V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Danes je na prvem delovnem obisku v Mariboru predsednik vlade RobertGolob.
Najprej se je na Agenciji za energijo srečal z mariborskimi predstavniki s področja energetike. Po tem je obiskal mariborsko fakulteto za elektrotehniko, informatiko in računalništvo, kjer se je seznanil s projektom slovenskih nanosatelitov Trisat, ki predstavlja nov način spremljanja zemeljskega površja in naravnih katastrof, ter s projektom EDIH (European Digital Innovation Hubs), ki prek digitalnega inovacijskega stičišča na mariborski univerzi prispeva k digitalnemu prehodu Slovenije.
Popoldan bo premier Golob obiskal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, Dom Danice Vogrinec, SNG Maribor ter Stadion Ljudski vrt.
Po naših neuradnih informacijah naj bi se dobil tudi z mariborskim županom Sašem Arsenovičem.
Predsednik vlade dr. Robert Golob se bo z ministricama @emilija_st in Ireno Šinko danes mudil na delovnem obisku v Mariboru.
Poročali smo že, da je v Sloveniji prišlo po pomankanja zdravil za otroke s paracetamolom.
Pred časom smo poročali, da v Sloveniji zmanjkuje otroških zdravil z vsebnostjo paracetamola, ki znižuje temperaturo in lajša bolečine, in otroških antibiotikov. Podobne težave ima vsa Evropska unija.
V Mariborski lekarna pojasnjujejo: “Kot je bilo že večkrat pojasnjeno v medijih, nekaj časa ni bil dobavljiv Calpol sirup za otroke, ki vsebuje paracetamol. Posledično je zato v lekarnah občasno zmanjkalo sirupa Daleron z enako sestavo, a je trenutno dobavljiv in v Lekarnah Maribor na zalogi, prav tako ena od jakosti sirupa Calpol.”
“Lekarne dnevno nabavljamo zdravila preko veledrogerij in zelo skrbno pazimo na ustrezne zaloge zdravil. Kadar jih zmanjka pri proizvajalcih in veledrogerijah, jih posledično kmalu tudi v večini lekarn. Natančne vzroke za pomanjkanje določenih zdravil poznajo proizvajalci, ob pomanjkanju pa se v iskanje rešitev vključi tudi JAZMP (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke),” še za naš medij pojasnijo v Mariborskih lekarnah.
Cene bi lahko narasle
Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljan je za N1 Slovenija posvaril, da bi se zdravila lahko v prihodnjih mesecih podražila za vsaj toliko kot energenti. Po nekaterih ocenah se bodo generična zdravila, ki pomenijo velik delež na tržišču, podražila do 25 odstotkov. Največ je prav generičnih zdravil, saj v to skupino sodijo zdravila, ki pridejo na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorju. Takšni zdravili sta na primer Lekadol in Daleron.
Medtem na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) za N1 pojasnjujejo, da Slovenija za določanje cen zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev, uporablja t. i. sistem referenčnih cen. To pomeni, da se zdravilom cena določa s preračuni iz veljavnih cen v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Cene v povprečju v zadnjem času rahlo upadajo, a kmalu bi se lahko zgodil preobrat, saj zaznavajo trend “v rahlem poviševanju cen zaradi dviga cen izhodnih snovi in transporta”. Obseg sprememb in časovnica bosta zaradi omenjenega načina izračuna cen odvisna predvsem od višine sprememb cen v treh referenčnih državah, so še pojasnili za N1.
Ne letošnji, že 61. Izvedbi memorialnega tekmovanja za Baumgartnov pas, ki je v organizaciji Judo kluba Branik Maribor, je ponovno v članski konkurenci prednjačil domači Judo klub Branik Maribor.
V najzanimivejši kategoriji, ki šteje tudi za prestižno lovoriko za zlati Baumgartnov pas so bili najuspešnejši domači borci, ki so z Enejem Mariničem na čelu poskrbeli, da je lovorika ponovno, že petič zapored, ostala doma.
Ponovno je pas osvojil domačin Enej Marinič, ki pokazal dobre borbe in zanesljivo potrdil primat najboljšega. V finalu mu je tokrat nasproti stal nasprotnik iz avstrijskega kluba UNION Graz ISLAMHANOV Saif-Islam, ki pa ni mogel resno ogroziti favoriziranega domačina.
Tretji mesti sta osvojila Gal Bertalanič Žižek in Jaro Vezjak, oba Judo klub branik Maribor.
Zmagovalci pri članih in članicah po kategorijah:
Člani:
Do 60 kg: Gabriel Zadravec, Judo klub Branik
Do 66 kg: Staš Kokotovič, Judo klub Duplek
Do 73 kg: Miha Brence, Judo klub Impol
Do 81 kg: Adam Bergant, Judo klub Impol
Do 90 kg: Saif-Islam Slamhanov, Union Graz
Do 100 kg: Peter Vezjak, Judo klub Branik
Nad 100 kg: Enej Marinič, Judo klub Branik
Članice:
Do 48 kg: Jessica Fiala, SU Noricum Leibnitz
Do 52 kg: Nađa Mlađen, Judo klub Branik
Do 57 kg: Maša Slavinec, Judo klub Križevci
Do 63 kg: Christina Raffler, UNION Raika Osttirol
Do 70 kg: Uršula Mazovec, Z’Dežele Sankaku
Do 78 kg: Tina Pestotnik, Judo klub Sokol
Nad 78 kg: Viktorija Stojnič, ŠD Tatami
Po članskem delu so se predstavili mlajši v kategorijah kadetinj in kadetov ter mlajših kadetinj i kadetov.
Vseh starostnih kategorijah skupaj je največ medalj prav tako osvojil domač Judo klub Branik Maribor, za njimi so se razvrstili ljubljanski klub ŠD Tatami, Judo klub Apolon pa je zasedel tretje mesto. Na mariborskih tatamijih se je predstavilo 120 judoist in judoistov iz 30 klubov iz štirih držav. Domačini so se ponovno izkazali z odlično organizacijo prestižnega dogodka v dvorani, kjer se bo v letu 2023 predstavil judo v okviru največjega mednarodnega športnega dogodka v Sloveniji OFEM.
Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jih podeljuje GZS, za leto 2021 prejmejo donedavni predsednik uprave skupine Kolektor Radovan Bolko, direktor družbe REM Igor Kastelic, direktorica družbe Roto Slovenija Nuša Pavlinjek Slavinec, direktor družbe Atlantic Droga Kolinska Enzo Smrekar in tudi direktor mariborske družbe Bintegra Dušan Rauter.
Nagrade, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) gospodarstvenikom podeljuje kot priznanje za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja, so prejeli na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Dušan Rauter je soustanovitelj in od leta 2010 direktor družbe Bintegra, ki podjetjem zagotavlja programsko opremo. Nudi rešitve poslovne integracije: IT-rešitve za povezovanje poslovnih procesov ter aplikacije za povečanje učinkovitosti, IT-fleksibilnosti in pospeševanja uvajanja novih izdelkov na trg. Družba je pretežno usmerjena na domači trg. Rešitve razvijajo primarno z lastnimi razvojnimi sredstvi, v podjetju deluje raziskovalna skupina Bintegra s petimi raziskovalci. Cilj je postati eden izmed najbolj prepoznavnih dobaviteljev IT-rešitev v Sloveniji na področju razvoja poslovnih integracij sistemov in na področju digitalne preobrazbe z uporabo orodij DXP (Digital Experience Platforms).
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ta teden posloval v Mestni občini Maribor ter s sodelavci poskušal pomagati občankam in občanom pri uveljavljanju njihovih pravic. Med drugim je bil seznanjen z domnevno neodzivnostjo uradnih institucij, predvsem centra za socialno delo, ki ne odgovarja na vloge ljudi tudi več kot pol leta.
Zanimanje za obisk varuha je bilo veliko. “Prijavilo se je res veliko število pobudnikov, 21 jih je bilo, zato resno razmišljamo, da bi glede na interes ponovili poslovanje v Mestni občini Maribor,” je v izjavi za medije povedal Svetina. Težave občank in občanov so podobne kot v drugih slovenskih krajih. “Medtem ko smo se pred leti v Mariboru srečevali predvsem s stanovanjsko problematiko, zdaj te skoraj ni zaznati. Imamo en problem deložacije,” je dejal.
Več primerov se je nanašalo na invalidsko problematiko in domnevno neodzivnost centra za socialno delo. “To je rak rana našega sistema, ko se institucije ne čutijo dolžne odgovarjati ljudem,” je povedal varuh. Več pa v spodnjem video prispevku.
Z županom Sašo Arsenovičem sta govorila o načrtovani mednarodni šoli v Mariboru. Varuh to idejo podpira. “Na žalost moram ugotoviti, da tukaj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni odigralo vloge, ki bi jo moralo, da bi omogočilo ustanovitev mednarodne šole v Mariboru, ki jo vsekakor potrebuje,” je povedal Svetina.
V torek, 7. junija, so v avli Študentskih domov Univerze v Mariboru otvorili razstavo Pozdrav poletju, katere avtorica je Katja Kozjek Varl.
Katja je umetnost začutila že v otroških letih, zato jo je pot zanesla na Pedagoško fakulteto, kjer je tudi diplomirala. Vabilu študentskih domov se je z veseljem odzvala. Omenjena razstava je sicer 15 razstava, ki jo je pripravila.
Na gradu Vurberk v Dupleku so včeraj priredili Vurkofest. Gre za projekt Osnovne šole Duplek in Korena ter obeh vrtcev. Otroci so projekt skupaj z učitelji in vzgojitelji priredili drugič in tako popestrili dogajanje v kraju.
Obe osnovni šoli in vsi vrtci v občini Duplek so se na Vurkofest pripravljali že nekaj časa, danes pa so vse tudi pokazali. Kulturno umetniške vsebine in igre za vse generacije so pripravili učenci OŠ Duplek in Korena z enotami vrtca. Vrčtčevski otroci in osnovnošolci so že v popoldanskih urah na prireditvenem prostoru, v amfiteatru, priredili glasbene vsebine, ki so potekale skozi ves dan. Na odru se jim bodo pridružili še glasbeni gostje Rok Terkaj, Igor Saksida, Ana Resnik, bobnarji Sokijeve bobnarske šole Soki’s in drugi.
Osnovnošolci so bili pod izjemnim vtisom. Pravijo, da se izjemno veseli, da so bili lahko del takega projekta in, da se bodo naučili tudi nekaj kar jim bo še kdaj prišlo prav. Prav tako pa so nanje ponosne tudi v sodelujoči iz obeh šol in vrtcev. So pa ob tem združili tudi medgeneracijske vezi. Ob bogateh delavnicah , športnih in kulturnih vložkih, ki so jih pripravili, so poskrbeli tudi za hrano in pijačo.
V Kulturnem domu Vurberk pa so pripravili še razstavo fotogradij na temo razglednice kraja.
Nekdanji direktor Marproma Bernard Majhenič je pred dnevi na družbenih omrežjih delil objavo s fotografijo, kjer je vidno kako nevestno so parkirana osebna vozila.
Namreč vozniki so svoja vozila pustili kar na avtobusni postaji, ki je sicer v bližini bolnišnice. Ta avtobusna postaja je odkar je na Ljubljanski narejen podvoz ločena od dveh voznih pasov s fizično oviro na tleh. Tako da avtobus ne more kar zavijati sem in tja, ter menjevati pasove. In tokrat očitno zaradi vozil ni mogel ustaviti na avtobusni postaji.
Niso vedno krivi vozniki
Tako lahko, da kateri izmed potnikov na avtobusu ni mogel zapustiti vožnje, ko je imel namen, hkrati pa lahko, da je kateri izmed čakajočih moral počakati na naslednji avtobus. Nekdanji direktor Marproma, ki skrbi za mariborski potniški promet, je zapisal, da s tem se lahko jasno vidi, da niso vedno krivi vozniki, za takšne in drugačne težave: “Še slabše je, Uroš Kosi, da boste vedeli tako izgleda, ko mora avtobus poln potnikov peljati mimo postaje. Bi bilo najprimerneje da Ranko pritožbe preusmeri na MOM. Da ne bodo vedno krivci vozniki.”
Robert Kereži, mariborski ultra trail tekač, organizira konec meseca dva pohoda na mariborska griča.
25. junija 2022 med 8. in 12. uro na ploščadi ŠD Center Maribor tako pripravlja skupaj z ekipo medgeneracijski orientacijski pohod na Kalvarijo pod imenom Premaj(mo) Kalvarijo. Že zdaj sprejemajo prijave tako na pohod, ki je dolg 5 km, kot tudi na trail tek sedmih križev (22 km) in trail tek štirih križev (11 km). Imeli pa bodo tudi tečaj nordijske hoje. Dogodek je v okviru Festivala Lent 2022 in športnega Art kampa, pripravlja ga ŠD Ultra+Robert s soorganizatorji ŠD Center Maribor, Srednjo šola za gostinstvo in turizem Maribor in Zeleno jabolko sport. Želijo spodbuditi ljudi, predvsem pa najmlajše in najstarejše, da se priključijo preventivnim športnim aktivnostim ter ponovni socializaciji in druženju. Strokovnjaki iz različnih področij so namreč ugotovili, da je obdobje zadnjih dveh let, ko je bila razglašena epidemija in z njo povezani ukrepi, ta zelo posegla v gibalne, rekreativne in športne navade ljudi. Prijave na posamezne discipline so možne TUKAJ.
29. junija 2022 pa bo med 18.30 in 19.30 še dogodek Obkrožimo Piramido. V eni uri se bodo lahko udeleženci povzpeli, kolikokrat bodo želeli in zmogli na Piramido. Ob tem pa ni pomembno, ali bo nekdo šel gor enkrat ali večkrat. Več informacij je TUKAJ.
Kereži nam je povedal, kako bosta vzpona potekala, kaj sploh pomeni, da je nekdo ultra trail tekač in še marsikaj drugega:
Mariborski vodovod sporoča informacije o možnostih polnjenja hišnih bazenov.
Vodo za polnjenje bazenov si lahko uporabniki na sistemu, ki ga ima v upravljanju Mariborski vodovod, zagotovijo na naslednje načine:
– Polnjenje bazena iz lastnega priključka. V tem primeru je kot strošek obračunana vodarina po ceniku občine, v kateri se bazen polni, prav tako pa se obračuna komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini). V tem primeru prosimo uporabnike, da v oddelek obračuna vode na Mariborskem vodovodu sporočijo stanje vodomera po končanem polnjenju bazena na telefonsko številko 02/320-77-00, tipka 1.
– Polnjenje bazena iz hidranta. Storitev se naroči na podjetju Mariborski vodovod. Polnjenje izvede delavec Mariborskega vodovoda. Strošek, ki se v tem primeru obračuna pa je vodarina po ceniku občine, v kateri se odjem vode izvaja, komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek storitve Mariborskega vodovoda, ki je odvisen od lokacije polnjenja. Delavec Mariborskega vodovoda pred polnjenjem obvesti oz. se posvetuje z vodjo izmene v Sektorju črpanja vode Mariborskega vodovoda (na telefonski številki 031 329 253), ki mora biti seznanjen z odjemom na sistemu. Nastavna cev se za namen polnjenja bazena preko hidranta individualnim strankam ne izdaja.
– Polnjenje preko gasilskih društev. Storitev se naroči pri lokalnem gasilskem društvu. Odjemna mesta, kjer gasilci točijo vodo v cisterne za prevoz vode so vnaprej določena in jih je potrebno dosledno upoštevati. Pred točenjem mora gasilec, ki bo vršil odjem, to sporočiti vodji izmene v Sektorju črpanja vode mariborskega vodovoda (na telefonsko številko 031 329 253). Strošek je v tem primeru količina vode po ceniku občine, v kateri se odjem s strani gasilcev izvaja, komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek, ki ga obračuna gasilsko društvo.
Kadar je v veljavi omejitev porabe pitne vode (npr. zaradi suše), se polnjenje bazenov ne sme izvajati nikjer na sistemu.
Voda iz bazena je opredeljena kot komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17). Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15) pa se v ta namen plačuje tudi okoljska dajatev.
Mariborsko društvo za cerebralno paralizo Sonček, ki je bilo vpisano v register društev leta 1982, obeležuje štiri desetletja svojega delovanja. Na Glavnem trgu v Mariboru bo danes priredilo Ples na vozičkih, da bi pokazalo, da so osebe s cerebralno paralizo zmožne vsega, tudi plesa.
Po napovedih bo zaplesalo 40 članov plesne skupine Sonček oziroma 20 parov, pri čemer je en plesalec na vozičku, drugi pa na nogah. Za dodatni program bosta poskrbela Plesna šola Pingi in 6pack Čukur.
Društvo želi z dogodkom, ki bo potekal pod pokroviteljstvom župana Saše Arsenoviča, pokazati, da imajo osebe s cerebralno paralizo številne sposobnosti, potrebe in želje ne glede na gibalne in intelektualne ovire. “Želijo si biti del družbe, v njej aktivni in ustvarjalni. Ples je zgolj ena od aktivnosti, ki jih povezuje in osrečuje,” so ob obletnici sporočili iz društva Sonček Maribor.
Takšni dogodki so v društvu stalnica
Dodali so, da so plesni in glasbeni dogodki v društvu stalnica. “Plesna skupina Sonček s pomočjo plesnega učitelja in koreografa Andreja Novotnya ustvarja čudovite plesne produkcije.”
Mariborsko društvo je eno od 16 društev v Sloveniji, povezanih v Zvezo Sonček. V Mariboru pod okriljem Centra Sonček delujeta v Trubarjevi ulici društvo in podjetje Sončna pot, na Vetrinjski ulici je Sončkova dobrodelna trgovina in na Pobrežju varstveno delovni center. V programe vključujejo več kot 500 uporabnikov.
VIR: STA
Na pogovor smo povabili Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor in prvega moža Festivala Lent. Spregovorili smo o tem, kaj nas letos čaka na festivalu, kaj se dogaja med pripravami v zakulisju, o prizoriščih, pogledih na prihodnost festivala in še marsičem zanimivem.
Intervju smo opravili v samem centru Maribora, lahko bi rekli kar v dnevni sobi mesta. Lokacija je bila izbrana z namenom – Trg Leona Štuklja.
Gospod Rukavina, tukaj na Trgu Leona Štuklja bo med Festivalom Lent glavni oder, kajne?
“Tako je, tukaj bo letos glavni oder. Spet se selimo, kot smo že navajeni. Od Drave v mesto, z Rotovškega trga na Glavni trg, zdaj pa smo tukaj. Torej trenutno midva sediva na odru, nekoč smo imeli oder na drugi strani trga, velikokrat improviziramo in v tem je pravzaprav čar. Če ne drugega, pridejo ljudje pogledati, kako so odri obrnjeni in kje so. Ja, trenutno smo v teku priprav na nekaterih starih, na nekaterih novih prizoriščih, v upanju in čakanju, da bo pa končno spet Lent naše prizorišče in da bo predvsem obnovljeno.”
24. 6., datum se neumorno bliža, letos 30., jubilejni Festival Lent. A ste zaradi te številke kaj bolj pod pritiskom?
“Zaradi te številke sem samo malo starejši. Pritiski, pa veste, so enaki. Takrat ko smo začeli, pred 29 leti torej, ker je to 30. Festival Lent, takrat smo bili pod pritiskom, ker niti nismo vedeli, kaj nas pri vsem tem skupaj čaka. Potem so se ti pritiski stopnjevali, postajali različni, česar smo se navadili, ampak seveda po drugi strani stvari z dobro ekipo potekajo razmeroma ustaljeno. Seveda slišimo na primer, da tam ne bo elektrike, da se bo tam še zidalo, ampak to so stvari, na katere smo navajeni, in jaz mislim, da jim bomo kos.”
Torej tiste stvari, na katere imate vpliv, so pod kontrolo, včasih pa pride tudi do situacije, na katere nimate vpliva?
“Vse znamo skontrolirati, edino seveda vreme je pa tisto, na katerega nimamo nobenega vpliva, čeprav smo že za mašo dali, pa ne vem kaj še, ampak na koncu – kaj ‘čmo. Že na začetku je bilo tako, da če je bil dež, so ljudje vzeli palerine, dežnike in so prišli. Upam da bo letos tega dežja čim manj, ampak če bo, pa upam, da bodo ljudje seveda, ki komaj čakajo na pričetek Festivala Lent, prišli v polnem številu in naredili Maribor prazničen.”
Dajte nam malo odstreti zavese v zakulisje, kaj se pravzaprav pri organizatorjih zdaj dogaja, če rečeva, nekaj dni pred začetkom Festivala Lent? Program je postavljen, kaj so torej zadnje finese?
“Vseeno se dogaja še predvsem pri tehniki, dejansko na naše načrte seveda vplivajo podražitve, ki so izzvane s krizo, z vsem tem skupaj in v zadnjem momentu pride to vsega tega. Lovimo zadnje sponzorje, tudi zaradi tega lovimo zadnje donatorje. Usklajujemo stvari z mediji, večina stvari je že natisnjenih, urejamo še zadnje “hospitality riderje” za nastopajoče. Ogromno tega je, Narodni dom je kot nek čebelnjak, telefoni pregorevajo, maili letijo … Ampak smo v prijetnem pričakovanju.”
Kaj čaka Mariborčane in seveda vse tuje goste, ki se bodo letos udeležili Festivala Lent? Vem, vrhuncev je ogromno, pa vendar, da malce predstaviva program.
“Vedno je nehvaležno govoriti o teh vrhuncih ravno zaradi tega, ker jaz trdim, da je to festival, na katerem najde vsakdo nekaj zase. Tudi letos je program zastavljen na ta način. Začniva recimo pri Art kampu, ki se pridružuje Festivalu Lent v parku za družine, za otroke. Ustvarjalnice, krasni programi seveda tudi popoldan in zvečer. Pa če gremo skozi mesto, ulično gledališče letos z najmanj dvema spektakloma, spet bomo ljudi dvignili na 20 metrov višine, jim bodo odzgoraj igrali, ustvarjali, plesali … Povorke folkarta skozi mesto pa zopet otvoritev folkarta tukaj na tem trgu. Ker vse te noše, ki prihajajo z vseh kontinentov, letos še posebej iz Južne Amerike, čisto drugače zablestijo tukaj kot pa samo na ulici. Potem so seveda na festivalu nekateri naši stari znanci. Če govorimo o glavnem odru, začenjamo z našim starim prijateljem Magnificom, prepričan sem, da bo takšen kot vedno, upam samo, da ne bo ‘rabil’, kot nekoč na odru na Dravi, ne bo ‘rabil’ med publiko. Seveda takrat, ko je deževalo, pa je prišel med ljudi, se slekel do pasu. Upam, da to letos ne bo treba. Potem imam en res krasen program, Vlatko Stefanovski, eden najboljših kitaristov na svetu, ampak tokrat z orkestrom in zborom nacionalnega makedonskega ansambla Tanec, poslastica, ki se je ne sme izpustiti. Dan pred tem že Laibach s svojo prekrasno predstavo v Minoritih. Pa komedije potem v Minoritih pa tukaj Bajaga, perfekten muzikal, ki prihaja iz Novega sada, ki je letos prestolnica kulture. Maribor je bil točno pred 10 leti evropska prestolnica kulture, torej te niti in ta povezava seveda še vedno delujejo. Zaključujemo Festival Lent s Šukarjem in potem s perfektnim pihalci iz Makedonije Džambo Aguševi, res veselica za začetek festivala. Kaj naj še omenim? Večerov – Jurčkov oder.”
Oder z novim imenom.
“Ja, seveda, zaradi tega, ker Jurčkovega ne bomo opustili, Večerovega letos nimamo, ker ni prizorišča na Rotovškem trgu, ki je v izgradnji. Katero koli od teh imen – ne bi bilo prav, da pozabimo, zato smo združili program in jasno tudi ime.”
Prihodnje leto, pa torej ponovno ločeno, predvideno?
“Če bodo stvari narejene do konca, če bo mesto izgrajeno, ne samo to ločeno, verjetno še kaj drugega. No in na tem Jurčkovem – Večerovem odru bodo, upam da, nastopile vse glavne legende, ki so v preteklosti že bile. Unionska dvorana, salon glasbenih umetnikov in še in še bi na koncu lahko naštevali. Seveda Minoriti s prekrasnim jazzom, ampak ko govorim, na koncu še skoraj sam si ne morem zapomniti. In krasno je, da ljudje gredo (pogledat, op. p.) ali v elektronske medije ali seveda naše zloženke, ki so na razpolago, in si zares označijo, kaj je to, kar bi želeli videti, ker tega je ogromno. Predvsem pa trdim eno stvar: je dosti, so vsi žanri, ampak vse izjemno kakovostno.”
Povedala sva že, da z razlogom sediva na tem mestu, letos je glavni oder tu na Trgu Leona Štuklja, pred leti, omenili ste že, izjemna kulisa malo nižje na Lentu, plavajoči oder. Kako gledate na ta projekt, da trenutno odra tam ni, si želite, da bi še kdaj bil oziroma od koga vse je to odvisno?
“Absolutno bi si želel, da bi oder bil spet tam, zaradi tega, ker ravno po tem odru smo se razlikovali od ostalih festivalov, ki na nekem trgu sredi mesta postavijo oder, pripeljejo izvajalce in je to to. Po tem smo se razlikovali, Bregenz je recimo najbližje mesto, ki ima plavajoči oder … In predvsem spektakularna kulisa, tisti labodi, ki plavajo na koncu okoli odra, še posebej, če je na odru labodje jezero recimo. Pa tribune za nekaj tisoč ljudi … To je bila veduta tega festivala in upam, da z obnovo Lenta se bo to ponovilo. Ali na tem istem mestu ali na katerem drugem. Res pa je, da je to odločitev našega lastnika, torej ustanovitelja, mesta Maribor, ki seveda mesto pospešeno in lepo prenavlja. Svoje želje smo izrazili in sedaj dela na tem stroka. Upam, da bomo kmalu v prihodnosti lahko doživeli Festival Lent v lepem srednjeevropskem mestu z urejenim mestnim središčem, z urejeno obalo reke Drave in tudi s kakšnim plavajočim odrom.”
Tudi sama reka, da toplim poletnim nočem poseben pridih, tam je kar hladneje.
“Absolutno, včasih je celo zelo hladno, recimo zabeležili smo nižje temperature tudi kot Zlata lisica, ampak po drugi strani kaj ‘čmo. Kot je bilo rečeno, ljudje se oblečejo, pripravijo in vseeno pridejo in to je tisto, kar je najpomembnejše.”
Pa tudi sama promenada na Lentu, pred leti je mrgolelo ljudi, Lent je bil zaprt v času Festivala Lent.
“No, tudi zdaj bo verjetno delno zaprt, če se bodo začela ta obnovitvena dela. Res je, da zaradi tega, ker se nismo smeli družiti na ta način in tako množično že zadnji dve leti nismo imeli ognjemetov, ki so tudi pripeljali ljudi sem. Ampak mogoče se bodo te stvari v prihodnosti ponavljale, velikanska želja je, da bi se enkrat na Dravi pojavila neka ogromna vodna zavesa, na katero bi na koncu koncev projektirali laserske šove, filmske projekcije in tako naprej. To sva si zamislila z Bojanom Labovičem že pred kakšnimi dvajsetimi leti. Torej en tak spektakel po motivih Zlate Vokačeve, po Marpurgi Knjige senc in zanesljivo je to, če je na pravi način narejeno, pravi spektakel, ki bi pripeljal v Maribor ljudi od blizu in od daleč. To je še ena od neizsanjanih želja, za katere pa mislim, da je v prihodnosti še dovolj časa, upam samo, da bo dovolj sredstev.”
Torej ideje, vizije so, kaj pa finančno zaledje?
“S financami je vse težje, odvisni smo od deleža, ki nam ga da ustanovitelj in ki ni velik. Festival je zdaj vreden milijon evrov, od ustanovitelja dobimo 200 tisoč, ostalo moramo zaslužiti sami na trgu. S sponzorji še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Seveda, stvari se spreminjajo, nekoč je Festival Lent – in Narodni dom – imel skupaj toliko sponzorstev skupaj kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj. Danes žal več ni tako.”
Zakaj, čemu pripisujete to?
“Lastništva so se zamenjala, po drugi strani gre tudi za politične, v katere se ne želim vpletati. Če pogledamo Festival Ljubljana, je danes vreden pet milijonov evrov, od tega jih štiri milijone zagotovi mesto Ljubljana. Vsekakor bomo potrebovali višjo podporo, tako s strani države kot s strani mesta. Ker je treba vedeti: če bo vložek večji, bo seveda na koncu učinek toliko večji.”
Ognjemet letos da ali ne?
“Letos ga ne bo, zaradi tega, ker nismo vedeli, kaj to pomeni, po eni strani glede zbiranja ljudi, želeli smo biti zavestni, po drugi strani pa seveda govorimo o stroških, ki jih je treba pokriti. Torej letos ne, v prihodnosti pa upamo, da ja.”
S torkom, 14. junija, se na petih lokacijah po mariborski občini začenja zbiranje pomoči za pobrateno mesto Harkov, mariborska občina bo mestu namenila tudi avtobus.
Župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič je že takoj ob začetku konflikta v Ukrajini izrazil podporo županu pobratenega mesta Harkova, g. Ihorju Terekhovu, ki se je nato meseca maja obrnil na mesto Maribor s prošnjo, ali bi bilo možno dostaviti kakšno opremo mestnim službam, ki skrbijo za vzdrževanje mestne infrastrukture in bivanjskih pogojev.
Javni holding Maribor bo tako za pobrateno mesto Harkov namenil avtobus Iveco Daily 65C17CC s 23 sedeži in kapacitetami za 14 stojišč, letnik 2011. Za uradno predajo avtobusa mestu Harkov mora biti urejena še dokumentacija in vzdrževalna dela, da bo vozilo pripravljeno za predajo.
Ponovno pa bo stekla tudi akcija zbiranja humanitarne pomoči, ki bo tokrat namenjena ciljno za mesto Harkov. Pomoč se bo zbirala do teže tona in pol.
Ponovno se bodo zbirali:
– Higienski pripomočki (plenice, sanitetni material, šamponi, deodoranti, milo, zobne ščetke, vlažilni robčki,..
– Hrana (zapakiran trajnejši kruh, mleko, otroška prehrana, konzerve, čaji, kava, moka, kaša,.) Hrana ne sme biti v stekleni embalaži, mora biti vsaj pol leta pred rokom uporabe in zapakirana v originalno embalažo. Oprema mora biti uporabna in primerna za delitev končnim upravičencem.
Lokacije zbiranja so:
– KS Kamnica, Vrbanska cesta 97, 2351 Kamnica,
– MČ Cente, Kacova ulica 1, 2000 Maribor,
– MČ Tezno, Panonska 12, 2000 Maribor,
– MČ Studenci, Šarhova 53a, 2000 Maribor,
– MČ Tabor, Metelkova 63, 2000 Maribor.
Termin zbiranja (do zbrane količine pomoči, kar je približno tona in pol) je torek in četrtek od 11.00 do 15.00 ure ali po dogovoru s referentom v sredo do 17.00 ure.
Kot smo poročali, je sezona na Mariborskem otoku tik pred vrati, ljudje že nestrpno pričakujejo odprtje, a dan odprtja se je zaradi zamude del na mostu zamaknil.
Na Mestni občini Maribor smo preverili, kdo je izvajalec del in kakšni bodo penali, glede na to, da s tem tudi Mariborski otok oz. podjetje Šport Maribor utrpi gospodarsko škodo, ko ne odpre vrat, takrat ko jih bi lahko oz. je bilo načrtovano: “Izvajalec del je podjetje SENMED, d. o. o. Pogodbeni rok za investicijo vredno 537.130,70 EUR je bil do 30. 5. 2022.”
“Skladno z določili pogodbe višina pogodbene kazni v primeru neupravičene zamude pri izvedbi pogodbeno definiranih del znaša 2 ‰ (dva promila) od skupne vrednosti pogodbenih del z DDV za vsak zamujeni dan. Vsota pogodbene kazni lahko znaša največ 5 % (pet odstotkov) od skupne vrednosti pogodbenih del,” nam pojasnijo na mariborski občini.
Dela ne bodo končana do sredine julija
Nadzor nad izvedbo del sicer opravlja podjetje INŽENIRING BIRO, d. o. o., iz Maribora. Na MO Maribor nam še pojasnijo, da so oddali delo za obnovo mostu na Mariborski otok pravočasno in z dovolj dolgim rokom: “Žal izvajalec del ni zaključil v pogodbenem roku, kljub temu da smo ga na pogoj začetka kopalne sezone in tveganja v zvezi s prekoračitvijo roka večkrat opozorili.”
“Prav tako MOM predlagane spremembe pogodbenega roka ni sprejel. S strani izvajalca smo nedavno prejeli obvestilo o možnih datumih dokončanja del, v katerem sporoča, da prehod mostu ne bo možen pred 3. 7. 2022, vsa dela pa naj bi bila zaključena do 15. 7. 2022, kar bo zagotovo vplivalo na datum začetka kopalne sezone, ki se bo torej nekoliko zamaknila. Naročnik bo ravnal v skladu s pogodbenimi določili,” še pojasnijo na občini.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT Maribor) je eko šola, kar pomeni, da v izobraževalni proces vključujemo tudi ozaveščanje dijakov o okoljsko odgovornem ravnanju, glede na naravo poklicev, za katere izobražujemo, predvsem o preprečevanju nastajanja odpadne hrane.
Ponosni so, da so Mariborske tržnice v svojem naslednjem projektu, ki se prične to soboto, 11. junija, na osrednji tržnici na Vodnikovem trgu, njihovo šolo prepoznale kot strokovnega partnerja, saj bodo obiskovalcem tržnice skupaj pokazali, kakšne kulinarične specialitete je mogoče ustvarjati iz sezonske hrane, ki jo prodajajo lokalni ponudniki.
“Z veseljem smo se odzvali povabilu, da z dijaki eno soboto v mesecu obiskovalcem predstavimo, kakšne okusne jedi je mogoče pripraviti iz lokalnih sezonskih sestavin. Dijaki se bodo na kuhanje pripravljali s šolskimi mentorji, recept, po katerem bodo kuhali, pa bo na voljo obiskovalcem Tržnice okusov,« je povedal ravnatelj SŠGT Maribor Dušan Erjavec. Projekt je nov korak pri spodbujanju dijakov, da opravijo čim več praktičnega dela, s katerim si nabirajo dragocene izkušnje pred vstopom na trg dela, sodelovali pa bodo predvsem tisti, ki se izobražujejo za poklic kuharja. »Gostinstvo in turizem sta panogi, ki ju je epidemija najbolj prizadela, hkrati pa je povpraševanje po kadru ogromno. Verjamemo, da tovrstni projekti pripomorejo k promociji poklicev, hkrati pa opozarjajo, da moramo te poklice bolj spoštovati in ceniti – tudi ko pride do plačila za strokovno opravljeno delo,” je prepričan Erjavec in doda, da tudi zaradi tega vodstvo šole skrbno izbira projekte, v katerih sodelujejo dijaki.
Na Tržnici okusov bo vsako soboto dišalo iz loncev. “Enkrat na mesec bodo kuhali dijaki SŠGT Maribor, preostale kulinarične izzive pa bomo prepustili kuharskemu chefu Sebastijanu Žitniku, sicer zaposlenemu na SŠGT Maribor. V Mariborskih tržnicah si prizadevamo obiskovalce ozaveščati o pomembnosti kratkih in zanesljivih oskrbnih verig in visoki kvaliteti lokalno pridelane hrane. Ker se zavedamo, da nam pogosto zmanjka idej, kakšne jedi pripraviti iz lokalnih sestavin, smo se povezali s šolo, ki je v mestu in širše že večkrat dokazala, da po strokovnosti in inovativnosti sodi v sam slovenski vrh. Obiskovalci Tržnice okusov na osrednji tržnici bodo pripravljene jedi lahko tudi okušali, recept jedi pa bomo dopolnili tudi s seznamom ponudnikov na Mariborskih tržnicah, ki potrebne sestavine prodajajo,” je razložila Nataša Matijevič, vodja Mariborskih tržnic.
FOTO: Mariborske tržnice
Tržnica okusov bo obiskovalcem na voljo vsako soboto, med 10. in 13. uro na osrednji tržnici na Vodnikovem trgu, recepte jedi, ki jih bodo pripravljali dijaki, pa bodo objavljali tudi na profilih družbenih omrežij šole.
V UKC Maribor so že pred leti napovedali, da si prizadevajo, da v porodnišnici steče 24-urna epiduralna analgezija. Danes so sporočili, da delajo po najboljši močeh, da bo ta kmalu na voljo ves dan.
Na novinarski konferenci so spregovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor, dr. Jožica Wagner Kovačec, dr. med., predstojnica Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin in izr. prof. dr. Faris Mujezinović, dr. med., predstojnik Oddelka za perinatologijo.
Leta 2020 so skoraj pri 23 odstotkih vaginalnih porodov izvedli 24-urna epiduralno, v prvem polletju je bil ta procent skoraj 44 odstotkov vseh porodnic. Povedali so, da so se že sedaj trudili po najboljših močeh, da bi pripadla vsem, a žal v nekaj primerih to ni bilo mogoče. Tako ta več ni vezana na čas, v kolikor so ekipe proste, jo lahko nosečnica dobi.
Kmetijska ministrica Irena Šinko je danes z na razpisu izbranim izvajalcem, Letalskim centrom Maribor, podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bodo z aktivnostmi začeli 10. junija, kot je bilo to načrtovano tudi z javnim naročilom.
Mariborski letalski center že leta na podlagi dveletnih sklepov vlade izvaja obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Ker se je lani izteklo obdobje veljavnosti zadnjega sklepa vlade, je ministrstvo še v prejšnji sestavi takoj po sprejemu proračuna začelo s pripravo novega sklepa.
Odhajajoča vlada je sredi marca sprejela sklep, s katerim je potrdila izvajanje aktivnosti tudi v naslednjih dveh letih. Čeprav so v letalskem centru v zadnjem času znova večkrat opozarjali, da postopki potekajo prepočasi in so doslej kljub več primerom neurij s točo v severovzhodnem delu Slovenije morali ostati na tleh, na ministrstvu zatrjujejo, da sklep vlade še nikoli doslej ni bil sprejet tako hitro, saj gre za zahteven postopek usklajevanja gradiva zaradi različnih stališč posameznih resorjev do učinkovitosti obrambe pred točo.
Nekaj denarja zagotovi ministrstvo, nekaj pa občine
Kot predvideva sklep vlade, kmetijsko ministrstvo zagotavlja do 35 odstotkov sredstev, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo z branjenega območja. Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti so javno naročilo izvedli kot skupno naročilo ministrstva in vključenih občin.
Slednje sicer k aktivnostim in s tem k sofinanciranju vstopajo prostovoljno. Ministrstvo je letos k sodelovanju povabilo 71 občin, na kar se je pozitivno odzvalo 63 občin, tri več kot v lanskem letu.
Vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je v začetku maja opozoril na dolgotrajne postopke. Obenem je dejal, da se je država odločila fiksno ceno iz lanskih 290.000 evrov znižati za 30.000 evrov, čeprav gredo cene energentov letos v višave. Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih. “Za ta denar bomo skušali narediti, kolikor lahko,” je takrat dejal Kralj.
Trenutno na voljo le eno letalo za protitočno obrambo
Mariborski center z enim letalom skrbi za več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje in ima po njegovih besedah kljub vsem težavam primerljive rezultate z avstrijskimi kolegi, kjer razpolagajo s sedmimi letali. Za to morajo imeti veliko znanja in morajo natančno spremljati razmere, da se lahko odločijo, v kateri oblak bodo šli in v katerega ne.
Ko bo denarja zmanjkalo, bodo aktivnosti pač morali ustaviti, pravi Kralj. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente, kar predstavlja dve tretjini stroška. Znižajo lahko samo še nagrade posadkam, ki pa so že zdaj mizerno nizke.
Vseeno so po njegovih besedah ponosni, da so v vsakem trenutku sposobni zagotoviti deset posadk, ki so usposobljene delati v obrambi pred točo. Zato njihova velika, a neizpolnjena želja ostaja nakup še vsaj enega enakega letala ter enega dvomotornega, ki bi lahko pokrival tudi nebo nad hribovitimi območji.
Stališče Agencije za okolje (Arso) glede tovrstne obrambe pred točo še naprej ostaja nespremenjeno, in sicer da učinkovitost zaščite pred točo z vnašanjem dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake ni strokovno dokazana. Sofinanciranje tovrstnih projektov s strani države se jim zato ne zdi smotrno, saj bi to vzbujalo vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.
VIR: STA
Mestni svetnik Miha Recek je uspešno pridobil donacijo več kot tono prehranskih izdelkov za otroke iz Ukrajine, ki so nastanjeni v Sloveniji. Priznava, da pomoči ni bilo lahko dobiti, a se je na koncu le uresničila njegova želja po pomoči.
Miha Recek nam je dejal: “Ko se je začela vojna v Ukrajini in so začeli prihajati tudi begunci k nam v Slovenijo, sem se odločil, da pomagam po svojih močeh. Najprej sem stopil v kontakt z Intesom, kjer sem želel kupiti 1000 kg moke, a so mi odvrnili, da imajo vso moko že prodano. Nato sem prišel na idejo, da bi lahko znana podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane kaj donirala.”
Poklical je več podjetji, a odzvali so se le v Podravki: “Kjer je sicer trajalo 2 meseca, a na koncu je bila zgodba uspešno zaključena. Pošiljko si je Rdeči križ Maribor moral ponj iti sam, a vseeno so donirali veliko prehranskih izdelkov z daljšim rokom trajanja (ribe,paštete,čokoladice,otroško hrano itd).”
Rdeči križ bo to sedaj sam distribuiral po centrih v Sloveniji, kjer so nastanjeni ukrajinski otroci. “Moja nova naloga bo, ker sem uredil donacijo za ukrajinske otroke je prav, da uredim tudi donacijo za naše, Slovenske otroke in tega se bom lotil takoj,” še pove Recek.
Poročali smo o tem, da je mariborski podžupan bil na prenovljeni spletni strani Mestne občine Maribor poimenovan dr. Only Peter the Bear, torej dobesedni prevod imena in priimka Samo Peter Medved v angleščino, v nemščini pa je bilo njegovo ime zapisano dr. Nur Peter der Bär. Občina za slab prevod krivi Google.
Glede na odgovor Mestne občine Maribor, ki smo ga dobili, da naj se z vprašanji obrnemo na Google, se lahko vprašamo ali mariborska občina misli resno, ali se šali. Na več institucijah smo povprašali, če za prevajanje svojih strani uporabljajo Google in vsi so bili presenečeni nad vprašanjem, saj se tega ne poslužujejo, temveč svoje spletne strani prevedejo, tako kot se spodobi – z uradnim prevodom celotne strani.
Poraja se vprašanje o strokovnosti mariborske občine, namreč za prenovo spletne strani so plačali skoraj 40 tisoč evrov. Očitno je zanje sprejemljivo, da se osebe, kot je podžupan, preimenuje, saj so se odločili za brezplačni vmesnik, ki samodejno prevaja. Torej je stran, ki predstavlja mesto v svetu, prevedena na način “Google Translate”. Če nekdo iz tujine pride na sestanek in se pred tem na spletni strani pozanima, s kom bo govoril, bo najbrž podžupana poimenoval Only Peter Bear. Je pa res, da so po tem, ko so spoznali napako, le-to odpravili.
Sicer pa obširen odgovor občina na naša novinarska vprašanja spodaj objavljamo v celoti:
Novinarska konferenca, kjer je bila predstavljena nova občinska spletna stran, tudi z vsemi informacijami, po katerih sedaj sprašujete, je bila 24. marca ob 10. uri v Vetrinjskem dvoru. Tam smo vsi vključeni v prenovo spletne strani, skupaj z zunanjimi izvajalci (z izjemo programerjev) vsebinsko in finančno predstavili potek prenove spletne strani.
Sedaj že stara spletna stran je bila zastarela, stara je bila več kot 20 let, ni bila prijazna uporabniku, ni zadostovala vsem zakonskim standardom dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ni bila ažurirana skladno z aktivnostmi, ki so potekale, ni bila tehnološko in oblikovno skladna s sodobnimi standardi.
Tehnične in vsebinske nadgradnje spletne strani:
– izhaja iz uporabnika in uporabniških potreb po iskanju vsebin, obenem pa omogoča strukturiranje vsebin po sistemu upravnega delovanja in poslovanja, po uradih in notranje organizacijskih enotah. Spletna stran vsebuje 75 različnih postavitev spletne strani in 255 strani na novo zapisanih vsebin.
– ima izboljšano uporabniško izkušnjo za uporabnika (dostop do informacij po principu treh klikov) in uporabniški vmesnik za urednike, ki omogoča enostavno in pregledno vnašanje gradiv mestnih sej, mestnih projektov; mestnih razpisov ter vlog in obrazcev. Rezultat sodelovanja predstavnikov uradov, delavnic z občani in razvijalci spletne strani je tako razvit vmesnik za enostavno vnašanje podatkov s strani urednikov, ki uporabnikom nove spletne strani omogoča filtriranje željenih vsebin po različnih parametrih (leto, področje, tip vsebine, elektronska oddaja,..).
– ponuja povezavo do analogne ali elektronske oddaje vlog in obrazcev. Dodatno omogoča mestnim svetnikom elektronsko oddajo pobud in vprašanj kakor tudi iskanje sej in gradiv mestnega sveta preko iskalnika ali sistema filtriranja po letu ali tipu seje.
– vsebuje zemljevide s kontaktnimi podatki in povezavami do več kot 100 različnih institucij v mestu (vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, študentski domovi, mladinski centri, kulturne ustanove, glasbene šole, javna igrišča, športni objekti, lekarne, zdravstveni domovi, …).
– vsebuje predstavitev občinskih projektov, ki so načrtovani, v teku ali izvedeni. Projekte je mogoče filtrirati po parametrih kot so področje, tip projekta, status projekta, lokacija izvedbe projekta in leto zaključka projekta.
– na izpostavljenih mestih ponuja gumb »Potrebujete pomoč« na katerem se nahaja obrazec za pomoč občanu pri iskanju želenih vsebin.
– vsebuje krovni iskalnik po straneh, ki izpostavlja 10 najbolj iskanih vsebin na strani obenem pa deluje po sodobnih smernicah pametnih iskalnikov.
– vsebuje detajlno predstavitev vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti na ločenih podstraneh pri čemer ima vsaka četrt in skupnost sekcijo za predstavitev vabil in zapisnikov sej, novic iz lokalnih dogodkov, povezav ter prilog ter možnost umeščanja predstavitve prostor za oddajo v najem.
– je prilagojena za uporabo osebam s posebnimi potrebami v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18) in Direktivo EU 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta.
– je optimizirana za iskalnike (SEO) in optimizirana za mobilnike.
– omogoča avtomatizirane prevode v več kot 15 različnih svetovnih jezikov z možnostjo dodajanja dodatnih jezikov (več o tem v nadaljevanju).
Prenova občinske spletne strani je stala 39.981,76 EUR, v to ceno so vključeni zunanji izvajalci za programiranje, produktno vodenje, grafično oblikovanje in izdelavo video posnetka na naslovnici. Tričlanska delovna skupina sestavljena iz zaposlenih na MO Maribor je za vnos pripravo in vnos vsebin porabila približno 960 ur.
Povpraševanja in ponudbe, ki so prišle: 1. GRAFIČNO OBLIKOVANJE POVPRAŠEVANJE DECEMBER 2020:
– GM Graphic Design, Matic Gričnik s. p. – ni oddal ponudbe
– Sspela, grafično oblikovanje in svetovanje, Špela Majer s. p. – ponudba v višini
13.420,00 EUR
– UNDA, spletno svetovanje, Andrija Šulič s. p. – niso oddali ponudbe
PONOVITEV POVPRAŠEVANJA MAREC 2021:
– Rok Premužič s.p. – ponudba v višini 16.000,00 EUR
– KREATIK, Luka Lavrisa s. p. – ponudba v višini 20.984,00 EUR
– Clover d. o. o. (Woice d. o. o.) – ponudba v višini 15.738,00 EUR
2. PROGRAMIRANJE
– Tauria – zaradi z njimi že v letu 2018 sklenjene pogodbe za prenovo spletne strani
3. PRODUKTNO VODENJE (izvajalec izbran v letu 2020)
– Funkit marketing, Marko Filipič s. p. – ponudba v višini 6.100,00 EUR
– I.T. tim d. o. o. – ponudba v višini 6.588,00 EUR
– iPiramida d. o. o. – ponudba v višini 10.736,00 EUR
Mestna občina Maribor je pri presojanju načina izvedbe večjezičnosti nove spletne strani ravnala po principu večje ekonomičnosti, boljše funkcionalnosti in lažjem vzdrževanju prevedenih vsebin.
Prevodi v tuje jezike na spletni strani se ne izvajajo statično na način, da bi vsak tuj jezik imel samostojno vnesene vsebine, ampak dinamično, na način »Google prevajalnika«, torej da pametni vmesnik prevaja vsebino v tuje jezike na način samodejnega pametnega učenja. Vmesnik deluje po principu, da so prevodi narejeni v kontekstu vsebine, ki je prevedena.
Pametni vmesnik je brezplačen, pri čemer omogoča prevode v več kot 100 tujih jezikov medtem ko je strošek prevoda celotne spletne strani (več kot 255 strani vsebin) v samo en tuj jezik ocenjen na več tisoč evrov. K ocenjeni vrednosti je potrebno prišteti še strošek letne licence za vmesnik, strošek programiranja in strošek vnašanja prevedene vsebine na spletno stran.
Ob omenjeni funkcionalnosti, da pametni vmesnik omogoča dodajanje več kot 100 tujih jezikov, je statično umeščanje prevodov povezano z ažurnostjo vsebine v trenutku, ko želimo spremeniti vsebino, ki je že bila prevedena. V tem primeru je potrebno zagotavljati dodatne prevode v izbrane tuje jezike in urednikovati že vnesene tuje vsebine. Priprava in vnos prevedene vsebine bi bila ob visokih stroških povezana še s časom priprave prevodov, ki bi podaljšal lansiranje spletne strani za več kot 6 mesecev.
Kot zanimivost naj dodamo, da smo ob tragičnem začetku vojne v Ukrajini v trenutku aktivirali možnost prevajanja spletne strani v ukrajinski jezik in tako čez noč vsem beguncem iz Ukrajine omogočili dostop do informacij v njihovem maternem jeziku medtem ko bi za statični prevod vsebin potrebovali več mesecev. Zavedamo se, da računalniški prevodi, ki delujejo po načinu pametnega učenja na podlagi interakcije uporabnikov prevajanja niso 100% zanesljivi, a kljub temu menimo, da je trenutno več prednosti na strani izbire pametnega vmesnika za prevode kot pa da bi novo spletno stran v celoti statično prevajali v tuje jezike.
Uporaba pametnega vmesnika za prevode ni stvar pomanjkljive izvedbe spletne strani, ampak stvar načina prevajanja trenutno najbolj sodobne tehnične rešitve avtomatskega prevajanja, ki jih je na svetu mogoče dobiti, zato predlagamo, da se z vprašanji o nepravilnem prevajanju besed obrnete na podjetje Google.
Sezona na mariborskem otoku je tik pred vrati, ljudje že nestrpno pričakujejo odprtje, da se bodo lahko v vročih poletnih dneh hladili na bazenih. A kot kaže se je sezona na Mariborskem otoku zamaknila. Kriv pa naj bi bil izvajalec.
Kako je z mostom, edinim dostopom do Mariborskega otoka? Podjetje Šport Maribor, na družbenih omrežjih sporoča sledeče: “In kako kaže z našo otvoritvijo, ki je predvidena 24.6., torej tradicionalno, na zadnji dan šole? Žal, je izvajalec sporočil, da ne bo uspel z izvedbenimi deli do predvidenega datuma odprtja. Razlog? Nemalo težav z materiali, vremenom, dobavo, .. skratka, navaja razloge, o teži katerih naj presojajo tisti, ki so za projekt prenove zadolženi.”
Dela so se podaljšala
V podjetju, ki spada pod Javni holding Maribor, Šport Maribor, se krive želijo oprati: “Mi smo samo upravljavec javne športne infrastrukture, kamor spada tudi Otok. Tako kot vsi ostali, spremljamo dogajanje, vas o vsem skupaj karseda objektivno seznanjamo, skozi ves čas. In da, tudi nam ne odgovarja, da so se dela toliko podaljšala. A žal, pri tem nič ne moremo.”
A kaj, ko verjetno imajo nadzornike, ki skrbijo, da delo teče po predvideni časovnici, zamude pa se zadnje obdobje v MO Maribor kar vrstijo, spomnimo se samo sanacije Kopališča Pristan. Z vprašanji na to temo smo se obrnili na Mestno občino Maribor, odgovore še čakamo.
Most neprehoden
“Vse, kar je v naši moči, bomo pripravili maksimalno, kljub temu, da imamo z neprehodnostjo mostu nemalo težav. Improviziramo. Ekipa se je že angažirala, kot vidite iz fotografij, smo že na Otoku in smo kljub oviram pričeli z vzdrževalno obnovitvenimi deli. Z vsem entuziazmom in energijo, da se Otok pripravi do dneva otvoritve do te mere, da boste ob obisku karseda zadovoljni,” še zapišejo na družbenih omrežjih.
Dne 8. 6. 2022, ob 20.45 uri, se je na Dogoški cesti 58 v Mariboru pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena neznani voznik manjšega osebnega avtomobila vozila znamke Renault in kolesar,
Vozilo je bilo znamke Renault, rdeče barve, neznanih registrskih številk. Voznik je po trčenju s kraja odpeljal. Kolesar je ob padcu zadobil lažje telesne poškodbe.
Zaradi razjasnitve okoliščin nastanka prometne nesreče mariborski policisti naprošajo udeleženega voznika osebnega avtomobila, da se zglasi na PPP Maribor, Ptujska 117 ali pokliče na tel. št. 113.
Mariborski hostel Pekarna je pridobil certifikat Hostelling International Quality and Sustainability, ki je bil podlaga za pridobitev znaka Slovenia Green Accomodation. Certifikat HI-Q&S, ki ga podeljuje Hostelling International ter znak Slovenia Green Accomodation temeljita na trajnostnem turizmu.
Po uspešnem letu 2021, ko je hostel Pekarna pridobil naziv Kolesarjem in popotnikom prijazna nastanitev ter zasedel prvo mesto in naslov “Najgostoljubnejše mladinsko prenočišče” na natečaju Moja Slovenija – lepa in gostoljubna je hostel ponovno stopil še stopnico više. 25. marca 2022 je namreč pridobil certifikat organizacije Hostelling International, HI-Q&S (Hostelling International Quality and Sustainability). S pridobitvijo znaka HI-Q&S, ki je en izmed v ZSST priznanih mednarodno veljavnih trajnostnih in okoljskih znakov ter podpisom Zelene zaveze slovenskega turizma, je hostel v izpolnil tudi pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation.
Hostel Pekarna je tako kot drugi mladinski hotel v Sloveniji in edini v naši regiji, ki je vstopil v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobil znak Slovenia Green Accommodation. S tem se bo slovenskemu, evropskemu in globalnemu trgu odslej tudi formalno predstavljal kot okolju in družbi prijazen nastanitveni objekt, goste pa še naprej vzpodbujali k trajnostnemu turizmu.
Na posestvu Tri lučke v Krškem je 25. maja pod okriljem Slovenske turistične organizacije potekal Zeleni dan slovenskega turizma, kjer je bila tudi slavnostna podelitev plaket ponudnikom, nosilcem znaka Slovenia Green. Osrednja tematika dogodka je bila zmanjšanje količine odpadkov, predvsem plastike za enkratno uporabo in zmanjševanje njihovega odtisa v okolju.
Včeraj je neurje povzročilo številne težave po vsej Sloveniji, tudi v Mariboru.
Blanka Nerat Sternad iz KS Bresternica-Gaj je z nami delila fotografije in dejala: “Tako, pa smo odrezani. Kljub prošnjam in opozorilom po kakšni cesti se vozimo, polni vdrtin, plazov in še bi lahko naštevali. Ne prisluhne nam noben. Včeraj ob tej vremenski katastrofi je voda skoraj pogoltnila domačina. Cesta Šober dvor- Log neprevozna, vprašanje kako dolgo?”
Omenjen del ceste ni bil saniran že dlje časa: “Očitno se res mora nekaj zgoditi, da pa mogoče prisluhnejo.”
Voda je domačina še nekaj metrov nesla po strugi, tako da se je zadnji čas rešil. “In to na predelu, kjer ni prišel do signala, ampak mu je na srečo uspelo priklicati na pomoč. Še danes je v šoku.” Po omenjeni cesti vsak dan vozi šolski avtobus, tako bi lahko prišlo do ogromne tragedije.
Na terenu okoli 30 gasilcev, občina pristopila k sanaciji
Odzvali so se tudi na Mestni občini Maribor, kjer so zapisali: “Močni naliv je danes ponoči v KS Bresternica Gaj in KS Kamnica povzročil hudournike, ki so poplavili lokalne ceste. Nemudoma so bile aktivirane sile Civilne zaščite Maribor, Gasilska brigada Maribor, PGD Kamnica. Na terenu je bilo cca. 30 gasilcev. Delavci našega javnega podjetja NigradSkupina JHMB že od noči sanirajo poškodovana cestišča. Z vsemi svojimi službami in javnimi podjetji smo intenzivno pristopili k sanaciji prizadetih območij.”
“Uporabnike pitne vode na območju Mestne občine Maribor in drugih občin, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod obveščamo, da se bo od srede 8. junija 2022 do predvidoma srede 22. junija 2022, izvajala preventivna dezinfekcija pitne vode na celotnem območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi, v delu, kjer se ta običajno ne izvaja,” so sporočili iz Mariborskega vodovoda.
Namen preventivne dezinfekcije, ki jo izvaja Mariborski vodovod, je preprečiti razvoj mikroorganizmov v vodovodnem sistemu, ki bi lahko eventualno poslabšali kakovost pitne vode. “Izbran čas preventivne dezinfekcije sovpada s pričakovanimi vremenskimi razmerami in preprečitvijo razvoja mikroorganizmov v vodovodnem omrežju in pri uporabnikih. Uporabniki lahko v tem času zaznajo vonj vode po kloru.”
Ukrep izvedbe dezinfekcije je začasen in ne vpliva na kakovost pitne vode. Voda bo tudi v času izvajanja preventivne dezinfekcije zdravstveno ustrezna, primerna za pitje, pripravo hrane in osebno higieno.
Po dveh letih pavze se je štajerska študentska čaga vrnila. Lampiončki, ki so bili tokrat 40. po vrsti, torej jubilejni, so navdušili tako študente kot tudi nastopajoče.
Lampiončki so razsvetlili nebo nad študentskim kampusom v Mariboru in prinesli obilo dobre glasbe, obilo študentov, ki se kljub obilici dežja niso vdali, ampak vztrajali od začetka do konca pod odrom in na vsej travnati ploščadi za Štukom. Z obilico dela, ki bi sicer, če ne bi bilo pred tem epidemije, trajalo dlje – torej eno leto, kar bi bilo mogoče manj naporno, ker bi lahko delali in načrtovali zlagoma -, sta ekipi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Štuka spravili pod streho letošnje Lampiončke v približno petih mesecih. In naredili so to tako, kot si 40. Lampiončki tudi zaslužijo. Presežek zadnjih mesecev, kar se tiče množičnih prireditev v Mariboru in okolici, in dokaz, da znajo in zmorejo.
Večurni program, ki se je stopnjeval iz ure v uro
Pred peto je bila ploščad odprta za študente, ob šestih popoldan se je začelo zares, ob dveh ponoči se je še vedno dogajalo. V pavzah med enimi in drugimi nastopajočimi so imeli pripravljen poseben program. Na odru pa Help, Ice on Fire, Mrfy, Big foot mama, Farty animals, Joker out, Alo! Stari pa tudi Gašper Bergant.
Help – Tribute to Beatles
Odlično opravljeno delo
Mnogi so sicer upali, da se vremenska napoved ne bo uresničila, a kaj, ko je že med nastopom Help – Beatles tribute nebo postajalo vse bolj temno. Kasneje se je sonce skrilo, oblaki so šli preko celega neba, padle so prve kaplje dežja – tudi to je svojevrstna tradicija.
Nebo se je stemnilo, kmalu zatem pa je začelo deževati.
In če se je iz vrst tehnične ekipe slišal mrmrajoč stavek, da gre delo enega tedna nekam, v strahu, da bo vse več dežja in vse manj študentov pod odrom, se to ni zgodilo. Dež gor ali dol, ekipe so opravile svoje delo odlično. Ekipa iz Štuka se je potrudila in dokazala, da obvlada veliko prireditev in je kasneje reševala tudi težave zaradi dežja in nevihte, ekipa iz Šouma pa je seveda tudi ves čas vedela, kaj dela. Velika zmaga je že, da so Lampiončke lahko organizirali in izvedli po dveletnem premoru, je med drugim povedal Anej Pevec, da niso iz “cukra”, je dejala vodja ekipe šoumovcev Ajda Habjanič, Živa Valdhutter pa, da so bendi zadovoljni, oni pa tudi, da lahko študentom pripravijo pravo zabavo.
“Vibe” je bil pravi, razpoloženje pozitivno in optimistično
Bendi so bili še ob pol sedmih zvečer optimistični, tako zaradi vremena, predvsem pa zaradi tega, ker je bil na prizorišču pravi “vibe”. Amadej Papež iz novomeškega hard rock benda Ice on Fire je bil zadovoljen, ker se že celo pomlad dogaja razsvetljenstvo in se hodi ven. Bend je prišel v Maribor preko tekmovanja, z mariborsko sceno in Lampiončki so se šele spoznavali, a pohvalil je, da se dogaja. Luka Pernek iz benda Farty Animals, v kateremu skrbijo za pester nabor skladb, je bil na začetku tudi optimističen in hkrati zadovoljen, ker so kot povezovalni bend bili načrtovani, da bodo na odru dlje časa, celo noč med vsemi nastopi drugih bendov. Ob tem pa je seveda poudaril, da Slovenija potrebuje slovenske bende. Gregor Strasbergar iz benda Mrfy, ki prav tako kot Ice on Fire prihaja iz novomeškega konca, a ustvarja indie rock, je poudaril, da so prvič na Lampiončkih, alternativno sceno Maribora pa so spoznali že v Pekarni in Udarniku, kjer so že igrali. Gašper Bergant pa je dobil vlogo povezovalca med enim in drugim bendom. Želja, da ne bi deževalo, se ni uresničila, s katerimi besedami je kasneje poskrbel za slalomiranje med nastopi bendov, pa nam je tudi napovedal. In se nato tega držal.
Navdušenje nad vsemi bendi
Bendi pa torej na odru eden za drugim. Občinstvo pod njim ali pa na drugi strani ploščadi pa sodelovalo v istem ritmu. Med vrhunci pa je zagotovo bil nastop benda Big foot mama. Ujeli smo ga v živo, pod odrom, kjer ni manjkalo niti blata, niti luž, niti dežja. Publika se ni pustila motiti, uživala je sto na uro.
Huronski aplavz pa so si zaslužili tudi Alo!Stari, na katere je bilo treba počakati do konca in je bilo tudi vredno počakati. Treba pa je seveda priznati: vsi so bili odlični, od prvega do zadnjega.
Nov predmet o ravnanju s pacienti na varen in rehabilitacijski način je rezultat mednarodnega projekta RENE. Zaključno fazo tega mednarodnega projekta je v teh dneh gostila Alma Mater Eropaea.
“Pri projektu RENE smo sodelovali visokošolski učitelji, študenti in strokovnjaki s področja ergonomije s Finske, Slovenije, Litve, Estonije, Portugalske in Španije. Naš namen je bil oblikovati končni produkt – predmet, preko katerega bi bodoči študenti na področju številnih zdravstvenih poklicev pridobili predmetno specifične kompetence, znanje, veščine, orodja ter se spoznali z najboljšimi praksami na področju ergonomije, rokovanja oz. ravnanja s pacienti,” je ob ( zaključku mednarodnega projekta RENE (Renewing Ergonomic Education for Health Care Students in European Higher Education Institutions) pojasnil doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik doktorskega študija Fizioterapija in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Foto: M. Pigac
Alma Mater je namreč gostila zaključno fazo tega mednarodnega projekta, v okviru katerega so v zadnjih treh letih visokošolski učitelji ter zdravstveni delavci, strokovnjaki s specialnimi znanji iz klinične prakse, razvili predmet v pomoč zdravstvenim delavcem in študentom zdravstvenih programov (fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega itd.). Na zaključnem partnerskem srečanju v Mariboru je člane konzorcija pozdravila tudi doc. dr. Barbara Toplak, glavni tajnik Alma Mater. V svojem nagovoru je pudarila: “Glede na objavljene statistike ima zdravstveno osebje zelo veliko tveganje za obolenja mišično-skeletnega sistema, tudi zaradi neustreznega rokovanja s pacienti. Glavni cilj projekta RENE je izboljšati in poenotiti izobraževanje o obravnavi pacientov v zdravstvenem sektorju. Zelo smo ponosni, da bomo lahko našim bodočim študentom zdravstvenih programov (fizioterapija, zdravstvena nega) ponudili nov predmet o ravnanjus pacienti na varen in rehabilitacijski način.”
Foto: M. Pigac
Prisotne je tudi obvestila, da so zaposleni na Katedri za fizioterapijo med prvimi izvedli diseminacijo rezultatov RENE projekta v okviru multiplier dogodka, v sklopu 10. jubilejne znanstvene konference Alma Mater Europaea “Za človeka gre 2022: ETIČNI IZZIVI DIGITALNE TRANSFORMACIJE”, ki je potekala v marcu 2022. Skupina strokovnjakov in visokošolskih učiteljev v konzorciju RENE želi tudi izobraziti študente zdravstvenih poklicev, da bi se tekom študija seznanili z ergonomijo utemeljeno na visokokakovostnih dokazih in v skladu z najnovejšimi smernicami, priporočili ter tehnikami pravilnega rokovanja, ravnanja, premeščanja pacientov na podlagi najnovejših dokazov.
Foto: M. Pigac
Pri projektu so sodelovali študenti fizioterapije na Alma Mater se v posameznih fazah vključevali v projekt tako na dodiplomskem, podiplomskem magistrskem študijskem programu Zdravstvene vede – smer Fizioterapija kot doktorskem študijskem programu Fizioterapija. Nekateri so se vključevali v projektno delo, praktično delo, spet drugi pa v znanstveno-raziskovalno delo.
Sam SAPHA predmet (Patient handling in safe and rehabilitating way) bo v prihodnje dvignil kakovost ravnanja oz. rokovanja s pacienti in izobraževanja o ergonomiji v zdravstvu na sodelujočih
visokošolskih ustanovah in kasneje tudi na drugih. Ker metoda tečaja SAPHA temelji na več različnih pedagoških metodah, kot je flipped learning, eksperimentalno učenje, learning by doing – učenje z delom, simulacije in InnoPeda®-metodologija, bo uvedla nove pedagoške rešitve v ergonomsko izobraževanje na visokošolskih institut. Prvih pet košaric oz. prvih pet sklopov predmeta ponuja celosten pristop k osnovam transferja oz. samega ravnanja s pacienti, vključno s temeljnimi elementi izobraževanja o ravnanju/handlingu s pacienti, ki temelji na dokazih. Projekt bodo zaključili z izdajo Priročnika SAPHA (handbook), ki razlaga praktični del tečaja SAPHA.
Foto: M. Pigac
Pri projektu so sodelovali člani Katedre za Fizioterapija Alma Mater: doc. dr. Tine Kovačič, pred. Tatjana Horvat in viš. pred. Mladen Herc. Vodja katedre doc. dr. Tine Kovačič je poudaril: “Dolgoročni rezultati RENE projekta oz. SAPHA predmeta bodo privedli do povečane izmenjave študentov, saj lahko sodelujoče visokošolske ustanove redno ponujajo več mednarodnih tečajev.
Povečana izmenjava študentov bo dolgoročno podpirala te bodoče strokovnjake za mobilnost zdravstvenega osebja v Evropi. Predmet bo vplival na samo internacionalizacijo kot del globalnega visokošolskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševal v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami. S tem bomo tudi v Sloveniji postali prepoznavni kot mednarodne institucije znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov.” Projekt RENE poteka znotraj perspektive Erasmus+ Strateška partnerstva.
Obe osnovni šoli in vsi vrtci v občini Duplek se že pripravljajo na Vurkofest. Dabes zjutraj smo učence ujeli pri izdelovanju iger, prav vse pa je skrbno pregledal tudi zmajček Vurko. Izvedeli smo več o pripravah in seveda tudi, kaj se bo dogajalo.
Učence, ki še izdelujejo vsa igrala, s katerimi si bodo obiskovalci sobotnega Vurkofesta popestrili dan, smo ujeli v tehnični učilnici Osnovne šole Duplek. Njihova učiteljica Loresana Grabušnik Perkovič je povedala, kako potekajo priprave.
V soboto se dogajanje začne ob 14. uri, ko se bodo obiskovalci že lahko igrali in uživali na gradu. Ob 15. uri bodo na glavnem odru nastopili otroci iz vrtcev, nato pa sledijo še vsi ostali nastopajoči do večera.
Veseli, da sta obe osnovni šoli ponovno združili moči, so na OŠ Korena, je povedal Peter Lešnik, ravnatelj te osnovne šole.
Sicer pa je že cel mesec junij v Dupleku obarvan praznično. Župan Mitja Horvat je nanizal še vse druge prireditve, ki bodo sledile Vurkofestu.
FOTOGALERIJA priprav in VUrkovega testiranja igral:
Večer poroča, da ima mariborska družba ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, z današnjim dnem novega direktorja. V nadaljevanju zapišejo, da so tako včeraj na skupščini družbe izglasovali družbeniki in na predlog večinskega družbenika Mestne občine Maribor imenovali Andreja Žižka.
Do sedaj je direktorsko mesto zasedala Marinka Konečnik Kunst, ki je odstop napovedala že marca, poroča Večer. Za njih je povedala, da odločitev ni bila lahka, a je po sprejetju sledilo precejšnje olajšanje.
Tako so znova imenovali direktorja brez razpisa, ta naj bi šele sledil, z Žižkom so sklenili pogodbo za obdobje dveh let.
Včeraj je Turistično društvo Selnica ob Dravi organiziralo tradicionalni binkoštni pohod na Sv. Duh na Ostrem vrhu. Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti.
Na 50. dan po veliki noči rimokatoličani tako praznujejo prihod svetega Duha. Sveti Duh naj bi se z ognjem in viharjem spustil na zbrane apostole in jim dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. Binkošti pa zdaj že tradicionalno zaznamujejo v občini Selnica ob Dravi. Podrobnosti nedeljskega pohoda pa najdete v spodnjem prispevku.
dr. Robert Golob se bo z ministricama @emilija_st in Ireno Šinko danes mudil na delovnem obisku v Mariboru.
