marproma.
Pred kratkim smo poročali o tem, da je nekaj krajanov Krajevne skupnosti Razvanje, ki je le nekaj minut iz centra Maribora, brez vode. Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, da izvemo, kako je to mogoče.
Tako pozimi kot poleti, pravzaprav v vseh letnih časih, se mora nekaj krajanov v Razvanju znajti, kakor vedo in znajo. Uporabnica Facebooka se je tako v svojem zapisu spraševala, ali se lahko pridejo tuširat pod ognjemet ali jih bodo povabili k sebi domov. Pozimi morajo namreč topiti sneg, da lahko poplaknejo WC, poleti upajo, da bodo imeli kako kapljo vode za tuširanje po celem dnevu.
Dve desetletji je trajalo, da je bil izveden program Razvanje z vodohranom in vodovodi
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, da nam posreduje odziv in razloži, čemu v delu Razvanja nekaj krajanov nima pitne vode. “V Razvanju so območja, ki so brez javne oskrbe s pitno vodo. Krajani imajo lastno oskrbo, ki seveda ne zagotavlja standarda javne oskrbe s pitno vodo,” so nam odgovorili in dodali: “MOM skozi svoje dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne programe tudi na teh območjih izvaja realizacijo gradnje javnega vodovoda. Žal je trajalo kar dve desetletji, da je bil končno izveden program Razvanje z vodohranom in vodovodi v povezavi z vodnim virom Betnava in občino Hoče-Slivnica. Šele ta poseg je omogočil širitev javnega vodovoda na območja Naselje nad Habakukom, ki se je izgradil v lanskem in letošnjem letu.”
Za nadaljevanje gradnje tega sistema se pripravlja dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja
Naprej pa so še zapisali, da se za nadaljevanje gradnje iz tega sistema na območje Poštela oz. Habakuk II. faza trenutno pripravlja dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pridobivajo potrebna zemljišča za posege. “Tukaj aktivno sodelujemo z lastniki zemljišč ter krajevno skupnostjo Razvanje. Kljub zahtevam okolja in problematičnih zahtev lastnikov (arheologija in pravica graditi) planiramo izgradnjo vodovoda na tem delu najkasneje v letu 2023. Gre za redkeje poseljeno območje, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo iz strani prebivalcev na podlagi izdanih vodnih dovoljenj na zajetjih iz katerih se danes po večini napajajo.”
Letos so našli ustrezno varianto z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za neopremljena poseljena območja
Z Mestne občine Maribor so še dodali, da gre za dolgoletno problematiko zaradi neizdajanja soglasij lastnikov zemljišč za možnost poseganja z gradnjo vodovoda na privatna zemljišča. “Prav tako je bila izgradnja vodohrana v Razvanju pogoj za načrtovanje in gradnjo vodovodov na območju Pivole, ki je še zadnje relativno gosto poselitveno območje (aglomeracije), kjer občina MOM še ne izvaja javne oskrbe s pitno vodo. Zaradi izjemno velike dolgoletne problematike ne izdaje soglasij lastnikov zemljišč za možnost poseganja z gradnjo vodovoda na privatna zemljišča, kjer so bile načrtovane številne variante možne gradnje vodovoda, so se zasnove in projekti posledično ves čas spreminjali in so tako krajani ostali brez javnega vodovoda vse do danes in sicer na območju Pivolska cesta, Ulica Janka Sernca in Oberlajtova pot. V letošnjem letu je občini in KS uspelo poiskati ustrezno varianto, kjer je končno izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi za ta še neopremljena poseljena območja,” so zapisali.
Dodali pa so še, da se v letih od 2023 do 2025 “načrtuje izgradnja vodovoda na območju Kozjaka (Gaj nad Mariborom) s sredstvi sofinanciranja RS v Načrtu za okrevanje za sisteme z manj kot 10.000 prebivalci.”
Uporaba zaščitne maske je obvezna za vse paciente, ki se gibajo po bolnišnici. Prav tako je obvezna uporaba zaščitne maske zaposlenih ob vsakršnem delu z bolniki, so danes sporočili iz UKC Maribor.
“Naročene paciente s povišano temperaturo in/ali znaki okužb dihal prosimo, da v prostore UKC Maribor ne vstopajo, temveč prej pokličejo v ambulanto/dejavnost, kjer so naročeni in upoštevajo njihova navodila. Ta navodila za paciente Urgentnega centra ne veljajo. Pacienti se testirajo na SARS CoV 2 pred sprejemom v bolnišnico in periodično med hospitalizacijo,” še zapišejo.
Omejitev obiskov
Obiski so omogočeni na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica), vendar zgolj na eno zdravo odraslo osebo. Na ostalih oddelkih v UKC Maribor ostaja omejitev obiskov nespremenjena – obiski se zaenkrat dovolijo izjemoma in maksimalno eni zdravi osebi v primerih: hospitaliziran mladoletnik, hospitalizacije odraslih nad 7 dni, obiski kritično bolnih in paliativnih pacientov ne glede na trajanje hospitalizacije, izjeme po presoji lečečega zdravnika.
Če je obisk dovoljen, obiskovalcu ni potrebno izpolnjevati pogoja PCT, je pa potrebno nošenje zaščitne maske med obiskom ter razkuževanje rok pred vstopom v prostor.
,
