Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Mariborski mestni svetniki so na današnji zadnji seji pred poletnimi počitnicami potrdili spremenjeno ceno pitne vode, ki je po pojasnilih direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga zaradi višjih cen električne energije potrebna na postavki vodarine, o tem smo že poročali. Opravili so tudi prvo obravnavo odloka o občinskem prostorskem načrtu.

Pri točki o občinskem prostorskem načrtu je župan Saša Arsenovič poudaril, da gre za zelo pomemben dokument, na katerega mestna občina čaka že 15 let, pa do zdaj nobena občinska garnitura v tem času ni uspela izpeljati postopka do konca.

Iz opozicijskih vrst so najprej prihajali pozivi, da bi omenjeno točko umaknili z dnevnega reda, saj da je javna razgrnitev dokumenta še vedno v teku in se izteče 3. julija, zato je neprimerno začeti postopek odločanja o tako občutljivem aktu, pozneje pa so bili neuspešni tudi s predlogom, da bi javno razpravo podaljšali.

Pozivi k umiku točke

Čeprav so v Listi za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja, ki je med drugim predlagala umik predvidene umestitve sežigalnice v občinski prostorski načrt, v primeru sprejetja v predlagani obliki zagrozili z zbiranjem podpisov za referendum, Arsenovič pozivom k umiku točke z dnevnega reda ali podaljšanju razprave ni prisluhnil. To bi namreč po njegovem pomenilo, da tudi v tem mandatu, ki se izteče pozno jeseni, dokumentov ne bi mogli več sprejeti.

“Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je dejal Arsenovič. Vodja službe mestnega sveta Rosana Klančnik pa je pojasnila, da morajo razpravo v prvem branju po pravilniku opraviti ravno v času javne razgrnitve.

Etični kodeks bodo obravnavali jeseni

Občinski prostorski načrt, ki je bil v Mestni občini Maribor nazadnje sprejet leta 2001, je temeljni dokument občine, s katerim so določene smernice njenega prostorskega razvoja. Na tej osnovi načrtujejo lokalne prostorske ureditve in določajo pogoje za poseganje v prostor občine. Med drugim določa območja poselitve, kmetijska in posebna zaščitena območja, postavitev gospodarske javne infrastrukture in prometno ureditev.

Na predlog svetnika Stranke mladih – Zeleni Evrope Igorja Jurišiča so svetniki ob koncu seje nameravali sprejeti še etični kodeks funkcionarjev Mestne občine Maribor. Ker pa je kar nekaj svetnikov sejo zapustilo predčasno in so bili nesklepčni, bodo o predlogu glasovali pred začetkom naslednje seje po poletnih počitnicah.
VIR: STA

Mariborski župan mora zaradi izstopa nekaterih svetniških skupin iz koalicije po incidentu z domnevnim fizičnim obračunom nad mladoletnikom iskati vse več kompromisov, zaradi česar se je še pred sejo odločil z dnevnega reda umakniti predvideno občutno podražitev vozovnic za Pohorsko vzpenjačo, korak nazaj pa je moral stopiti tudi pri podražitvi pitne vode.

Če je sprva bilo predvideno, da bi se položnica za vodo za povprečno gospodinjstvo povišala za 1,55 evra, štiričlanska družina pa bi za vodo po novem mesečno odštela 2,91 evra več kot doslej, bodo svetniki zdaj hkrati s podražitvijo odločali še o tem, da bi občina gospodinjskim uporabnikom do konca leta subvencionirala 30 odstotkov cene, za kar naj bi iz proračuna namenili 135.000 evrov, od tega 90.000 evrov iz letošnjega.

Cena pitne vode v Mariboru bo višja

O tej temi se je na seji razvnela prava debata, najbolj je svetnikom bodlo v oči, da Mariborski vodovod dela dobiček, Mariborčanom pa bi dvigovali položnice. Drugi še bolj skrb vzbujajoča stvar pa je, to da so pred kratkim oddali na Mariborskem vodovodu javno naročilo za 50 tisočakov, ki bo namenjeno za rabo direktorju.

“Na nivoju holdinga smo direktorji dobili unificirane pogodbe, kjer imamo možnost nabave službenega vozila. Tam je možnost ali nabaviš električno ali dizelsko ali bencinsko. Ker je v sklopu trajnostnega razvoja in pa znižanja CO2, vsekakor zaželeno da z eklektičnimi vozili ne onesnažujemo okolja ne. Električno vozilo, ki ga omenjate je eno cenejših, da se razumemo ne. Razen če se pogovarjamo o Dacii Sandero, tak da to je dosti denarja, ne bom rekel da ni, ampak ni to zdaj vozilo ki bi bilo neke klase oh in ah in sploh. Niti slučajno,” je na vprašanje kaj bo mesto imelo od tega da si on kupuje električno vozilo za 50 tisoč evrov odgovoril direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug.

“Torej gre za ljudski avto, če sem razbral prav,” po odgovoru Juga doda župan Saša Arsenovič, Jug pa ga dopolni: “Gre za Volkswagna, če vam lahko povem no.”

Sicer pa so na koncu debate, z 25 glasovi za mestni svetniki potrdili Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v mestni občini Maribor za leto 2022.

Mariborski mestni svetni iz vrst NSi, Bernard Memon, je danes na redni seji MO Maribor podal pobudo, da Mestna občina Maribor z Odlokom zaostri beračenje v mestu, izvaja nadzor s strani Redarske službe ter kršitve sankcionira.

“V Maribor si želimo privabiti turiste in oživeti turistični potencial, beračenje posameznikov pa je za mimoidoče in goste lokalov zelo moteče. Beračenje ni nujno zgolj posledica slabega materialnega stanja posameznikov, temveč je na podlagi znanih podatkov, za posamezne tuje državljane tudi dobro organizirana »poslovna dejavnost«. Po njihovi organiziranosti je moč sklepati, da je njihova domnevna stiska neresnična, s prevaro želijo izkoriščati dobroto ljudi,” je poudaril Memon.

Vsiljivo beračenje tudi na terasah lokalov

Dodal je še, da meni, da imamo v Sloveniji dobro razvit solidarnostni sistem pomoči za tiste posameznike, ki se znajdejo na robu preživetja zato menim, da so tovrstne prakse nepotrebne: “Do vsiljivega beračenja prihaja predvsem na Glavnem trgu, v bližini trgovin, lokalov in parkomatov.”

Načrtovano je bilo, da bodo mariborski svetniki na današnji zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami odločali o podražitvi oskrbe s pitno vode ter opravili prvo branje občinskega prostorskega načrta. Ob tem bodo na predlog Stranke mladih – Zeleni Evrope obravnavali etični kodeks občinskih funkcionarjev Mestne občine Maribor ter potrjevali odlok o občinskih cestah.

A začelo se je zapletati že pri potrditvi prisotnosti na današnji redni seji. Mestnih svetnikov je v Mariboru 45 in za sklepčnost seje je potrebna večinska prisotnost, kljub temu, da je po štetju prisotnih na seji bilo 23 svetnikov, pa jih je prisotnost na glasovanju potrdilo le 19. “Jaz bi prosil za vseeno nekaj mestotvorne resnosti. Pogovarjamo se o OPN, ki ga nismo 15 let sprejeli. Pa tukaj ste prisotni, vas vidimi dragi mestni svetniki, ki ste bili izvoljeni,” je nagovoril svetnike Saša Arsenovič.

Na seji ni bilo svetnikov župana Arsenoviča

Ko jih je začel poimensko izpostavljati in klicati, je županu Arsenoviču, Matic Matjašič pojasnil: “Svetniki imamo po statutu pravico sodelovati, ali ne sodelovati na sejah. Glede na situacijo, ko niste želeli podaljšat OPNja, javne razgrnitve, vključit občanov, tudi očitno niste zagotovili svojih svetnikov na seji, ugotavljam, po statutu Mestne občine Maribor, da je mestni svet nesklepčen.”

Povedati do konca mi mogel, saj ga je župan prekinil in povedal: “Ste prisotni, ker vas vidim.” Nekaj minut kasneje, so se seji pridružili še svetniki SD, ki so očitno zamujali, a takoj ko so prišli so svojo prisotnost potrdili in seja je tako postala sklepčna.

Težave z večino v mestnem svetu

Sicer pa mora mariborski župan zaradi izstopa nekaterih svetniških skupin iz koalicije po incidentu z domnevnim fizičnim obračunom nad mladoletnikom iskati vse več kompromisov, zaradi česar se je še pred sejo odločil z dnevnega reda umakniti predvideno občutno podražitev vozovnic za Pohorsko vzpenjačo, korak nazaj pa je moral stopiti tudi pri podražitvi pitne vode.

Večer poroča, da je direktor UKC Maribor Anton Crnjac dejal, da bo kontejner, ki bi služil za obravnavo covid pacientov, stal med anatomskim inštitutom, ginekološko stavbo in infekcijskim oddelkom. Za ta namen pa bi morali posekati edini takšen park v UKC Maribor. Tam je enajst dreves in več grmovnic.

Kot zapišejo na Večeru je arboristka Tanja Grmovšek pristojne pozvala, naj parka ne uničijo in da naj kontejner umestijo na drugi del. Več dreves v parku, kjer bi morali drevesa poršiti, opravlja številne pozitivne funkcije, gre za drevesa, večinoma sajena v 60. letih prejšnjega stoletja.

Na Večeru še zapišejo, da je rdeče listna bukev, domnevno najstarejše drevo in da njena vrednost znaša 48.680 evrov. Obrnili so se na UKC Maribor, kjer pa so dejali, da lokacija še ni točno določena. Na vprašanje ali drži, da gre za prej omenjeno lokacijo, niso odgovorili.

Več TUKAJ.

Sinoči so ob Dravi obiskovalci Festivala Lent uživali ob nastopu mariborske skupine Groovocado. Fantje in dekleti so poskrbeli za plesne ritme pesmi, pri katerih se je marsikdo tudi vstal in zaplesal.

Tako so poskrbeli za soul, funk, disco, pop, rokenrol ter več uspešnic 80. in 90. let prejšnjega stoletja. In če so bili obiskovalci sprva še sramežljivi in jih je bilo hkrati nekoliko manj, so po začetnih ritmih napolnili stopnice pri Vodnem stolpu. In glasbena zabava se je lahko razmahnila. V precej topli poletni noči sta Drava in občasen rahel vetrič poskrbela, da nikomur ni bilo prevroče, skupina Groovocado pa, da je bilo vsem najmanj “fajn”. Po nizu pesmi je sledil skorajšnji konec tega koncerta, a so člani in članice benda zaigrali še nekaj pesmi.

Groovocado na začetku nastopa na Jurčkovem – Večerovem odru

Akrobatska predstava na Glavnem trgu

Izjemno pa je bilo na Glavnem trgu, kjer se je odvijal festival uličnega gledališča Ana Desetnica visoko v zraku. Quadro je namreč poskrbel, da so se gledalci zazrli v zrak, kjer so akrobati na dvignjenem odru plesali. Nastala je iluzija, ki je marsikoga osupnila. Za Ano Desetnico pa vsekakor velja, da je rojena prav na Festivalu Lent v njegovih zgodnjih začetkih, nato pa se je razvila še naprej drugod in v Ljubljani zrasla v samostojen festival, ki ostaja povezan z Mariborom.

Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija
Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija
Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija

Danes odprtje Folkarta in povorka sodelujočih skupin

Danes se začenja Folkart, iz katerega je pravzaprav nastal Festival Lent. Samostojni Folkart vsako leto pripelje v Maribor iz vsega sveta folklorne skupine.

Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je v družbi podžupana dr. Sama Petra Medveda v Hiši Stare trte danes sprejel slovenske nogometne prvake.

»Dosegli ste izjemen uspeh, ki je dvignil in povezal ves Maribor ter znova dokazali, da ste daleč najuspešnejši nogometni klub v Sloveniji,« je župan uvodoma nagovoril rekorderje po
naslovih državnega prvaka in jim še enkrat čestital za osvojeni 16. naslov.

»Na vaše dosežke smo izjemno ponosni in vam tudi v prihodnje želimo veliko uspeha, ne le na domačih tleh, tudi na evropski ravni,« je poudaril podžupan in dodal, da s tekmovanji na
evropski ravni pridobiva celotna skupnost.

Klub z največ trofejami v državi je z redno udeležbo v mednarodnih tekmovanjih tudi velik promotor mesta Maribor in je trenutno v zaključnem delu priprav na sezono 2022/23. Športni direktor NK Maribor Marko Šuler je ob sprejemu izpostavil: »Prejšnjo sezono smo oddelali povsem v slogu Maribora. Vmes smo preživeli marsikaj, prestali različne izzive in na koncu pripeljali trofejo, kjer mora biti. Nagrada za storjeno pa hkrati pomeni za nas nov izziv, naprej gremo z dodatnim motivom. Čutimo podporo mesta, še posebej v tem obdobju, ko se začenja tekmovanje za evropske pokale in verjamemo, da bomo skupaj imeli dovolj razlogov za zadovoljstvo.«

Ekipa je doživela nekaj sprememb, a je že sestavljena in pripravljena na novo evropsko pot, ki jo začenja s kvalifikacijami za Ligo prvakov že v sredo, 6. julija, z dvobojem v Ljudskem vrtu proti prvaku Belorusije.

 Mariborski svetniki bodo na današnji zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami odločali o podražitvi oskrbe s pitno vode ter opravili prvo branje občinskega prostorskega načrta. Ob tem bodo na predlog Stranke mladih – Zeleni Evrope obravnavali etični kodeks občinskih funkcionarjev Mestne občine Maribor ter potrjevali odlok o občinskih cestah.

Mariborski župan mora zaradi izstopa nekaterih svetniških skupin iz koalicije po incidentu z domnevnim fizičnim obračunom nad mladoletnikom iskati vse več kompromisov, zaradi česar se je še pred sejo odločil z dnevnega reda umakniti predvideno občutno podražitev vozovnic za Pohorsko vzpenjačo, korak nazaj pa je moral stopiti tudi pri podražitvi pitne vode.

Če je sprva bilo predvideno, da bi se položnica za vodo za povprečno gospodinjstvo povišala za 1,55 evra, štiričlanska družina pa bi za vodo po novem mesečno odštela 2,91 evra več kot doslej, bodo svetniki zdaj hkrati s podražitvijo odločali še o tem, da bi občina gospodinjskim uporabnikom do konca leta subvencionirala 30 odstotkov cene, za kar naj bi iz proračuna namenili 135.000 evrov, od tega 90.000 evrov iz letošnjega.

vir: sta

Mariborski mestni avtobusi bodo po koncu šolskega leta od danes naprej vozili po počitniških voznih redih.

Ti bodo veljali od 27. junija do 31. avgusta 2022 in so dostopni na povezavi za vse linije TUKAJ.

Podjetje Marprom je sicer v počitniške vozne rede dodalo tudi nočni krožni liniji K 1 in K 2, ki bosta aktivni vse dni do konca Festivala Lent, 2. julija. Tako bo odhod z dogodkov v okviru festivala mogoč tudi z mestnim avtobusom.

Ob tem Marprom še obvešča, da bo šolarjem, ki bodo kupili Marpromove mesečne šolske vozovnice za julij, veljavnost teh brezplačno podaljšana še v avgust. Prav tako do konca avgusta je podaljšana tudi veljava subvencioniranih vozovnic IJPP.

Lani julija je potok Radoljna v Lovrencu na Pohorju vnovič pokazal zobe. Ob močnem nalivu je namreč Radoljna prestopila svoje bregove in praktično, deroča kot je bila, odnesla most. Gradnja novega mostu je trajala kar nekaj časa, a je pa zdaj trdno na mesto, da bo kljuboval vsem neurjem in nevihtam. Več pa v prispevku.

V okviru Festivala Lent so sinoči ob Vodnem stolpu na Jurčkovem – Večerovem odru nastopili Leteči potepuhi, ki so zaigrali nekaj svojih zimzelenih pesmi, nato pa je na oder stopil še legendarni Adi Smolar.

Poletni večer z visokimi temperaturami je kar vabil na Festival Lent, kjer se je včeraj ves dan dogajalo. Med vsemi prireditvami na raznih prizoriščih je bil tudi nastop Adija Smolarja z Letečimi potepuhi. Ti so sprva zavzeli oder sami in kakih pol ure peli in igrali svoje razne pesmi.

Energični nastop in nagovarjanje občinstva je pripeljalo tudi do tega, da se je to popolnoma prebudilo, predvsem pa uživalo na stopnicah ob reki Dravi. Prav tam, kjer je nekoč bil glavni, plavajoči oder.

Jurčkov – Večerov oder na Festivalu Lent

Zdaj pa je na ploščadi ob Vodnem stolpu Jurčkov – Večerov oder. En oder z dvema imenoma, saj Lentovci niso želeli opustiti niti enega niti drugega. Večerov oder je sinonim za glasbo, kakršno slišimo letos na tem odru, Jurčkov oder pa zaradi spomina na Jurčka vsekakor mora ostati. In pri tem res ni razprave ali ja ali ne.


Leteči potepuhi so torej zaigrali svoje hite, nato pa so se umaknili z odra in prostor dali Adiju Smolarju. Ta je po svoji navadi občinstvu namenil več besed, hkrati pa zaigral na kitaro in zapel svoje pesmi.

Adi Smolar je zapel svoje hite.

Leteči potepuhi so se mu nato eden za drugim pridružili in večer ob Dravi je postajal vse glasnejši in vse bolj dinamičen

Današnji dan pa Festival Lent ponovno vabi na svoja prizorišča. V mestnem parku se lahko pridružite tako dopoldan kot popoldan družinam na ustvarjalnih delavnicah, na odru Triglav bo dopoldan Poletje v laseh, popoldan pa Povodni mož Ambrož, zvečer pa Maribum Afriqui. Na Grajskem trgu bo ob 18. uri nastopila domača zasedba B-kompleks, pol ure kasneje pa na Glavnem trgu Pozor, muzika na cesti ponuja Natalija Tumpej Trio, v Vetrinjskem dvorcu pa bo Palčica. Ob 20.00 bo na Jurčkovem – Večerovem odru Groovocado. Dogajalo se bo še marsikaj drugega. Celoten program Festivala Lent je zapisan TUKAJ.

 

Na športnem igrišču Gortina v občini Muta so se danes dopoldne zbrali kolesarji, ki so nato tekmovali v vožnji do Pernic. V tistem času, ko so kolesarji premagovali težak večkilometrski vzpon, pa je na igrišču devet ekip kuhalo golaž.

Kolesarjev sicer ni bilo veliko, le okoli 20. A prišli so taki, ki so bili najpogumnejši in najbolj vztrajni, saj ta kolesarska tekma velja še za kar zahtevno zaradi samega vzpona. Pa vendarle so nam povedali, da niso prišli samo tekmovati, kdo bo najboljši, ampak tudi se družiti in skupaj opraviti to pot. Na koncu so se vrnili v dolino vse do Gortine, kjer so lahko poskusili slastne golaže.

Kolesarski vzpon od Gortine do Pernic

Devet ekip kuharjev pa se je tak čas pomerilo v dveh disciplinah. Na prvem mestu bodo kaj kmalu izvedeli, kdo je skuhal najboljši golaž, na drugem mestu pa je tudi tekmovanje v tem, kdo je pripravil najboljšo kuhinjo, v kateri se kuha golaž. Nekatere ekipe so poskrbele še za to, da je v kuhinji tudi pecivo. Ali pa so med samim kuhanjem ponudile nekaj prigrizkov in kakšen kozarček dobre, domače pijače.

Tekmovanje v kuhanju najboljšega golaža in najboljše kuhinje na Gortini

Pa še malo prigrizkov

Otroci so delili tudi sladke dobrote

Po poročanju Statističnega urada RS so bile v 1. četrtletju na četrtletni ravni višje za 4,1 %, na letni pa za 16,9 %. Število prodaj je bilo na ravni lanskega povprečja.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin rastejo že dve leti, najizraziteje so se podražila v Mariboru, za kar 6,9 odstotkov, sledile so podražitve v preostali Sloveniji (za 6,3 %) in v Ljubljani (za 5,3 %).

“Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila 16,9-odstotna. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj (za 19,9 %); sledile so cene rabljenih družinskih hiš (za 15,6 %) in novih stanovanj (za 4,5 %). Cene novih družinskih hiš pa so se znižale (za 1,5 %),”
zapišejo na portalu Statističnega urada RS.

Skupno je bilo prodanih 3.422 stanovanjskih nepremičnin, kar je za okrog 4 % manj kot v prejšnjem četrtletju.

Skupna vrednost vseh v letu 2021 prodanih novih stanovanjskih nepremičnin je bila 166 milijonov EUR (po prvotno objavljenem podatku okrog 67 milijonov EUR), prodanih pa je bilo 820 novih stanovanjskih nepremičnin (po prvotni objavi 333).

Mopa je za pester in zanimiv začetek šolskih počitnic, vsak dan od 9.30 do 20. ure, pripravila brezplačne športne animacije.

Dogajanje bo potekalo na športnih igriščih ob dvorani športnega društva Center, ob Mestnem parku.

Pripravili so košarko, badminton, odbojko na travi, nogomet na vodi in moč udarca z nogo.

Inšpekcijski nadzor ministrstva za javno upravo je med pregledom upravičenosti podanih evidentiranih ur na covid deloviščih, v sivih in rdečih conah ugotovil, da so bili nekateri covidni dodatki izplačani neupravičeno, poročajo Slovenske novice.

Nadzor je na podlagi proučitve epidemiološke situacije in števila obravnav na posameznih deloviščih in oddelkih pokazal, da so zaposleni v sivi coni UKC Maribor od 1. julija do 30. septembra neupravičeno prejemali dodatek v višini 30 odstotkov, ta denar bodo zdaj morali vrniti.

V UKC Maribor za Slovenske novice pravijo, da je revizijska komisija, ki je bila ustanovljena za namen pregleda upravičenosti podanih evidentiranih ur na covidnih deloviščih, sivih in rdečih conah UKC Maribor, preverila upravičenost evidentiranih in že izplačanih ur izključno v sivih conah (SC) za obdobje od 1. 7. do 30. 9. 2021. “Na osnovi preučitve epidemiološke situacije, narave dela in števila obravnav COVID pacientov na posameznih deloviščih in oddelkih je bilo ugotovljeno, da so bile določene evidentirane ure v sivih conah v tem obdobju neupravičeno izplačane. Na podlagi navedenega je delodajalec, skladno z veljavno delovno pravno zakonodajo pripravil sporazume oz. dogovore glede vračila neupravičenih izplačanih ur.”

O kakšnih zneskih je govora?

Izdali so 332 dogovorov o nepriznavanju ur v sivih conah. Povprečen znesek vračila je 80,33 evra bruto, najvišji znesek vračila je 462,64 evra, najmanjši znesek pa 0,79 evra. Preveč izplačani znesek bodo obračunali pri plači v največ petih obrokih, ki si ga lahko zaposleni izberejo sami, a ne sme biti manjši od 15 evrov bruto, še poročajo Slovenske novice, ter dodajo, da je UKC Maribor zaposlenim v podpis poslal dogovor. Če ga ne bodo podpisali, bo delodajalec ravnal skladno z veljavno zakonodajo in upošteval vse morebitne upravičene reklamacije.

Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti odlikoval nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru Ludvika Toplaka in nekdanjega poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija.

Ob dnevu državnosti je zatem nagovoril državljane in tudi obiskovalce, ki so si v okviru dneva odprtih vrat ogledali njegove uradne in delovne prostore.

V nagovoru državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu je Pahor čestital ob državnem prazniku z najboljšimi željami za mir, varnost in blaginjo, so sporočili iz njegovega urada. Pred več kot 30 leti smo po njegovih besedah ustanovili državo, da bi imeli glede teh plemenitih ciljev več uspeha. S tem, ko smo vstopili v EU, smo si te možnosti še povečali, je dejal in poudaril pomen naših skupnih prizadevanj za lepo prihodnost, v kateri bodo naši otroci lahko izpolnili svoje sanje in bili uspešni.

Pri besedi bil tudi predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade

Ob tej priložnosti je k besedi povabil predsednika prve demokratično izvoljene slovenske vlade Alojza Peterleta, ki je bil med gosti slovesnosti ob vročitvi odlikovanj. Peterle se mu je zahvalil za pozornost, ki jo je namenil vsem, ki so dali ključne prispevke k slovenski osamosvojitvi in jo soustvarjali. “Vesel sem, da sva skupaj, v različnih vlogah, doživela ta nasmeh zgodovine,” je dejal.

Tudi podelitev državnih odlikovanj je bila ob dnevu državnosti. Toplak je prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi. Battelli pa je red za zasluge prejel za dolgoletno delo in prispevek k razvoju slovenske demokracije ter za zasluge pri povezovanju in ohranjanju italijanske skupnosti v Sloveniji, so zapisali v predsednikovem uradu.

Kot rektor mariborske univerze je s svojo vizijo in odločnostjo jasno začrtal razvoj univerze ter ji pridobil ugled doma in v tujini. S tujino je vzpostavil pomembne mednarodne vezi in ob tem tudi sam postal predsednik Podonavske rektorske konference, Rektorske konference Alpe-Jadran in član Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA), so zapisali v utemeljitvi.

V zadnjih desetletjih se je usmerjal v dejavnosti, ki so bile za nastajajočo državo pomembne, in dosegel uspehe, ki so vidni še danes.

Battelli pa je aktivno sodeloval pri ključnih trenutkih ustanavljanja slovenske države in imel nepogrešljivo vlogo pri utiranju poti za ustrezno pravno zaščito avtohtonih narodnih skupnosti v slovenski ustavi. Dejavno je sodeloval pri pripravi več kot 200 pravnih aktov, s katerimi se je urejal položaj pripadnikov narodnih skupnosti v Sloveniji.

Z njegovim pomembnim sodelovanjem je bila sprejeta sprememba zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s katerim je zagotovljena višja kakovost izobraževanja v šolah obeh narodnih skupnosti.

Kot običajno ob dnevih odprtih vrat v počastitev državnih praznikov pri predsedniku je tudi včeraj bila pred predsedniško palačo med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske, med 14. in 19. uro pa je bila na ogled razstava fotografij prelomnih dogodkov nastajanja slovenske države. Prvič so bile prikazane na 16 slovesnostih, ki jih je predsednik Pahor pripravil v počastitev in ohranitev spomina na te dogodke ob njihovi 30. obletnici.

Številne slovesnosti ob dnevu državnosti so se zvrstile že v petek

Naslednji dan odprtih vrat bo 17. avgusta, na državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Številne slovesnosti ob dnevu državnosti so se zvrstile že v petek. Predsednik Pahor je na osrednji državni proslavi na Kongresnem trgu v Ljubljani poudaril, da nam je skoraj vse dosegljivo, če bomo povezana in solidarna skupnost. Če smo bili pred 31 leti sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod, je ocenil.
VIR: STA

Drugi večer Festivala Lent je postregel z odličnim nastopom kitarista Vlatka Stefanovskega na Glavnem odru, malo za tem je občinstvo na odru Minoriti ogrel Tadej Toš. Odlični nastopi pa so se vrstili tudi na drugih odrih.

Makedonski kitarist svetovnega slovesa Vlatko Stefanovski je s številčno ekipo nacionalnega folklornega ansambla Tanec stopil na glavni oder na Trgu Leona Štuklja točno ob dogovorjeni uri nastopa. Vse od prve do zadnje skladbe so igrali in peli uigrano, sproščeno in strastno. Stefanovski je še enkrat znova pokazal, da je po kakovosti v samem vrhu. Nacionalni folklorni ansambel Severne Makedonije Tanec, ki upravičeno velja za kulturnega ambasadorja svoje države, pa mu je sledil in skupaj z Vlatkom ustvaril hipnotičen nastop. Občinstvo je bilo navdušeno vse od začetka do konca.

Občinstvo na Glavnem odru

Tadej Toš je pol ure za začetkom nastopa Vlatka Stefanovskega že žvižgal na odru Minoriti. Le nekaj trenutkov za tem je že uvajal svoje občinstvo v to, da naj pove svoje mnenje, naj bo glasno in jasno. Ni šlo brez pingvinov v puščavi in ne nazadnje tudi ne brez vica, ki si ga je izmislil Tadej Toš. O pingvinih so slišali obiskovalci tudi na koncu. Vmes pa je seveda Toš pokazal svoje znanje vsebinskega sprehajanja od točke do točke, ki je povzročilo smeh in zagotovo velikokrat tudi strinjanje s tematiko. Polna tribuna se je krohotala, smejala in želela od Toša vse več. In tudi dobila.

Tadej Toš na odru Minoriti
Publika na odru Minoriti ob nastopu Tadeja Toša

Sicer pa je bilo zanimivo tudi na drugih odrih, tudi na Večerovem – Jurčkovem odru ob Vodnem stolpu, kjer najprej nastopila vipavska zasedba Jet Black Diamonds z rokerskimi pesmimi, tej pa je sledila italijanska skupina Mode Machine Depeche Mode Tribute, ki je tako navdušila, da občinstvo kar ni moglo zapustiti Festivala Lent, ne da bi se pošteno razmigalo.

Občina Duplek je znova organizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, starih 75 let ali več. Tokrat prvič v novi športni dvorani, ki je zbrane navdušila.

Občina Duplek vsako leto pozornost nameni tudi starejši generaciji. Zbralo se je kar 250 starejših. V okviru občinskega praznika tako praznujejo vsi, od najmlajših do najstarejših.
Na prireditvi so nastopili glasbenik Marko Mulec, folklorna skupina KUD Tonček Breznar iz Korene in dramska skupina MGC Danica Duplek.

Kako je bilo, pa v prispevku.

Krajevna skupnost Bresternica-Gaj je v sodelovanju z Opera balet SNG Maribor priredila Gala operni večer na Gaju nad Mariborom.

Nastopili so: Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor SNG Maribor z zborovodkinjo Zsuzso Budavari Novak ter solisti: Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Nika Gorič, Petya Ivanova, Rebeka Lokar, Irena Petkova, Andreja Zakonjšek Krt in Martin Sušnik. Direigent Simon Robinson.

Danes bo operna noč ob 21. uri na Slovenski ulici v Murski Soboti.

Vpetek, 1. julija, ob 20.30 še v Arheološkem parku Panorama na Ptuju.

Mestna občina Maribor je postala 98 občina, ki se je pridružila mreži Prostofer, ki nudi brezplačne prevoze starejših občanov nad 65 let, kadar potrebujejo pomoč. Na voljo sta dve električni vozili, želijo si še več prostovoljcev.

Maribor v zadnjih časih spreminja potovalne navade in zavedajo se, da morajo poskrbeti za dostopnost vseh generacij.

Na voljo je tudi klicni center na brezplačni številki 080 10 10, kjer lahko občani od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure naročijo prevoz.

Več v prispevku.

Čez praznike obratuje le peščica trgovin. Kam torej v Mariboru, če kaj nujno potrebujete?

 

Večina trgovin v Sloveniji je na praznik in nedeljo zaprtih, a nekaj trgovin je te dni dežurnih. Preverili smo katere so odprte v Mariboru.

Na Jurančičevi ulici na Pobrežju v Mariboru deluje dežurna trgovina Market Korenček, ki ob nedeljah in praznikih odpira svoja vrata ob 7. uri in zapira ob 21. uri.

V Mariboru pa deluje še ena trgovina in sicer Betka na Ulici borcev 1b. Odprta je od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih.

v Malečniku obratuje Griček, ki pa je danes zaprt. Jutri jih lahko obiščete med 7 in 12. uro.

Tokratni intervju smo opravili v vinske kleti Vinaga. Pred kamero smo povabili Aleksandro Pivec, ki je od tega meseca prokuristka omenjene družbe.

Gospa Pivec v podjetju ste kot prokuristka, s pooblastilom za vodenje družbe, kajne? Kdaj ste začeli z delom in kaj so vaši prvi koraki?

Ja drži, s 1.6. sem bila imenovana za prokuristko s pooblastilom za vodenje Vinaga. V bistvu mogoče dolgujem malce pojasnila, kako se je zgodba začela. Jaz sem kmalu po letošnjih volitvah, kjer smo kandidirali s stranko Naša dežela, nekako sprejela odločitev, da se podam v nove izzive, začela z iskanjem nove poslovne priložnosti. Bila sem v kar nekaj pogovorih za novo službo, novo zaposlitev, nakar sem bila povabljena tudi razgovor z možnostjo prevzema in vodenja nove Vinagove zgodbe. In moram povedati, da kljub temu, da sem bila že kar precej dogovorjena za drugo poslovno priložnost, ko sem od gospoda Pišljarja in gospe Maruše Švelc, ki je tudi nova lastnica Vinaga, slišala zgodbo. Moram reči, da je v meni povzročila eno veliko razmišljanje, prižgala je iskrico, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker je zgodba Vinaga v bližnji preteklosti bila precej žalostna, ker je zgodba Vinaga ena boleča rana, ne samo za Mariborčane in pa Štajerce, ampak kar za celo Slovenijo. Sem začutila, da novi lastniki resnično zelo resno mislijo obudit, oživet, staro spečo oz. propadlo Vinagovo zgodbo in jo nekako vrniti na pota stare slave. Moram priznati, da mi je to povzročilo kar en nemir, da vsaj ene dve noči nisem dobro spala, ker se začutila res veliko pozitivno in močno zgodbo. Po dveh, treh dneh premisleka sem se odločila, da ta izziv sprejmem. Vem, da Vinag čaka izjemno pozitivna prihodnost, potencial je enormno velik, tako v turističnem, kot vinarskem smislu. Smatram, da je Vinag lahko tudi pomaga celotni vinorodni zgodbi Štajerske, da ji nekako vrne ta sloves. S tem združi tudi ostalo vinarsko Štajersko in s skupnim nastopom, mislim da tudi zgodbo štajerskega vina lahko premaknemo na veliko višjo pozicijo.

Omenili ste, da ste bili že skoraj dogovorjeni za službo drugje, tudi v teh vodah ali čisto kje drugje? 

V bistvu so bile v igri med drugim, tudi vinarske vode, na mogoče veliko bolj na veliko bolj izdelanih, uveljavljenih območjih. Ampak jaz sem po naravi človek, ki rada sprejemam težje izzive. In ta izziv je težek, ki ima izjemen potencial, kot rečeno sama sem Štajerka, sama to zgodbo Vinaga dolgo spremljam, sama moram reči, da imam vseeno dosti bolečo rano, od vseh možnosti in priložnosti, ki jih štajersko in slovensko vinarstvo v sebi nosijo in jih še niso dodobra razvili in prebili, da mi je ta težek izziv bil toliko vznemirjujoč, da sem se potem zelo lahkega srca odločila in ta izziv tudi sprejela.

A vas zaradi tega morda skrbi, da slučajno spodleti? Oziroma kakšne so pravzaprav vizije?

Ne, ne skrbi me, da bi pri načrtih karkoli spodletelo. Seveda je treba zgodbo dovolj dobro zastavit, postavit jasno strategijo, tudi neko postopnost v izvedbi. Ampak jaz misli, da tudi razmišljanja oz. vizija novih lastnikov, so tako močne, tako zdravo zastavljeni, da me dejansko ne skrbi, da se z dobro ekipo ta zgodba ne bi razvijala in izpeljala. Je začetek morda nekoliko težak, kot vemo v preteklosti je bilo kar nekaj slabih zgodb povezanih z Vinagom. Tudi novi lastniki, ki so klet in pa vse pripadajoče kleti prevzeli, obudili nazaj vinogradniško pridelavo, da so v zgodbo štartali zelo resno. Jaz mislim, da lahko s svojim znanjem, referencami s preteklosti, tako družinske vinarske, kot tudi nenazadnje dela na razvoju tega regijskega območja, še iz časov na Regionalni razvojni agenciji, tudi ministrskega dela, kjer mogoče sem tudi ta odločevalski, zakonski okvir boljše spoznala, k temu veliko pripomorem. Dejansko mislim, da čutimo enako pozitivno zgodbo in me ni strah, da te zgodba ne bi uspela, kljub temu da bo mogoče na začetku nekoliko težje.

Verjetno pa ne bo šlo, kot ste že na začetku omenili, vse naenkrat, temveč korak za korakom? 

Drži. Torej že sam začetek, vzpostavitve znova 52 hektarjev vinogradniških leg bo nek prvi korak na tem segmentu vinarskega dela, ki seveda pelje v eno novo zgodbo. Začelo smo s pridelavo lastnega grozdja, s svojo novo enološko vinarsko filozofijo pridelave. Torej se pravi lastne linije, buteljčnih, kot tudi  zvrsti, torej tudi buteljčnih vin in peninske linije, prenovljena je celotna grafična podoba. Torej nov dizajn, nove etikete in kar se tega vinarskega dela tiče, mislim da je to en dober začetek, na poti razvoja, tudi širšega spektra vin. Začenjamo tudi z zorjenjem vin v lesenih sodčkih, torej dela segmenta vin, ki bo barikiran. Nadgrajujemo peninske linije, zaenkrat po klasični metodi tudi s postopki zorjenja. Seveda pa je kar želimo spet dati nazaj na staro pozicijo slave Mariborčana, pridružuje se mu tokrat še Mariborčanka, z nekoliko bolj ženskimi aromatičnimi toni, muškatnih arom in kot je bila nekoč tradicija, da se v vsaki štajerski gostilni seveda dalo kupit Mariborčana in pa špricer z Mariborčanom, tudi tokrat želimo seveda prednostno dati spet potrošniku možnost, da se znova razveseli s tem. Želimo zelo dobro razvit turistično zgodbo, stara Vinagova klet ponuja izjemen turistični potencial, ne samo za mesto, za štajersko regijo, ampak za celotno Slovenijo. Tukaj seveda želimo turistom ponudit možnosti vodenih ogledov, možnosti najemov kleti, za različne priložnosti, poslovne dogodke, večerje, kosila … In pa seveda segment dogodkov, klet ima tudi izjemne prostore za organizacijo različnih kulturnih, glasbenih dogodkov. Tako da v pripravi je strategija, v pripravi je turistična ponudba, že v tem trenutku pa seveda klet tudi turistom, ki si jo želijo ogledat.

Vinogradništvo vam je v krvi, otroštvo ste preživljali v Kogu pri Ormožu, če se pravilno spomnim, vaš dedek, valja za pionirja sodobnega vinarstva, a ste tudi od njega črpali, takrat že kot majhna deklica, informacije? 

Prav gotovo pusti ta naša družinska vinarska zgodba, poseben pečat že v mojem otroštvu in res skoraj dobesedno je vidno v genih, ali pa bom rekla privzgojeno v gene. Sem izjemno ponosna, da sem od dedka nekako povzela vse te njegove principe, njegove način dela, tudi s tem, da gojim seveda poseben odnos, ljubezen do podeželja, vinogradništva, vinarska tradicije. Imam tudi izjemno spoštovanje do vseh, ki se s tem ukvarjajo. Na drugi strani, ja ded je bil neke vrste pionir, celo včasih revolucionaren za tisti čas in razmere na vinogradniškem področju v takratni Jugoslaviji in prav gotovo veliko tega nosim s sabo. Tudi to dejstvo, da je potrebno včasih s kakšnimi novimi, sodobnimi pristopi, principi, idejami, podirat tabuje, ustvarjat neke nove trende. Jaz sem prepričana, da nam s takšnim razmišljanjem in delom lahko uspe to tudi v Vinagu. Kot sva rekli na začetku, potem tekom kariere, sem ta znanja nadgrajevala, izpopolnjevala, tudi doktorirala s področja vina. Nenazadnje ukvarjala se sem z vinarstvom in turizmom na regionalnem nivoju, na nivoju ministrstva in jaz moram rečt, da sem izjemno vesela, da tokrta vidim izziv na novem poslovnem področju in prepričana sem, da vsa ta nabrana znanja in izkušnje lahko zalo uspešno prenesem v ta izziv.

Kaj pa turističen del? Omenili ste da si želite obuditi klet, nuditi vodene oglede, pa je za to interes v Mariboru?

Jaz mislim da je, da ima Vinagova zgodba s svojo bogato tradicijo, s sojo slavo, ki jo je Vinag nekoč imel in nenazadnje s svojo izjemno zgodovinsko preteklostjo te Vinagove kleti, izjemno velik turistični potencial. Seveda sprva kot pomembna turistična točka v Mariboru, prav gotovo pa tudi na nivoju Slovenije. Maribor je mesto vina, Maribor ima najstarejšo trto na svetu, imamo po novem tudi Muzej stare trte, pa Hišo stare trte. Imamo Vinagovo klet eno najstarejših ohranjenih kleti tunelskega izgleda v celotni Evropi. In nenazadnje imamo tudi svoja lastna vina in kopico vinarjev, ki zaokrožujejo to podobo vinarske Štajerske. Sem prepričana da v dobre sodelovanje celotnega segmenta ustvarjalcev turističnih in pa vinarskih zgodb, lahko ustvarimo eno uspešno zgodbo, ki bo privlekla turiste, sprva v Maribor in na ogled vseh teh znamenitosti, in kasneje jih tudi razpršila širom po regiji, da začutijo in doživijo celotno zgodbo, tako vinarske, kot kulinarične in turistične.

Imamo vse tu, kajne?

Imamo vse. Jaz mislim, da nam v določenem momentu vedno zmanjka poguma, samozavesti in dovolj pripravljenosti na sodelovanje. Se pravi, ne na individualen nastop, ampak na kreiranje in promocijo skupnih zgodb. In prepričana sem, da lahko vinorodna Štajerska ponudi vse isto kar imajo druge vinarske regije, ki so se mogoče malo bolj uveljavile, ker so dobro razumele princip potrebe po sodelovanju, enotnem nastopu. Če bomo dovolj modri, pripravljeni delat, jaz mislim da nam lahko v zelo kratkem času tudi na Štajerskem to uspe.

Kateri deležnik mora prevzeti tisto glavno povezovalno vlogo?

Mislim, da mora pravzaprav vsak od nas odigrati svojo vlogo. Tukaj bo potrebno veliko pripravljenosti na sodelovanje vseh turističnih kreatorjev, turistične ponudbe regije, pa pripravljenost vinarjev, tudi seveda kulinarike, gastronomske ponudbe. Ključna bo seveda tudi pripravljenost lokalnega okolja, v smislu sodelovanja tudi lokalnih odločevalcev, županov občin. Pomembna bo tudi pripravljenost države na državnem nivoju, da Maribor in pa Štajersko umesti na zemljevid slovenske turistične ponudbe, kajti prepričana sem, da za to imamo več kot dober potencial, zgolj majhen korak manjka do tega, da ga tudi uveljavimo.

Smo pa zelo blizu avstrijske meje, kjer vemo, da so v vinskih zgodbah zelo dobri. Ko pa pridejo Avstrijci sem, pa pohvalijo vina in vso zgodovino, ki jo imamo. Ampak to vedo pa redkokateri. 

Drži, jaz mislim da se tukaj odrazi ravno to, kar sem v prejšnjem odgovoru povedala. Manjka nam samozavesti. Smo majhni ampak dejansko imamo vse kar imamo velike vinarske kulinarične turistične regije. Obžalujem, da nam že v preteklosti ni uspelo te enotne podobe turizma, povezanega s kmetijstvom seveda, pa kulinariko, bolj poenotit, povezat, sinhronizirat v tudi eno skupno marketinško zgodbo in jo pozicionirat na turistične trge. Ker tako kot ugotavljate, kadar pridejo ljudje, da jih vseeno uspemo privabit, so nad našo ponudbo navdušeni in tudi sami kritično povedo, da nam mogoče zmanjka kanček samozavesti, da bolj pogumno, in ključno je, bolj povezano stopimo na trg. Ta bližina Avstrije in prepoznavnost avstrijskih vinarjev, vinske ceste in turizma je pravzaprav koristna. Lahko tvori eno zelo sinhrono, povezano turistično zgodbo. Ker veste, ko turist pride v neko regijo, ne gleda državne meje, ampak gleda celotno doživetje, ki ga lahko na tem območju doživi. In jaz sem prepričana, da ga skupaj lahko ponudimo.

Bili ste kandidatka, predsednica Naše dežele na državnozborskih volitvah, s stranko vam ni uspelo prestopit parlamentarnega pragu, takrat ste se verjetno osebno znašli pred neko odločitvijo kam naprej? 

Jaz pravzaprav ves čas poudarjam, da sta podeželje, ljubezen do kmetijstva, povezano s tem tudi vinarstva, nekako mi privzgojena od otroštva. Tudi moje politično udejstvovanje je bilo zelo usmerjeno v to, da sem, tudi kot kmetijska ministrica, ter kasneje predsednica stranke Naša dežela, želela, ponuditi svojo pripravljenost na pomoč razvoju podeželja in seveda kmetijstva, v političnih določevalskih vodah. Zgodile so se volitve, kot radi rečemo, volivci imajo vedno prav, izberejo opcijo za katero želijo, da jih vodi, zato z vsem spoštovanjem to sprejemam. Nekako pa ne morem odvrniti svojega glasu, želje, po nadaljnji profesionalni poti od podeželje in kmetijstva. Zato sem zelo vesela, da sem ta izziv našla na področju, ki mi je ljubo, za katerega smatram da imam tudi dovolj kompetenc in znanja, da mu lahko pomagam. Smatram, da seveda primarno lahko uspešno znova pomagam postavit zgodbo Vinaga. V nadaljevanju pa, tako kot rečeno, celotne zgodbe štajerskega vinogradništva, vinarstva, povezanega s turizmom. Tukaj se teh prihodnjih izzivov resnični veselim.

Koliko sredstev v Vinagu bo namenjenih za investicije in katere, kaj je v načrtu pa čeprav morda še daljnem?

Jaz misli, da ta načrt je že zelo dobro, v smislu vizije, razdelan. V tem trenutku se pripravljajo že tudi arhitekturne rešitve, v nekih fazah. Prvi del investicije bo vinoteka in trgovina, tudi z drugimi lokalnimi produkti. V nadaljevanju se bo uredila tudi degustacijska dvorana, z nekoliko večjim prostorom, kot je to danes. Seveda z vsemi pripadajočimi drugimi prostori, torej do razdelilne kuhinje do manjših degustacijskih dvoran. Uredili bomo klet seveda, ki je že danes primerna za oglede, pa vendar, kliče še po nekaj izboljšavah in dodatkih. V nadaljevanju je v načrtu tudi manjši muzejski prostor, kjer bi razstavili vse tiste ohranjene eksponate, ki se vedno zelo dobro kažejo na zgodovino, in dela   vinogradov in v sami Vinagovi kleti. To bomo potem v celotni zgodbi s celim spektrom doživetij ponudili na turistični trg. V kolkšenm času bomo to uspeli v tem trenutku ne vemo, pomembno je, da se zgodba začne. Da začnejo gosti in turisti prihajati. V nadaljevanju prav gotovo računamo, da bomo kandidirali tudi na kakšne evropske razpise, pridobili kakšna sredstva za razvoj in tako v nekaj letih pripeljali zgodbo do točke, ko bo Vinag spet v ponos Mariborčanom, Štajerski in pa Sloveniji.

Kje pa lahko danes nekdo kupi Vinagova vina?

Že v kar nekaj mariborskih gostinskih lokalih se da dobit, tudi seveda v Sloveniji, Mariborčana. Zelo si prizadevamo, da pokrijemo ta trg tudi s segmentom buteljčnih vin in pa penin. V nadaljevanju, ko bomo seveda spekter razširili, po potrebi tudi količine nadgrajevali, v tem trenutku pridelamo približno 250 tisoč litrov vina. Seveda z vzporedno rastjo našega trga bomo povečali tudi količine, kajti že zdajšnje kapacitete kleti in opremljenost kleti na Košakih, nam to dopušča. Ko bomo slovenski vinarski prostor pokrili imamo ambicije seveda stopit tudi na tuje trge, ampak kot že rečeno zgodba mora zelo organsko rasti, dobivat na prepoznavnosti in potem bo tudi marketinški vstop na tuje trge lažji.

Vas bomo gotovo več srečevali v Mariboru, se boste sem tudi preselili?

Pravzaprav je za mano nedavno selitev prav iz štajerskega konca v Ljubljano. Jaz nikoli nisem mogla nekako sprejeti tega, da sem se preselila v Ljubljano in postala Ljubljančanka. Še vedno sem zelo Štajerka v svojem srcu. Za začetek bo moje bivanje v Mariboru povezano z dnevnimi vožnjami, v Mariboru sem prisotna vsak dan, tudi kliče zgodba v začetku po tem, da sem veliko časa tukaj. Rada bi znova vzpostavila tesne povezave v lokalnem okolju, z lokalnimi ponudniki, z lokalnimi odločevalci. gostinci … Vsemi deležniki, ki na tem področju delajo. Tako da zaenkrat selitev ni v planu. Mi je pa zgodba tako velik izziv, da mi goji tako velika pričakovanja, da mi tudi ta dnevna vožnja ni problem.

Omenili ste, da bo v zgornjih prostorih trgovina, bi želeli tudi v kateri drugi trgovini svoja vina?

Drži. V naši trgovini, bomo seveda poleg naših vin, ponudili tudi druge naše produkte, v pripravi je tudi razvoj linije kozmetike Vinaga, ki bo temeljila na podlagi grozdnih pešk, torej izvlečkov grozdnih pešk, ki imajo izredno dobre antioksidativne učinke. Potem še en segment darilne ponudbe, ki jo bomo ponudili tako v trgovini kot tudi za poslovna darila različnih kombinacijah vina z različnimi dodatki, pa tudi kozarčki, keramične posodice Vinaga. Kasneje bi temu pridružili tudi druge produkte iz celotne regije.

Celoten pogovor pa si lahko ogledate spodaj.

Nocoj bo na gradu Vurberk že 30. Vurberški festival, ki velja za enega najboljših festivalov narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Včeraj pa so pod gradom, v dvorani Kulturnega doma Vurberk, odprli razstavo, na kateri so na ogled predmeti in fotografije, povezane s tem festivalom v prejšnjih letih.

Predsednik Turističnega društva Vurberk Branko Polanec je ob odprtju razstave povedal, da so pobrskali po arhivu turističnega društva, hkrati pa so to naredili tudi člani in drugi posamezniki, ter našli doma marsikaj iz prejšnjih let Vurberškega festivala.

Festival ima res dolgoletno tradicijo, na njem so nastopili mnogi uspešni ansambli in drugi, s svojo kakovostjo pa je postal prepoznan daleč naokoli in pripeljal na grad marsikaterega obiskovalca. Direktor Vurberškega festivala Janez Toplak je povedal, da so v sicer prostorno dvorano kar težko spravili vse predmete in vsebino. Gre za najprestižnejši festival, na razstavi pa je prikazan časovni pregled dogajanja. Pohvalil je, da so edini, ki imajo prav vse dogajanje posneto na nosilcih zvoka.

Organizacija festivala zagotovo ni mačji kašelj, je dejal dupleški župan Mitja Horvat, ki je dejal, da so se v teh letih ljudje spremenili, postarali, grad, kjer se izvaja festival, pa je videti vse mlajši, saj se po delih obnavlja. A pomemben je festival, zaradi katerega je Vurberk vse bolj prepoznaven.

Tudi na PU Maribor so obeležili dan policije. Svečanost, ki je letos potekala v Ormožu, so popestrili mladi glasbeniki Glasbene šole Ormož in kvartet saksofonov Policijskega orkestra.

Zbrane je pozdravil župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, zaposlene pa sta nagovorila še direktor PU Maribor mag. Donald Rus in osrednji govornik, namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle.

“PU Maribor sodi med največje in najbolj obremenjene uprave v državi, vaše delo pa ima na varnost v državi izjemno velik vpliv. Vsem vam, ki svoj poklic opravljate zakonito, strokovno in predano, se iskreno zahvaljujem za vso dosedanje dobro delo, za ves vložen trud in zavzetost,” je med drugim dejal namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle.

Tudi direktor PU Maribor mag. Donald Rus se je ob tej priložnosti sodelavcem zahvalil za predanost in opravljeno delo ter izpostavil pomembnost zaveze k hitremu, učinkovitemu in strokovnemu delu, ki sloni na partnerski dinamiki s prebivalci, lokalnimi skupnostmi, organizacijami in vodi do tako zelo pomembnega in dragocenega zaupanja javnosti.“In prav to je tisto, kar tako zahteven poklic, kot je policijski, na drugi strani dela tudi izjemno izpopolnjujoč. A vendar zaupanje ni neomajno in brezpogojno, od nas terja izdatno mero odločnosti, vztrajnosti, srčnosti in predanosti policijskemu poklicu. In vesel sem, da imam ob sebi takšne sodelavce,” je dodal.

Ob tej priložnosti je bil podeljen veliki ščit policije s srebrno zvezdo, ki ga je prejel pomočnik direktorja PU Maribor Rafael Viltužnik. Bojan Orešek iz Sektorja kriminalistične policije PU Maribor pa je prejel veliki ščit policije z bronasto zvezo.

Zaposlenim so bili podeljeni še zlati, srebrni in bronasti ščiti policije. Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec, DARS d. d., Avtocestna vzdrževalna baza Maribor in DARS d. d., Avtocestna vzdrževalna baza Slovenske Konjice so prejemniki srebrnih znakov policije za sodelovanje. Bronasti znak policije za sodelovanje pa sta prejela Stanislav Čurič in ZD Adolfa Drolca Maribor.

Mariborčane je včeraj v nabiralnikih pričakala nova številka občinskega glasila, bolj kot ostala vsebina pa je bralce pritegnil strip na koncu časopisa. V njem je župan prikazan kot junak, ki se župan med drugim v prostem času bori proti mladostniški objestnosti in skrbi za varnost v peš coni

Pred dvema letoma je začelo izhajati občinsko glasilo. Gre za nekaj stranski časopis, ki nekajkrat na leto priroma v nabiralnike vseh Mariborčanov, z imenom Časopis za prijazen Maribor.

V četrtek, 23. junija pa je izšla deveta številka, na zadnji strani katere pogled pritegne strip “Skoraj predober”. V stripu je v šestih sličicah prikazanih več različnih situacij. Sicer pa prikazuje žensko, ki občuduje dosežke mariborskega župana, med drugim omeni prenovo Glavnega trga, ureditev Vojašniškega trga, izgradnjo nove knjižnice in izposojo koles. Glavna junakinja dosežke v stripu pokomentira: ” … In še morje drugih projektof, pa še v prostem cajtu je aktiven.”

Joj spet sem enega malega počohal

Tako lahko v nadaljevanju stripa vidimo podobo župana Arsenoviča, ki za mimoidočo mamico z vozičkom, vozniku mopeda prepreči nadaljnjo vožnjo. Najbolj pa v stripu izstopa sličica z opisom, da se župan bori “proti mladostniški objestnosti”.

Podoba se nanaša na Arsenovičev incident, ko se je aprila znesel nad otrokom, zaradi rabljenih tenis žogic. Mladoletnika naj bi tudi fizično napadel, zaradi česar je policija malo po incidentu tudi vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe, zoper župana. V stripu pa je prikazan kot junak, saj pove: “Bom zrihtal … Joj spet sem enega malega počohal …” Ženska v stripu na koncu zaključi: “Za superjunaka še ni, za župana pa je že skoraj predober …”

Na družbenih omrežjih se vrstijo zapisi zgroženih odzivov

“Kaj si naj mislim o tej objavi v mariborskem brezplačniku, v katerem naj bi bilo uredništvo neodvisno od župana? Ali je takšen hvalospev županu v zadnji številki pred volitvami (ki je dodatno podkrepljen s stripom) primeren za celo stran časopisa, ki je financiran iz proračuna? Na to vprašanje si bo treba odgovoriti v prihajajočih mesecih, saj odgovora ne moremo pričakovati od znanstvene stroke. V znanosti namreč ni vse jasno. V svetem pismu pa. Vsaj po naslovu članka v istem brezplačniku. Pa prijetno poletje,” je zapisal mestni svetnik Igor Jurišič.

Drugi mestni svetnik, Miha Recek pa je zapisal: “Lahko se braniš, samo obranit se pa ne moreš Arsenovič, kljub temu, da zato porabljaš NAS denar iz proračuna. S tem si si zabil zadnji žrebelj v krsto…”

Ester Mlaj, ravnateljica vrtca Ivana Glinška Maribor, je ob koncu šolskega leta vsem staršem zapisala nekaj motivacijskih misli. Pismo objavljamo v celoti.

Dragi starši, stari starši in sorodniki.

V vrtcu se izjemno zavedamo tega, da se zaključuje močno, naporno in nezavidljivo težko šolsko leto. Ker smo tudi sami vpeti v delovanje šolskega sistema, pa bi vam kot pedagoginja, učiteljica in
vzgojiteljica, predvsem pa kot mama štirih otrok, rada položila v misli in na srce naslednje besede. Po tako turbolentnem obdobju tega šolskega leta, naj vas kot starše navdihne samo bit vašega otroka.

Niso pomembne ocene zapisane v končnem spričevalu, niti povprečna ocena ali nenapisan uspeh

Otroci zadnji dan šolskega leta največkrat doživljajo neizmerne travne, ker mislijo, ali so celo prepričani v to, da niso dosegli pričakovanj staršev in okolice. Zato je tako zelo pomembno, kakšno sporočilo jim ponudimo z našo reakcijo na njihove dosežke, ki so zapisani na končnem spričevalu in na vseh pohvalah in priznanjih, ki jih bodo danes prinesli domov.

Naj bo danes pomemben samo vaš otrok, on in to, da preživite čas skupaj, kar se da kvalitetno.

Otrok potrebuje vas kot starša, druženje, oporo in spodbudo, ki mu jo lahko ponudite samo vi. Pogovarjajte se z njim, povejte mu, da ste ponosni nanj v vsakem trenutku tega življenja, saj je vaš otrok – samo Vaš. Samo on ima kvalitete, ki jih drugi nimajo, samo on čuti svet okrog sebe na njegov način in prav vi ste kot starši tisti, ki mu lahko ponudite edinstveno varnost v zavetju vašega ponosa.

Naj zadnji šolski dan zapre vrata težkemu šolskemu letu in odpre nova v toplo, sočutno in varno prihodnost. Poletje naj bo le odskočna deska na pot novim izkušnjam in novemu obdobju raziskovanja.

Vse dobro vam želim

Od 21. aprila je uporabnikom v sistemu Mbajk na voljo 21 postaj z 210 kolesi.

Projekt kot krovni partner trajnostne mobilnosti v mestu podpira NLB Skupina. Postavitev
dodatnih postaj (trenutno 6) s kolesi so omogočili še drugi partnerji trajnostne
mobilnosti v mestu, in sicer Lidl, Nova KBM, Pošta Slovenije, Telemach, Europark in
Univerza v Mariboru.

Po vsega dveh mesecih delovanja ima sistema souporabe koles Mbajk že več kot 10.000 uporabnikov, kar kaže na veliko priljubljenost novih mestnih koles.

V tem času je bilo opravljenih preko 117.000 voženj. Med tednom beležimo okrog 2.500 izposoj na dan, kar pomeni, da je v povprečju z vsakim kolesom opravljenih po 12 izposoj na dan.

Povprečen čas izposoje znaša 13 minut, pri čemer so bile praktično vse vožnje krajše od ene ure, torej brezplačne. Uporabniki si kolesa najpogosteje izposojajo na postajah Gosposvetska cesta – Turnerjeva ulica, Strossmayerjeva ulica – Tržnica in Telemach – Glavni trg – Stari peron. Največ izposoj v dnevu je opravljenih med 13. in 15. uro

V Mariboru se danes začenja Festival Lent, ki piše 30. izdajo. Osrednje prizorišče bo na Trgu Leona Štuklja, kjer bo danes nastopil Magnifico. Do 2. julija je na programu kopica različnih dogodkov vseh žanrov in za vse generacije.

Prvi Festival Lent so v Mariboru priredili leta 1993. “Ko smo pripravili prvega, nas je gnala želja dokazati, da Maribor ni sivo in mrtvo mesto, temveč v njem brbota od ustvarjalnosti. Danes o sivini ni ne duha ne sluha, festival, ki je mesto postavil na svetovne zemljevide, pa iz leta v leto uspešno piše nove zgodbe in ustvarja nove presežke,” poudarjajo v Narodnem domu Mariboru.

Poleg stalnih gostov, kot so Magnifico, Bajaga in Vlado Kreslin, letos med drugim napovedujejo nastop zasedbe Laibach, Vlatka Stefanovskega s 40-članskim folklornim ansamblom Tanec ter koncert Rock opera v interpretaciji orkestra in zbora Srbskega narodnega gledališča ter Big banda iz Novega Sada.

Folkart bo gostil folklorne skupine iz Argentine, Brazilije, Čila, Filipinov, Španije, Poljske in Slovenije. Za družine bo dogajanje v Artkampu ob prenovljeni promenadi v Mestnem parku, ulično gledališče Ana Desetnica na Lentu bo na Glavnem trgu.

Vzporedno bosta tekla program Živih dvorišč in mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, pri Vodnem stolpu bosta združena Jurčkov in Večerov oder z glasbenimi koncerti, v Dvorani Union pa Salon glasbenih umetnikov s klasično glasbo. V Vetrinjskem dvoru bosta stand up in komedija.

Festival je naznanila Operna noč konec maja, po osrednjem delu pa prinaša še dva dogodka v juliju. Tako imenovani Lent po Lentu bo julija na Trgu Leona Štuklja gostil koncert Piše se leto s skupinama Happy Ol’McWeasel in Elvis Jackson ter nastop Perpetuum Jazzile. Doslej so v Narodnem domu našteli skoraj 12 milijonov obiskovalcev Festivala Lent.

vir: sta