Nocoj bo v unionski dvorani v Maribor dobrodelni koncert, v organizaciji društva Koraki za korakce.
Dobrodelno združenje Koraki za korakce že vsa leta uspešno pomaga otrokom in mladostnikom, da je njihov korak kljub strmi poti lahkotnejši. Donacijo bodo namenili ukrajinskim otrokom iz OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Bojana Ilicha in OŠ Martina Konšaka. V društvu se že vnaprej zahvaljujejo, da boste pomagali uresničiti sanje otrokom in mladostnikom, ki so tega potrebni. Več pa v prispevku.
Že v otroških letih je izrednega pomena, da otrokom približamo naravo, okolje v katerem živijo.
Tega se zavedajo tudi v vrtcu Otona Župančiča, kjer prirejajo različne naravoslovne delavnice, prepustijo jim tudi skrb za okolje.
V preteklih tednih so otroci in zaposleni vrtca Otona Župančiča Maribor sodelovali v čistilni akciji Očistimo Maribor in v zameno v dar od Mestna občina Maribor prejeli drevesa.
Več v prispevku.
Mestna občina Maribor je na začetku tega leta pristopila k obnovi mostu na Mariborski otok, kjer se nahaja letno kopališče. Na občini zagotavljajo, da bo obnova zaključena do kopalne sezone in tako bodo kopališče odprli 24. junija, tako kot ponavadi na zadnji dan šole.
“Obnova mostu poteka bolj ali manj v skladu z začrtano časovnico. Gre za dokaj zahtevna dela, zato prihaja do manjših odstopanj glede na osnovno začrtan terminski plan. Potrebno je še zamenjati podnice, namestiti zaščitno ograjo in izvesti antikorozijsko zaščito dela mostne konstrukcije,” so za STA ta teden povedali na občini.
Dodali so, da cene kopanja v letošnji sezoni ostajajo enake kot lani, spreminjal se tudi ne bo režima vstopa na kopališče.
Dela na mostu izvaja podjetje Senmed, s katerim je občina podpisala pogodbo v višini nekaj več kot pol milijona evrov. Med drugim bodo sanirali protikorozijsko zaščito jeklene mostne konstrukcije in pohodno leseno konstrukcijo, obnovili ograjo, namestili razsvetljavo in postavili potopni stebriček pred vstopom na most.
Letno kopališče, ki se nahaja na naravnem otoku v strugi reke Drave v Kamnici pri Mariboru, je prvič odprlo vrata junija 1930. Takrat je slovelo kot najlepše daleč naokoli, a z leti je njegov blišč ugašal, saj ga je prehitel čas. V zadnjih letih so na kopališču izvajali le najbolj nujna vzdrževalna dela, denarja za nujno celovito obnovo pa ni bilo.
Občina naj bi konec letošnjega leta končno le pristopila k obnovi kopališča. “Po koncu kopalne sezone so predvidena dela v sklopu javnega naročila za gradbeno-obrtniška dela, ki je v teku,” pravijo.
V okviru tega javnega naročila naj bi med drugim obnovili lesene bazenske ploščadi in čofotalnike, uredili vhod kopališča skozi obstoječo stavbo, obnovili dotrajane dele stavbe s sanitarijami ter električno napeljavo. Ta prva faza obnove bo po napovedih zaključena do kopalne sezone prihodnje leto, kar pomeni, da bo prihodnje poletje ponovno odprto kopališče.
Druga faza obnove bo predvidoma stekla po kopalni sezoni 2023. “Celotna obnova kopališča se predvideva do kopalne sezone 2024,” pravijo na občini.
Mariborski otok je od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in od leta 1992 kot naravni spomenik. Poleti je kopališče, jeseni in pozimi pa priljubljeno sprehajališče.
VIR: STA
Cerkev svetega Bolfenka na Pohorju bo tudi to poletje prizorišče koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Mestna občina Maribor namreč nadaljuje prizadevanja za oživitev tega objekta v gozdu pri zgodnji postaji Pohorske vzpenjače.
Cikel koncertov Muzika na Pohorju bo potekal vsako nedeljo od 19. junija do 28. avgusta. Med drugim bo cerkev gostila tudi pravljično uro in ustvarjalno delavnico za otroke.
“Bolfenška cerkvica je v preteklem letu dobila lastnike. Pred tem je potekal denacionalizacijski postopek in Mestna občina Maribor je postala lastnik ene tretjine stavbe. Takoj smo pristopili k oživljanju tega krasnega objekta in izvedli nekaj koncertov, s katerimi bomo nadaljevali tudi letos,” je za STA povedala Neva Pipan iz kabineta župana Saše Arsenoviča.
Drugi dve tretjini cerkve sta v lasti denacionalizacijskih upravičencev, potomcev nekdanjega mariborskega župana Otmarja Reiserja, ki živijo v Avstriji in Franciji. “Veseli smo, da so tudi oni izrazili željo, da se cerkev oživi. Ob tem želijo, da se v objektu uredi spominsko sobo za nekdanjega župana, kar se nam je zdela super ideja in jo bomo v prihodnjih letih tudi uresničili,” je še povedala.
Cerkev sv. Bolfenka, stara več kot 500 let, je sestavljena iz treh stavb in zidu, ki jih povezuje. Leta 1501 jo je zgradil Wolfgang Herzenskraft Limbuški v takrat značilnem nemškem poznogotskem stilu. Po reformah leta 1785 je bila opuščena, leta 1856, ko je bila zgradba že v zelo slabem stanju, pa je postala last takratnega mariborskega župana in notarja Reiserja, ki jo je pričel obnavljati.
S prenovo je nadaljeval Otmar Reiser mlajši, ki je zgradbo podedoval. Leta 1878 je v njej uredil stanovanje za logarja in šest sob za planince z vpisno knjigo. Zato lahko Bolfenk po navedbah mariborskega zavoda za turizem štejemo za najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju.
Požar je marca 1950 stavbo uničil
Leta 1971 so delavci zavoda za spomeniško varstvo pričeli z obnovo Bolfenka, s sanacijo pa je leta 1991 nadaljevala mariborska občina. Obnova je bila zaključena leta 2000. V cerkvi je takrat deloval turistično-informacijski center, na ogled so bile razstave, v prezbiteriju pa koncerti in različne prireditve.
Z začetkom denacionalizacijskega postopka se je to ustavilo, zato je cerkev v zadnjih letih večinoma samevala, čeprav se nahaja v neposredni bližini Hotela Bellevue in zgornje postaje gondolske žičnice na Mariborsko Pohorje.
Nedaleč od Bolfenka je več kot sto let star razgledni stolp, ki ga je občina pred dvema letoma zaradi dotrajanosti in posledično nevarnosti za obiskovalce zaprla. V prihodnje ga namerava obnoviti, a je pred tem po besedah Neve Pipan treba urediti lastniška razmerja. Tudi to zemljišče je v denacionalizacijskem postopku, občina pa se je odločila za sklenitev poravnave.
Na stolpu je bilo v preteklih letih nameščenih veliko različnih anten, zato bo treba tudi ugotoviti tudi njihov izvor in možnost odstranitve. Med njimi je tudi ena od naprav, ki je pomagala pri predlanski izstrelitvi prvega slovenskega nanosatelita v vesolje.
vir: sta
Danes se je v Selnici ob Dravi odvil turnir mešanih trojic v odbojki na mivki na igrišču ŠD Johanes klub na Fali.
Na turnirju je sodelovalo devet ekip, sestavljenih posebej za ta turnir. Vid Grahor, predsednik Športnega društva Johanes klub, je povedal, da so namerno pripravili turnir v mešanih trojicah.
Med tekmovalci je bil tudi Cene Šteger, ki se sicer ukvarja z odbojko na mivki bolj rekreativno, njegovi kolegi pa so tudi trenirali. Zaupal nam je tudi, kaj si misli o konkurenci in ali upa na zmago.
Pred kamero je stopila tudi ena od tekmovalk Marina Ferk. Po prvi tekmi je podala kar kritično oceno svoje ekipe kljub zmagi in bila prepričana, da se bodo nato boljše izkazali.
In še nekaj utrinkov z ene od začetnih današnjih spopadov:
Zavod za turizem Maribor bo poleti pred Hišo Stare trte na Lentu gostil 24 vinskih večerov, ki bodo namenjeni spoznavanju zgodb iz sveta vina in kulinarike ter sproščenemu druženju ob žlahtni kapljici.
Vse do 2. septembra se bo na poletnem vrtu, kjer domuje najstarejša trta na svetu, zvrstilo še 23 raznovrstnih večernih dogodkov.
Ti bodo potekali ob četrtkih in bodo vključevali vodene vinske degustacije s prigrizkom, vsak dan v času Festivala Lent, ki bo potekal od 24. junija do 2. julija, in nato vsak petek, ko bo najstarejša trta stičišče za ljubitelje vrhunskih štajerskih vin in sproščenega vzdušja ob dobri glasbi.
Naslednji dogodek bo 16. junija potekal v znamenju kombinacij vina in čokolade, med drugim bodo večere nadaljevali s spoznavanjem naravnih vin in penečih vin, eden od večerov bo namenjen tudi druženju z Radgonskimi goricami, v času Festivala Lent pa bodo pripravljali vsakodnevna večerna druženja s štajerskimi vinarji med 20. uro in polnočjo. Kot sporočajo iz mariborskega zavoda, so za udeležbo obvezne rezervacije.
vir: sta
Včeraj ob 7.48 je 41-letni motorist padel na območju mesta Maribor med vožnjo z neregistriranim motornim kolesom.
Policisti so opravili ogled ter izvedli druge potrebne ukrepe in ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. Voznik, ki je motorno kolo vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pri vožnji ni uporabljal predpisane varnostne čelade, je bil v nesreči hudo telesno poškodovan.
Policisti bodo zoper voznika, ki je bil s kraja prometne nesreče z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor, podali obdolžilni predlog, prav tako so zasegli vozilo.
V videu si oglejte 21. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 19.5.2022.
Na začetku junija se začne v občini Duplek praznično dogajanje.
Dupleški teden občinskega praznika so namreč raztegnili kar na mesec dni. Sprva z likovno kolonijo, Vurkofestom, pa vse do dupleškega tedna, ko bo osrednja prireditev. Dogajalo se bo tudi na Vurberškem gradu in še kje.
Več v pogovoru, ki je nastal med oddajo Na glas o občini Duplek v letošnjem letu.
Tokrat smo v Dialogu gostili umetniškega direktorja Festivala Borštnikovo srečanje Aleša Novaka. Spregovorila sva o festivalskem dogajanju, o kulturi v Mariboru pa tudi o njem samem.
Več v videu:
Na treh odsekih na slovenskih avtocestah bodo do konca leta 2023 vzpostavili sektorsko merjenje hitrosti. Sisteme bodo najprej namestili na odsek skozi trojanske predore v smeri proti Mariboru in Ljubljani ter na višnjegorskem klancu v smeri proti Novemu mestu. Rok za oddajo ponudb na Darsovem javnem naročilu je 28. junij.
Dars je seznam lokacij za sekcijsko merjenje razdelil na tri sklope s po tremi lokacijami. Prvi sklop poleg omenjenih treh lokacij vsebuje tudi mobilni sistem sekcijskega merjenja za začasne prometne ureditve.
Drugi sklop, ki je opcijski, se nanaša na avtocesti na območju Celja v smeri Maribora, med priključkoma Sveti Jurij ob Ščavnici in Vučja vas v smeri Murske Sobote ter med priključkoma Unec in Razdrto v smeri Kopra.
Tretji, tudi opcijski sklop, se nanaša na odsek med priključkoma Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica v smeri Maribora, med priključkoma Ljubljana-Brod in Vodice v smeri Kranja ter med priključkoma Vrhnika in Logatec v smeri Ljubljane.
Vrednosti so limitirane, in sicer bo Dars ponudbo, katere višina bo za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest presegala vrednost 1,835 milijona evrov, ocenil kot nedopustno.
Ponudnik mora oddati ponudbo za vse tri sklope in ostale postavke. Brez DDV ponudba za prvi sklop ne sme presegati 781.935 evrov, za drugi sklop 569.415 evrov, za tretjega pa 483.650 evrov.
Dars bo izbral najcenejšo ponudbo. Sprejemajo jih do 28. junija do 10. ure.
VIR: STA
Mariborski policisti poročalo o vlomu v prodajalno.
Zgodaj zjutraj je bilo vlomljeno v prodajalno v Novi vasi v Mariboru, neznani storilci so odtujili cigarete in s tem, po nestrokovni oceni, povzročili za 5.000 evrov škode.
Tradicionalna Štajerska prireditev na prostem bo letos obeležila 40. izvedbo. Dnevno in večerno dogajanje letos ločeno.
Po dveh letih premora zaradi epidemije, se bo v torek, 7. junija 2022 ponovno odvila tradicionalna študentska prireditev na prostem – Lampiončki. Tokrat se bodo izvedli že 40-ič, kar prireditev uvršča med najbolj tradicionalne na Štajerskem in v Sloveniji. Koncertni program tokrat sestavljajo Big foot mama, Joker out, Mrfy, Alo stari, Help – Beatles tribute, Farty animals in Ice on Fire.
Simbol študentskih iger je že desetletja stalnica namenjena športu in druženju študentov Univerze v Mariboru. S svojo tradicijo so prerasli v edini pravi študentski praznik in v enega največjih dogodkov na prostem v Sloveniji, ki vsakoletno združuje množice mladih. Lampiončki so pomemben del mesta, saj že vrsto let v univerzitetno mesto Maribor privabljajo številne mlade iz vseh regij Slovenije. Letos je dogodek sestavljen iz dveh delov: prvi, športno obarvan dan se je odvil že 17. maja, ko so se študentje pomerili na turnirjih v malem nogometu in košarki, popoldne pa so ekipe tekmovale na napihljivih igralih. Ločeno pa se bo letos v mesecu juniju odvil še večerni – koncertni del.
Prvi Lampiončki so bili organizirani že leta 1981, kar prireditev uvršča med najbolj tradicionalne na Štajerskem in tudi v Sloveniji.
Dejan Glazer, predsednik ŠOUM dodaja: »Sicer smo po tradiciji že vajeni, da nas na Lampiončke preseneti slabo vreme, upamo pa, da bo vreme z izvedbo v mesecu juniju nekoliko bolj prijazno organizatorjem in obiskovalcem. Kot vsako leto želimo študentom in ostalim obiskovalcem zagotoviti kakovostno prireditev in obiskovalcem pričarati nepozabno doživetje, po katerih so Lampiončki znani že vrsto let. Glede na okrogel jubilej, kot vselej vabimo tudi tiste, ki so se dogodka udeleževali vsa leta poprej. Gre namreč za dogodek vseh generacij. Študentom želimo lepo preživet večer, ki naj ga izkoristijo za odmor od študijskih obveznosti pred ključnim obdobjem na fakultetah.«
FARTY ANIMALS
HELP! Beatles tribute
ICE ON FIRE
MRFY
JOKER OUT
BIG FOOT MAMA
ALO!STARI
Celotno prireditev bo letos povezoval priljubljen stand-up komik Gašper Bergant. Skupaj s skupino Farty Animals in obiskovalci se bodo sprehodili skozi obdobje 40ih izvedb Lampiončkov – skozi glasbo in anekdote.
Za vstop na letošnje prizorišče morajo obiskovati imeti enotno vstopnico (za dnevni in večerni del), ki jo je v predprodaji možno kupiti v Kavarni ŠTUK ali na vseh prodajnih mestih Eventima. Cena vstopnice v predprodaji je 7 eur, medtem ko ta na dan dogodka znaša 12 eur.
Zaradi izvedbe prireditve bo v popoldanskih urah popolna cestna zapora Koroške ceste (med Lidlom in Koroškim mostom), prav tako bo na dan prireditve onemogočen dostop do parkirišča ob UŠC Leona Štuklja.
Del Lesarske ulice bo od 1. 6. od 7.30 do predvidoma 30. 6. 2022 popolnoma zaprt zaradi cestnih del, so sporočili iz Marproma.
“V času te zapore bodo mestni avtobusi na liniji št. 4 Limbuš–TC Qlandia v smeri Limbuša vozili do zapore na Lesarki ulici in tam vzvratno obračali. V smeri centra mesta pa bodo avtobusi ustavljali samo na postajališču Limbuška – Lesarska in ne bodo zavijali v Lesarsko ulico,” pojasnjujejo na Marpromu.
Med zaporo Lesarske ulice ne bo v uporabi avtobusno postajališče Lesarska šola: “Kot nadomestno lahko v smeri centra mesta uporabite postajališče Limbuška – Lesarska. V smeri Limbuša pa bo postavljeno nadomestno postajališče na Lesarski ulici pred zaporo ceste.”
Na 22. redni seji občine Ruše so med drugim sprejeli rebalans proračuna Občine Ruše. Do precejšnjega povišanja tega je prišlo zaradi načrtovane izgradnje nove zdravstvene postaje, s tem pa se niso strinjali vsi občinski svetniki.
Ti so poudarili, da niso proti zdravstveni postaji, ampak proti visokemu znesku in zmanjšanju odstotnega deleža sofinanciranja. Predlagali pa so dodaten sklep, s katerim se ruška županja zaveže k predložitvi računov za novo zdravstveno postajo pred podpisom pogodbe.
Županja Občine Ruše Urška Repolusk je dejala, da je bil rebalans proračuna visoko zastavljen pretežno zaradi zdravstvene postaje. Občina je sicer pridobila nepovratna sredstva v višini 570 tisoč evrov, kar predstavlja približno 40 odstotkov vrednosti investicije. Po besedah nekaterih svetnikov pa je bilo obljubljeno sofinanciranje v vrednosti 90 odstotkov, kar je bistveno več. Celotna investicija pa je vredna kar več kot milijon in pol evrov.
Občinski svetnik Občine Ruše Darko Knez iz skupine ZA – Združena akcija je poudaril, da skupina ni proti zdravstveni postaji. Da absolutno podpirajo izgradnjo nove zdravstvene postaje, “vendar ne na takšen način, kot je bil predstavljen nam svetnikom.” Pravi, da je “bilo obljubljeno 90-odstotno sofinanciranje, se pravi, sama investicija občine se je podražila od sprejemanja proračuna do danes do rebalansa s 150 tisoč na milijon, dejansko mi ne vemo, od kje bomo ta sredstva jemali.”
Občinska svetnica Silverija Belčič iz Neodvisne liste za varnost in pomoč – NLVP pa je opozorila, da ni nihče proti širitvi oziroma modernizaciji zdravstvenega doma, a da hočejo vedeti, za kakšno ceno gre in kaj se bo dobilo za to ceno. V sami razpravi pa je sicer dejala tudi, da bi lahko v obstoječih prostorih tudi razširili dejavnost in omogočili občanom večjo dostopnost zdravnikov, saj občani opozarjajo, da jih sploh ne dobijo na telefon.
Repoluskova na to odgovarja, da gre za posamezno mnenje ene izmed svetnic in pravi, da so zdravniki splošne medicine polno zasedeni, a dosegljivi.
A proti visokemu rebalansu na račun izgradnje nove zdravstvene postaje je bilo na seji še nekaj besed. Med drugim je Mihael Kranjčević, ruški občinski svetnik iz Neodvisne liste SKUPAJ, dejal, da gre pri rebalansu še za kar nekaj nejasnosti, ki imajo vpliv na obliko in višino zadolženosti. Pravi še, da je jasno, da ni nihče proti širitvi zdravstvene postaje v tem trenutku, a da je na seji naredil primerjavo, kot se jo dela doma: “Če ne vem, koliko me bo kaka investicija stala, ali grem v njo ali ne. In seveda doma strogo rečemo, da to ni po zdravi kmečki pameti. Takoj ko pa delamo z družbenim denarjem, z davkoplačevalskim denarjem pa to ni več vprašljivo, celo je na naših sejah nezaželeno vprašanje, zaradi tega, ker potem se avtomatsko to pretvori v to, da mi ne želimo zdravstvene postaje. Želimo, ne vemo pa za kak denar in za kako ceno. In to je tisti sklep, s katerim se želimo zavarovati, da vemo, o čemu se bomo odločali na naslednjih sejah.”
To zavarovanje pa je omenil tudi Knez, ki meni, da je bil rebalans sprejet s pritiskom na svetnike. Da pa je bil ob tem sprejet dodatni sklep, da bo morala županja pred podpisom pogodbe predložiti izračune, koliko bo zdravstvena postaja dejansko stala.
In da bodo torej šele takrat svetniki dejansko rekli, ali gredo v izgradnjo nove zdravstvene postaje po tej ceni ali ne.
Semaforski sistem predstavlja del mestnega prometnega sistema in je pomemben dejavnik pri urejanju in zagotavljanju pretočnosti prometa v mestu.
Jutri, v sredo, 1. junija 2022, bo družba Nigrad iz Skupine JHMB v sklopu zamenjave dotrajane krmilne naprave izvajala potrebna vzdrževalna dela v semaforiziranem križišču Ptujska cesta – Priključek AC vzhod (Kr131) na G1-1.
Krmilna naprava bo v času del izklopljena; dela bodo zaključena predvidoma do prometne konice, tj. do 14. ure.
V avli Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, bo odprta žalna knjiga ob smrti pisatelja Borisa Pahorja.
Vpis v žalno knjigo bo možen v četrtek, 2. junija, od 8. do 15. ure in v petek, 3. junija, od 8. do 13. ure.
Boris Pahor je leta 2010 prejel naziv časni občan mesta Maribor, priznanje mu je bilo podeljeno v znak zahvale in spoštovanja, za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju.
Študentski domovi Univerze v Maribor imajo zelo veliko obštudijskih dejavnosti. Organizira jih Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Maribor, obiskali smo jih na dan družabnih iger, poglejte si prispevek.
V Mariboru na več lokacijah občane moti visoka, nepokošena trava ali drug plevel, ki se razrašča iz razpok na cestah.
Na nas so se s fotografijami zaraščenega pločnika in parkirišča obrnili bralci, ki se hudujejo nad stanjem na Prušnikovi ulici. Kot je vidno na fotografijah, ki so nam jih posredovali, se praktično ne vidi vozil. Občani, ki so se na nas obrnili so zapisali: “Občani se na vas obračamo, saj (malo karikirano) več ne najdemo svojih vozil, saj je trava skoraj prerasla višino vozil, letos so kosili samo enkrat.”
Tako visoka in nepokošena trava kazi izgled ulice menijo. Sicer se zavedajo, da Čebelarska zveza venomer prosi, da se odložijo košnje v času cvetenja travniških rož, a da na slikah, ki jih lahko vidimo v članku, gotovo ni rož, temveč le trava in plevel.
V UKC Maribor so danes predstavili robotko Frido, ki bo sčasoma prevzela nekaj del, ki jih sicer opravlja medicinsko osebje. Danes smo jo videli, kako je prišla do pacienta, mu izmerila temperaturo, ga izprašala po počutju, nato pa sta skupaj naredila še dihalne vaje.
To pa še ni bilo vse. Pacient je namreč lahko z njeno pomočjo pregledal še novice na spletu. Nato pa se je vljudno poslovila in poročala zdravnikoma o pacientovem stanju. Njeno delo je potekalo tako:
Izidor Mlakar iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru je povedal, da so izdelali socialnega robota, ki ima delno človeško podobo z namenom delovanja v študiji. Zbrati nameravajo podatke, ki jih sicer povedo pacienti medicinskim sestram, ko jih te obiščejo v bolniški sobi. Preko vprašalnika namreč robotka Frida zbira podatke o njegovem stanju, o njegovem počutju, ne samo o npr. temperaturi. Da pa pridejo do takih podatkov, potrebujejo pogovor. Vprašanja so na Feriju razvili skupaj z oddelkom za psihologijo.In pri tem je pomembno, da robot sodeluje v pogovoru in da daje pacientu povratni signal. In zato je robot humanoiden, je povedal Mlakar. Frida pa se, kot smo videli, zelo prijazno, vljudno pogovarja tako s pacientom kot tudi z zdravnikom. Mlakar je poudaril, da se Frida nikoli ne jezi, nikoli ni utrujena, da dejansko lahko dela tudi 24 ur na dan. Z njenim delom bi radi delno razbremenili medicinske sestre in drugo osebje. Frida sprašuje govorno, del vprašalnikov pa je lahko tudi viden. Odgovore zbere in jih nato pokaže zdravnikom.
Mlakar je še dejal, da so zelo ponosni, da sodelujejo pri tem projektu.
Bojan Ilijevec, iz UKC Maribor, je po predstavitvi dela Fride in njeni interakciji s pacientom in zdravniki povedal, da je optimističen, verjame pa, da se bodo na začetku pojavili tudi porodni krči. Ves čas bodo skrbeli tudi za varnostni nadzor, da ne bi prišlo do napak.
Robotka Frida je dejansko del mednarodnega projekta ‘HosmartAI – robot v zdravstvu’ . Gre za mednarodni projekt, ki so ga v UKC Maribor pričeli uvajati v klinično okolje. Predmet projekta je prijazna robotka Frida, ki se bo neposredno vključevala v delo na dveh oddelkih Klinike za kirurgijo (Oddelek za torakalno kirurgijo, Klinični oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo). Vojko Flis, vodja projekta HosmartA, je poudaril, da se Frida še vedno uči, obenem pa, da je za njo še vedno nekdo, ki gleda, kaj robot počne. Obenem pa ima tudi varovalko. Poudaril je, da je to eden prvih pilotskih projektov v svetu, temu pa bo pravzaprav sledil še eden.
Bojan Musil iz Oddelka za psihologijo Filozofske fakultetIe Univerze v Mariboru, je povedal, da so roboti že prisotni, a da lahko postane težava, ko so roboti nekoliko podobni ljudem. V samem projektu bodo opazovali namreč tudi to, kako se bodo ljudje odzivali na robota.
Mednarodna likovna kolonija Duplek art 13, ki jo organizira dupleški slikar Rajko Ferk, bo od 3. do 5. junija v Zgornjem Dupleku.
Udeleženci, ki spet prihajajo v Duplek iz vsega sveta, si bodo že v petek ogledali bližnje turistične destinacije in se med seboj spoznali. Letos se bodo ustavili na novi lokaciji, to je pri “spomeniku” likovne umetnosti Duplek art, kjer so smerokazi z napisi držav, ki so so sodelovale na prejšnjih kolonijah. Razdalje so izračunane po zračnih linijah do glavnega mesta teh držav. Sledil bo obisk Wakeparka Dooplek, nato pa še ogled gradu Vurberk. Ogledali si bodo obnovljen del gradu, pustolovski park in energetske točke. V kratkem kulturnem programu jih bodo obiskali »Vitezi okroglega sodčka«, nekaj besed o rimskem času v tem prostoru bo predstavil arheolog Ivan Tušek, pred večerom pa bodo v Domu kulture Dvorjane imeli večerjo in nadaljevanje spoznavanja tudi s pomočjo glasbenih nastopov.
V soboto pa se začne pravo likovno ustvarjanje. Dobili se bodo na tradicionalnem prostoru Piknik prostor Muršec v Zgornjem Dupleku. Platna jih bodo že čakala tam, da se lahko prične celodnevno likovno ustvarjanje. Vse do 17. ure bodo ustvarjali, nato pa se pridružili podelitvi priznanj z županom občine Duplek Mitjo Horvatom. Po uradnem delu bodo prisluhnili Tamburaškemu orkestru Duplek in nadaljevali slavje.
V nedeljo bodo ponovili ritual prejšnjega dne z začetkom ob 9. uri na starem mestu in nadaljevali ustvarjanje do 14. ure, ko bo sledil zaključek ustvarjanja oziroma se bo to preveselilo v druženje do večera, ko bo likovna kolonija Duplek Art 13 tudi uradno zaključena.
Danes so krškopoljski prašiči na Studencih dobili novo družbo. Pripeljali so sedem novih prašičev.
Spomnimo…
Letos 26. marca, le nekaj dni pred rojstnim dnem gospe Šerbec, lastnice zemljišča, so krškopoljske prašiče pripeljali v nov dom na Studence.
Ob prihodu je bilo veliko radovednih pogledov, a danes je precej bolj mirno.
Aleksander Jovanović je za naš medij sicer povedal, da se prašički dobro počutijo, z okolico nimajo težav: “Precej so že zrasli, zaenkrat še ne vemo, če bomo v kratkem pripeljali še kaj novih prašičkov, bomo videli.”
S ponedeljkom, 30. 5. 2022, se odvzem krvi krvodajalcem seli iz prostorov Medicinske fakultete nazaj v kletne prostore Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor (CTM).
Urnik odvzema krvi v CTM:
• ponedeljek od 7.30 do 12.00 (v kolikor ni planirana terenska krvodajalska akcija)
• torek od 7.30 do 17.00
• četrtek od 7.30 do 12.00
• v ponedeljek, sredo in petek potekajo terenske krvodajalske akcije po planu
Krvodajalci se na odvzem krvi naročijo na telefonski številki 041 320 796 ali 041 479 242 vsak delovnik od 7. do 15. ure, ob torkih do 17. ure.
Vhod v CTM je za krvodajalce urejen s strani STAVBE 1, levo od vhoda v Urgentni center (1A). Spremembe pričnejo veljati s 30. 5. 2022.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina bo v sredo, 8. junija, posloval v mestni občini Maribor, kjer bo s sodelavci na voljo občankam in občanom pri uveljavljanju njihovih pravic.
Vsi, ki ocenjujejo, da so jim pravice kršene in se želijo o tem pogovoriti, lahko od 30.
maja do vključno 3. junija do 12. ure pokličejo na telefonsko številko 030 720 225 in
se dogovorijo za osebni pogovor. Ti bodo potekali v prostorih mestne občine na
naslovu Ulica heroja Staneta 1.
S poslovanjem zunaj sedeža se želi institucija Varuha približati vsem, ki potrebujejo
pomoč pri uveljavljanju svojih pravic ali se srečujejo s težavami na področju
človekovih pravic.
foto: varuh-rs.si
V Selnici ob Dravi vas vse do 7. junija v avli Hrama kulture Arnolda Tovornika čaka razstava Selniške vedute. Več pa v prispevku.
Program ‘Donirana hrana’ na Nadškofijski karitas Maribor danes presega zgolj transfer materialne pomoči, je kontinuirana socialnovarstvena storitev tistim družinam in posameznikom, ki potrebujejo redno spremljano pomoč ob podpori individualnega svetovalnega dela ter spremljanih stikov s strokovnimi delavci, sodelavci in prostovoljci Karitas, da ob njihovi podpori ne zgolj preživijo iz dneva v dan, temveč lahko vstanejo in zaživijo samostojnejše, polno življenje.
“Tako smo predstavili program pred dobrimi tremi leti ob odprtju ter predaji namenu razširjenih in obnovljenih prostorov skladišča programa Donirana hrana na Nadškofijski karitas Maribor – ‘Bartimajeva izba’. Nadškofijska karitas Maribor se s prevzemom, skladiščenjem in razdeljevanjem donacij hrane srečuje že vse od ustanovitve, pred slabimi 30 leti,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Konkretneje z vsakodnevnimi prevzemi kruha ob vzpostavitvi sistemske pomoči brezdomnim osebam sredi 90-tih let. Od leta 2010 pa v sodelovanju s trgovskim centrom E’Leclerc vzpostavi sistem prevzema prehranskih artiklov vsak delovni dan.
Na to osnovo se je Nadškofijska karitas Maribor kot izvajalska organizacija vključila v projekt ‘Donirana hrana’ oktobra 2016 na povabilo Lions kluba Maribor – Zarja, ki je predhodno vzpostavil mrežo 7 različnih trgovin (Spar, Mercator, Tuš), katere poslujejo na področju Mestne občine Maribor. Decembra 2017 smo jim pridružili še štiri trgovine Hofer, aprila 2018 pet trgovin Lidl in v aprilu ter maju 2021 še dodatnih deset (10) trgovin.
“Skupaj danes vsak obratovalni dan prevzemajo naši prostovoljci Karitas hrano v 29 trgovskih centrih v Mariboru (3 x Mercator, 3 x Spar, 2 x Interspar, 3 x Tuš, 10 x Hofer, 8 x Lidl) ob stalnici prevzema ob delavnikih (E’Leclerc ter pekarna Zenit). Večina prejemnikov je vključenih enkrat tedensko. Količina dnevno prejetih (do 650 kg/dan) živil omogoča, da po vnaprejšnjem fiksnem razporedu vsakodnevno vključimo med 27 -30 družin oz.
posameznikov donirane hrane ali 64 – 107 oseb dnevno,” zapišejo. Ob vzpostavitvi mreže dnevnih prevzemov ter razdeljevanja kruha in pekovskih izdelkov s strani mreže Župnijskih karitas v Mariboru ter drugih soc. ustanov ocenjujejo na vključitev dodatnih 60-120 oseb (torej skupaj 119 – 227 oseb dnevno).
V letu 2021 je bilo v program skupno vključenih 210 družin in posameznikov, kar skupaj predstavlja kar 569 oseb, ki so vsaj 1 x tedensko prejele pomoč iz navedenega projekta.
Večinoma gre za prejemnike socialnih transferjev, nizkih pokojnin ali zaposlenih z nizkimi dohodki. Med prejemniki so tudi osebe, ki imajo težave v telesnem in duševnem zdravju, invalidi, starejši in mlajše osebe, ki živijo same.
Zgovoren je podatek za leto 2021, ko je v celotnem letu sodelovalo 19 prostovoljcev Karitas ter opravilo 5.153 ur prostovoljnega dela ter smo zabeležili kar 1.523 potnih nalogov in prevozilo 40.669 km. Zbrana hrana v letu 2021: 319 t (sadje in zelenjava, pekovski izdelki, sendviči, drugi mesni izdelki in mlečni izdelki).
foto: Karitas Maribor
Smučarski klub Vuzenica letos drugo leto zapovrstjo organizira svetovni pokal v slalomu na rolerjih, ki se uradno imenuje I feel Slovenia World Cup Inline slalom Vuzenica. Dogajanje je organizirano od petka do nedelje v Vuzenici in na Sv. Primožu na Pohorju. Prijavljenih je 127 tekmovalcev iz desetih držav, kar je več kot lani.
Smučarski klub Vuzenica se s slalomom na rolerjih ukvarja že več let, vse skupaj pa se je začelo kot nadomestni trening, ki so ga zunaj zimske sezone organizirali za otroke iz kluba.
Na letošnjem tekmovanju poleg domačih, glede na prijave, pričakujejo še tekmovalce iz Hrvaške, Češke, Španije, Nemčije, Italije, Latvije, Poljske, Srbije in Slovaške. Tekmovalci tekmujejo na progi, dolgi 250 metrov, na kateri je postavljenih več kot 30 količkov.
Medtem ko se bodo tekme odvijale na progi v okoli osem kilometrov oddaljenem Sv. Primožu na Pohorju, pa bo vso ostalo dogajanje potekalo v Vuzenici, kjer bodo na zaslonih tudi prenašali tekmovanje in poskrbeli za spremljajoči program.
Organizatorji ocenjujejo, da bodo udeleženci dogajanja v širšem lokalnem okolju v prihodnjih treh dneh ustvarili od 160 do 200 turističnih nočitev, širša prepoznavnost Zgornje Dravske doline pa je poleg športa tudi eden od ciljev organizacije takšnih dogodkov, je še povedal Škerjanc.
Marcel Škerjanc iz SK Vuzenica je povedal, da je v Vuzenico prišlo 127 tekmovalcev, kar je enkrat več od lani. Prišli so kar iz desetih držav.
“Eno je za naše otroke, drugo je za promocijo našega kraja in širše regije. Tu živimo, to želimo spraviti v svet,” je še dejal Škerjanc.
Franjo Golob, župan občine Vuzenica, pa nam je povedal, da je izredno ponosen in hvaležen SK Vuzenica, ki je drugo leto zapored pripeljal pokal ravno v Vuzenico. “Tukaj se zgrne precej ne samo športnikov, ampak je lepa priložnost za razvoj turizem. Prikaz vsega, kar Vuzenica nudi, in ne samo Vuzenica, tukaj je precej kulinarike koroške regije in tukaj smo zopet kot Koroška v enem.”
Senta Kričej Lorenci, direktorica TIC Vuzenica: “Tudi letos se želimo predstaviti z našim naravnim bogastvom, našimi turističnimi znamenitostmi, tako da na stojnicah predstavljamo Vuzenico in okolico z kulinarično ponudbo.”
Predsednik smučarskega kluba Vuzenica Janez Bijol: “Tudi jaz bi se rad zahvalil lokalni skupnosti na čelu z županom Franjotom za pomoč. Če lansko leto ne bi naredili asfalta, tudi tekme ne bi bilo.”
Kako je bil videti trening si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.
Otvoritveno slovesnost in novinarsko konferenco si lahko ogledate spodaj.
Na mariborskem Glavnem trgu se je nocoj Operna noč. Simfonični orkester, zbor in solisti Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod taktirko Simona Krečiča so na koncertu na prostem izvedli najbolj znane operne arije, hkrati pa napovedali prihodnjo sezono mariborske Opere. Del smo v živo prenašali tudi na Facebooku, video si lahko ogledate TUKAJ. Dogodek so morali predčasno prekiniti zaradi dežja.
Operna noč, ki je preddogodek jubilejnega 30. Festivala Lent, nastaja v sodelovanju Opere SNG Maribor, festivala Ezl ek in Narodnega doma Maribor in letos poteka sedmo leto.
Poleg okoli 60-članskega simfoničnega orkestra in 42-članskega opernega zbora bodo nastopile solistke Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Nika Gorič, Petya Ivanova in Andreja Zakonjšek Krt ter solist Martin Sušnik.
Spored sestavljajo odlomki iz oper Puccinija, Verdija, Ponchiellija, Dvoržaka, Offenbacha in Delibesa.
Dogodek je bil za obiskovalce brezplačen, saj je po besedah direktorja SNG Maribor Danila Roškarja darilo meščankam in meščanom.
V juniju in juliju bo Operna noč še v nekaterih drugih krajih. V Gaju nad Mariborom bo 24. junija, v Murski Soboti 25. junija in na Ptuju 1. julija.
STA
Mariborska občina, smučarski klub Branik Maribor ter občinski podjetji Marprom in Šport so danes podpisali sporazum o skupni organizaciji smučarske tekme ženskega svetovnega pokala za Zlato lisico v prihodnje. V naslednji sezoni omenjene tekme sicer ne bo, saj bo smučarke gostila Kranjska Gora, bodo pa naredili vse za to, da se tekma čim prej vrne.
Kot je ob podpisu povedal župan Saša Arsenovič, Zlate lisice že nekaj časa ni bilo v Mariboru, potem ko se je morala zadnja leta zaradi neugodnih vremenskih razmer seliti v Kranjsko Goro, vseeno pa so vlagali veliko truda v to, da bi jo lahko izpeljali. Po opravljeni analizi so se odločili kritične točke odpraviti, da bi v prihodnje tekma spet bila na Pohorju.
“Sploh ne razmišljamo o tem, da Zlate lisice nekoč v Mariboru ne bi bilo, zato tudi vsi naši napori. Tudi v naravi, kjer smo se kljub drugačni strategiji odpovedali celo drevesom, ki jih bomo v prihodnje na eni od drugih lokacij posadili v dvojnem številu. Volja torej je, hkrati pa razumem tudi Fis, da jim je težko načrtovati tekmo, za katero z veliko verjetnostjo vedo, da je ne bo,” je dejal Arsenovič.
Z današnjim podpisom so vsi deležniki dali jasen signal, da si v Mariboru tekme želijo, ob tem pa se zavedajo, da podpisovanje papirjev ne zadošča, pač pa bodo morali tudi na terenu dokazati, da bodo pravočasno pripravili progo in ne glede na temperature zagotovili bistveno večjo verjetnost, da bodo tekmo lahko izvedli na Mariborskem Pohorju.
Predsednik Branika Gregor Lednik je pojasnil, da tekmi, ki jih bo naslednjo zimo gostila Kranjska Gora, ne bosta šteli za Zlato lisico, si bodo pa prizadevali, da bi njihovi člani sodelovali pri njihovi organizaciji. Ali se bo to tudi zgodilo, še ni jasno, saj se bodo o tej temi dogovorili v naslednjih dveh tednih.
Marprom, kot upravljavec pohorskih smučišč, ki bodo v bližnji prihodnosti preseljena pod okrilje zavoda Šport, se je že lani lotil poseke na višjem delu Pohorja, saj želijo zagotoviti rezervno različico proge v primerih, ko jim snežne podlage ne bi uspelo pripeljati do Snežnega stadiona v dolini.
Kot je povedal direktor podjetja Ranko Šmigoc, so tik pred dogovorom z družbo Slovenski državni gozdovi za organizacijo ruvanja ostankov dreves in izravnave terena. Omenjena dela so ocenjena na okoli pol milijona evrov, še veliko več denarja pa bo potrebnega za vzpostavitev infrastrukture in pripravo sistema za zasneževanje. Za ta del, torej navezovalne proge in vmesno postajo gondole, si obetajo tudi denar iz državnih in evropskih virov.
“Vsaka tekma takega formata je velik izziv in odgovornost. V preteklosti smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, a je bila narava pogosto močnejša od nas. Jasno je, da s smučišči na Pohorju živimo in jih želimo razvijati, zato je rezervna varianta začetek nove zgodbe, ki bo dajala dobro podlago,” je prepričan Šmigoc.
Lednik je ob tem poudaril, da je naloga njegovega kluba, da po ureditvi rezervne proge poskrbi še za njeno homologacijo pri Fis, kar je tudi precej zahtevna naloga. Kljub temu je glede prihodnosti tekme in odločitve mednarodne smučarske zveze zelo optimističen, hkrati pa zagotavlja, da bodo vedno najprej delali na tem, da tekmo pripeljejo do doline, šele tik pred zdajci se bodo, v primeru, da ne bo dovolj snega, odločili za plan B. Če bi slednji obstajal že doslej, po njegovem mnenju v zadnjem desetletju ne bi odpadla nobena tekma v Mariboru.
VIR: STA
Mariborska občina, smučarski klub Branik Maribor ter občinski podjetji Marprom in Šport so danes podpisali sporazum o skupni organizaciji smučarske tekme ženskega svetovnega pokala za Zlato lisico v prihodnje. V naslednji sezoni omenjene tekme sicer ne bo, saj bo smučarke gostila Kranjska Gora, bodo pa naredili vse za to, da se tekma čim prej vrne.
Kot je ob podpisu povedal župan Saša Arsenovič, Zlate lisice že nekaj časa ni bilo v Mariboru, potem ko se je morala zadnja leta zaradi neugodnih vremenskih razmer seliti v Kranjsko Goro, vseeno pa so vlagali veliko truda v to, da bi jo lahko izpeljali. Po opravljeni analizi so se odločili kritične točke odpraviti, da bi v prihodnje tekma spet bila na Pohorju.
“Sploh ne razmišljamo o tem, da Zlate lisice nekoč v Mariboru ne bi bilo, zato tudi vsi naši napori. Tudi v naravi, kjer smo se kljub drugačni strategiji odpovedali celo drevesom, ki jih bomo v prihodnje na eni od drugih lokacij posadili v dvojnem številu. Volja torej je, hkrati pa razumem tudi Fis, da jim je težko načrtovati tekmo, za katero z veliko verjetnostjo vedo, da je ne bo,” je dejal Arsenovič.
Z današnjim podpisom so vsi deležniki dali jasen signal, da si v Mariboru tekme želijo, ob tem pa se zavedajo, da podpisovanje papirjev ne zadošča, pač pa bodo morali tudi na terenu dokazati, da bodo pravočasno pripravili progo in ne glede na temperature zagotovili bistveno večjo verjetnost, da bodo tekmo lahko izvedli na Mariborskem Pohorju.
Predsednik Branika Gregor Lednik je pojasnil, da tekmi, ki jih bo naslednjo zimo gostila Kranjska Gora, ne bosta šteli za Zlato lisico, si bodo pa prizadevali, da bi njihovi člani sodelovali pri njihovi organizaciji. Ali se bo to tudi zgodilo, še ni jasno, saj se bodo o tej temi dogovorili v naslednjih dveh tednih.
Marprom, kot upravljavec pohorskih smučišč, ki bodo v bližnji prihodnosti preseljena pod okrilje zavoda Šport, se je že lani lotil poseke na višjem delu Pohorja, saj želijo zagotoviti rezervno različico proge v primerih, ko jim snežne podlage ne bi uspelo pripeljati do Snežnega stadiona v dolini.
Kot je povedal direktor podjetja Ranko Šmigoc, so tik pred dogovorom z družbo Slovenski državni gozdovi za organizacijo ruvanja ostankov dreves in izravnave terena. Omenjena dela so ocenjena na okoli pol milijona evrov, še veliko več denarja pa bo potrebnega za vzpostavitev infrastrukture in pripravo sistema za zasneževanje. Za ta del, torej navezovalne proge in vmesno postajo gondole, si obetajo tudi denar iz državnih in evropskih virov.
“Vsaka tekma takega formata je velik izziv in odgovornost. V preteklosti smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, a je bila narava pogosto močnejša od nas. Jasno je, da s smučišči na Pohorju živimo in jih želimo razvijati, zato je rezervna varianta začetek nove zgodbe, ki bo dajala dobro podlago,” je prepričan Šmigoc.
Lednik je ob tem poudaril, da je naloga njegovega kluba, da po ureditvi rezervne proge poskrbi še za njeno homologacijo pri Fis, kar je tudi precej zahtevna naloga. Kljub temu je glede prihodnosti tekme in odločitve mednarodne smučarske zveze zelo optimističen, hkrati pa zagotavlja, da bodo vedno najprej delali na tem, da tekmo pripeljejo do doline, šele tik pred zdajci se bodo, v primeru, da ne bo dovolj snega, odločili za plan B. Če bi slednji obstajal že doslej, po njegovem mnenju v zadnjem desetletju ne bi odpadla nobena tekma v Mariboru.
VIR: STA
