V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Robert Kereži, mariborski ultra trail tekač, organizira konec meseca dva pohoda na mariborska griča.
25. junija 2022 med 8. in 12. uro na ploščadi ŠD Center Maribor tako pripravlja skupaj z ekipo medgeneracijski orientacijski pohod na Kalvarijo pod imenom Premaj(mo) Kalvarijo. Že zdaj sprejemajo prijave tako na pohod, ki je dolg 5 km, kot tudi na trail tek sedmih križev (22 km) in trail tek štirih križev (11 km). Imeli pa bodo tudi tečaj nordijske hoje. Dogodek je v okviru Festivala Lent 2022 in športnega Art kampa, pripravlja ga ŠD Ultra+Robert s soorganizatorji ŠD Center Maribor, Srednjo šola za gostinstvo in turizem Maribor in Zeleno jabolko sport. Želijo spodbuditi ljudi, predvsem pa najmlajše in najstarejše, da se priključijo preventivnim športnim aktivnostim ter ponovni socializaciji in druženju. Strokovnjaki iz različnih področij so namreč ugotovili, da je obdobje zadnjih dveh let, ko je bila razglašena epidemija in z njo povezani ukrepi, ta zelo posegla v gibalne, rekreativne in športne navade ljudi. Prijave na posamezne discipline so možne TUKAJ.
29. junija 2022 pa bo med 18.30 in 19.30 še dogodek Obkrožimo Piramido. V eni uri se bodo lahko udeleženci povzpeli, kolikokrat bodo želeli in zmogli na Piramido. Ob tem pa ni pomembno, ali bo nekdo šel gor enkrat ali večkrat. Več informacij je TUKAJ.
Kereži nam je povedal, kako bosta vzpona potekala, kaj sploh pomeni, da je nekdo ultra trail tekač in še marsikaj drugega:
Zaskrbljeni krajani Smolnika in Ruš, Ad hoc civilna iniciativa, so nam posredovali izjavo za javnost, kjer so zapisali, da se Županjin manever razkriva.
Njihovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti:
Prejšnji teden smo se zakopali v iskanje in branje zakonov s področja prostorskega planiranja, saj nismo mogli razumeti kdo je dal leta 2020 županji ge. Urški Repolusk pooblastilo za zamenjavo parcelnih številk v obstoječem sklepu, objavljenem v Uradnem listu leta 2017. S tem je ga. županja Urška Repolusk prestavila potek trase ceste na novo lokacijo.
Moramo reči, da takšno početje zelo preseneča tudi ljudi s katerimi smo se pogovarjali v relevantnih institucijah v naši državi. Zaradi tega navajamo nekaj dejstev, kako bi moral potekati postopek, če bi bil v skladu z zakoni in zdravo pametjo. Ob tem upoštevamo tudi dejstvo, da je županja ga. Urška Repolusk hotela umestiti prestavljeno traso na območje, kjer ni bila predvidena cesta v krovnem prostorskem načrtu Občine Ruše (OPN).
1. Prva stvar, ki je problematična je, da občinska uprava ni odprla novega postopka podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ampak je maja 2020 “kobajagi” spremenila star sklep na način, da je zamenjala parcelne številke obstoječe trase ceste s parcelnimi številkami nove trase ceste ob železnici. Predvidevamo, da se je s tem hotela izogniti vsem spodaj navedenim členom zakonov!
2. Predvidevamo, da se je županja s tem manevrom hotela izogniti sledečemu členu zakona, ki bi ga morala v vsakem primeru upoštevati (Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) – 2007, Spremembe B – 2012):
(2) Kadar se občinski podrobni prostorski načrt pripravlja za območja, za katera v občinskem
prostorskem načrtu njegova priprava ni bila predvidena, sklep o začetku postopka priprave
sprejme občinski svet.
….
Takšno spremembo trase bi lahko torej udejanil samo Občinski svet Občine Ruše.
3. V letu 2020 je veljal že novi zakon (Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2 – 2017), po katerem bi morala ga. županja Urška Repolusk pripraviti izhodišča za novo (prestavljeno) traso. V tej predhodni fazi je bila dolžna vključiti tudi javnost, ter pridobiti pobude in predloge glede potreb in interesov v prostoru.
2.2.2. Postopek priprave OPPN
118. člen
(izhodišča za pripravo OPPN)
(1) Odločitev za pripravo OPPN temelji na odločitvah in usmeritvah iz OPN, izhodiščih za pripravo
OPPN, če se ta pripravlja na podlagi izkazane potrebe občine in ni predviden v OPN, ali na pobudi
investitorja priprave OPPN.
(2) Če usmeritve za pripravo OPPN v OPN niso vnaprej podane ali celovite, se pripravijo izhodišča
za pripravo OPPN ob smiselni uporabi določb 108. člena tega zakona.
…
2.1.2. Postopek priprave OPN
108. člen
(izhodišča za pripravo OPN)
…
(3) Izhodišča se oblikujejo ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora. V ta namen občina pri
oblikovanju izhodišč zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti v obliki zbiranja predlogov in
pripomb, javnih posvetov ali delavnic, in se posvetuje z nosilci urejanja prostora in drugimi udeleženci urejanja prostora.
Že od vsega začetka navajamo in opozarjamo, da je po našem mnenju postopek peljan na popolnoma napačen način. Sedaj smo našli tudi morebitni dokaz, da je ga. županja Urška Repolusk najbrž iskala bljižnico, ki pa po našem mnenju ni najbolj legalna in v skladu z veljavnimi zakoni.
Moramo pa opozoriti še na sledeče. Že v samem začetku (februarja 2022) smo ugotovili, da je ga. županja Urška Repolusk iskala pokritje za svoje početje v proračunih od leta 2020 naprej in v zaključnem računu 2019 (ki se sprejema sredi leta 2020). Pri tem je pozabila, da za leto 2019 nima nikakršnega pokritja v proračunu. Vso projektno dokumentacijo in izbiro nove trase decembra 2019 (s strani projektantov) je ga. županja Urška Repolusk izdelala brez kakršnegakoli pokritja v proračunu Občine Ruše. Še več, v proračunu za 2020 in v zaključnem računu (bilanci) za leto 2019 je (pisano) v preteklem času iskala pokritje za nazaj.
Najbolj pa je zanimivo dejstvo, da je (npr.) v proračunu za leto 2022, ki ima reci in piši 222 (dvestodvaindvajset) strani, obvoznica (ki je v celoti vredna 21+ mio EUR) omenjena v enem samem stavku!!! Predvidevamo, da se ta (en) stavek lahko zelo hitro spregleda, če ga ne iščeš namenoma. Nam je popolnoma jasno, da je ge. županji Urški Repolusk ostalo zelo malo maneverskega
prostora.
S citiranjem proračunov in zaključnih računov išče pokritje za svoje manevre in izgovor, da so svetniki Občinskega sveta Občine Ruše preko tega bili seznanjeni z njenim početjem. Jasno je tudi zakaj na vsak način županja ga. Urška Repolusk zahteva od Občinskega sveta sprejem njenih zvitih in zavitih sklepov. Po našem mnenju bi morala ga. županja Urška Repolusk postopati popolnoma drugače in v celoti upoštevati zakone s področja prostorskega planiranja!
Obrnili smo se na Občino Ruše in jih zaprosili za komentar. Njihov odgovor objavljamo v celoti:
V zvezi z interpretacijami Civilne iniciative, ki se tičejo 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), pojasnujemo, da sta bila tako:
– Sklep o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za obvoznico Ruše – faza 1, ki ga je sprejel župan Uroš Razpet,12. 9. 2017, kakor tudi
– Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za obvoznico Ruše – faza 1, ki ga je sprejela županja Urška Repolusk, 19. 5. 2020, sprejeta na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, v povezavi s četrto, šesto in sedmo alinejo 8. odstavka, 62. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV, št. 26/2010). Priprava OPPN za obvoznico Ruše – faza 1 je po določilih OPN obvezna, torej jo OPN predvideva, in posledično se postopek sprejemanja OPPN pelje po 1. odstavku 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, kjer se postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta občine začne s sklepom, ki ga sprejme župan.
“V luči dogodkov v zadnjem mesecu v Mestni občini Maribor in mestni politiki, smo se mestne svetnice in svetniki MOM odločili, da pustimo ob strani strankarske ali druge medsebojne razlike, politične položaje ter različna mnenja in pri tako pomembnih družbenih normah kot je ničelna toleranca do nasilja, pokažemo enotnost, zato smo s skupnimi močmi pripravili izjavo, ki ob izostanku sprejetega kodeksa za lokalne funkcionarje, izraža našo skupno voljo o ničelni toleranci do vsakršnega nasilja pri opravljanju naše funkcije in v zasebnem življenju,” so danes nekateri svetniki zapisali v sporočilu za javnost.
Jutri bodo izjavo in seznam vseh svetnikov, ki bodo ničelno toleranco do nasilja podprli, predstavili na novinarski konferenci, jutri, v četrtek, 12.5.2022 pred stavbo Mestne občine Maribor.
“V četrtek se na povabilo župana ne bomo odzvali”
“O obstrukciji na razmišljamo. V četrtek se na povabilo župana ne bomo odzvali. Tako kot do sedaj, bomo tudi do konca mandata podpirali tiste sklepe, mi so za razvoj mesta sprejemljivi,” nam je dejal Mikl Milan, vodja kluba svetnikov, Liste Franca Kanglerja NLS.
Igor Jurišič, iz Stranke mladih – Zeleni Evrope: “Kar se tiče podpore sklepov, bomo zmerom podpirali tiste, ki so v korist mestu (kot na primer sklepe, potrebne za izgradnjo nove zdravstvene postaje na Teznem), tistih, ki niso v korist mestu pa seveda ne, a takšnih tudi v preteklosti nismo. Kar se obstrukcije seje tiče, je to skrajni ukrep, ko bi bil to edini način, da ustavimo za mesto nesprejemljive odločitve. V kolikor z obstrukcijo ne bi škodovali tudi odločitvam, ki so za mesto koristne, bi se za takšno politično odločitev dosti lažje odločili, tako pa lahko ta skrajni ukrep uporabimo zgolj v omejenih primerih, tudi med trajanjem seje. Sam sem bil edini (takrat še) koalicijski svetnik, ki sem se udeležil izredne seje, katero je sklicala opozicija, saj sem tudi takrat menil, da obstrukcija (takrat s strani koalicije) ni ustrezen način.”
“Menim, da je takšno prepričevanje neokusno”
“Seje vodij svetniških skupin se ne bom udeležil. Menim, da je takšno prepričevanje neokusno, glede na abstinenco župana na zadnji seji MS MOM. Če že, bi se udeležil morda le koalicije. Odvisno od dnevnega reda. V Mestnem svetu bom podpiral projekte, za katere bom ocenil, da so v SKUPNO dobro. To pa ni izgradnja blokovskih kompleksov na spodnjem delu Lenta, tudi ne blizu studenškega mostu na levem bregu reke Drave. Prav tako nasprotujem novemu kompleksu kolesarskih poti, saj je treba pred tem sanirati katastrofalna cestišča,” nam je dejal Zvone Zinrajh, samostojni mestni svetnik.
Pričakovali, da bo prepoznal politično odgovornost
“Pisno vabilo, ki smo ga prejeli vodje svetniških skupin s strani vodje kabineta, ge. Vračko, na koordinacijo, ki so sklicuje župan v četrtek, 12.5.2022, se kot vodja svetniške skupine SDS, ne nameravam udeležiti. V tem mandatu župan je na koordinacijo vabil vodje svetniških skupin in samostojne svetnike, ki so podpisniki koalicijske pogodbe. Naša svetniška skupina ni podpisnica koalicijske pogodbe in do sedaj /razen morda 1 x preteklem mesecu/, za koordinacije pri županu, tudi ni prejemala vabil, zato se jih tudi ni udeleževala. Preseneča nas tokratno povabilo k sodelovanju in predstavitvi gradiv, ki bodo obravnavane na naslednji seji MS MOM,” nam je dejala Vladimira Cokoja, Vodja svetniške skupine SDS.
“Pojav nasilja je namreč odvisen od tega, kako družba nanj reagira. Če tako vedenje obsodimo in sankcioniramo, ga s tem zmanjšujemo in ustavljamo. Če pa ga toleriramo, minimaliziramo ali spregledamo, pa nasilnežem dajemo dodatno moč.”
V nadaljevanju je dejala, da so pričakovali , da bo župan ob vseh pozivih svojih kolegov, podpisnikov koalicijske pogodbe in nas ostalih, vseeno prepoznal svojo politično odgovornost za dejanje domnevnega nasilja nad mladoletnikom, ki je trenutno predmet vložene kazenske ovadbe. “Seveda bodo pristojni organi o tem presojali s pravnega vidika, obstaja pa moralno- etični vidik in politična odgovornost tako župana in tudi vseh nas, ki so nas občani in občanke izvolili, da zastopamo njihove interese v MS MOM, ki zaradi navedenih dejstev moramo imeti ničelno toleranco do vsakršne oblike nasilja. V svetniški skupini SDS smo svoje stališče, da zagovarjamo ničelno toleranco do takšnih dejanj, predstavili županu in širši javnosti, tudi vam – predstavnikom medijev.
Naše stališče je podobno stališču, ki ga je v svoji izjavi o nasilju podal Varuh človekovih pravic, ki je dejal: “Pojav nasilja je namreč odvisen od tega, kako družba nanj reagira. Če tako vedenje obsodimo in sankcioniramo, ga s tem zmanjšujemo in ustavljamo. Če pa ga toleriramo, minimaliziramo ali spregledamo, pa nasilnežem dajemo dodatno moč.””
Spomnnimo…
Po incidentu se je zvrstil val ogorčenj, številni so župana pozvali, da mora nemudoma odstopiti. Takrat je dejal, da tega ne namerava storiti, tokrat pa je svojo odločitev potrdil še v pismu, ki ga je posredoval svetniškim skupinam in kjer je jasno razvidno, da ne bo odstopil.
“Občan Saša Arsenovič (gospod ali župan zame več ni) se je čudežno spreobrnil in vabi k “sodelovanju” vse svetnike. Vabilo je cinično, neiskreno in zadnji poskus reševanja kontaminiranega župana. Sam takšno vabilo zavračam. S tem tvegam napade, obsojanja o nesodelovanju in tožbe, a vem, da sem na pravi strani zgodovine,” je zapisal Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo. Več TUKAJ.
Danes, 11. 5. 2022, je v UKC Maribor potekala izjava za javnost in simbolni prerez traku ob otvoritvi novo zgrajenih požarnih dvigal v kirurški stolpnici.
Izjavo sta podala prof. dr. Anton Crnjac, dr. med., višji svétnik (direktor UKC Maribor) in Jure Dolinar – vodja po pooblastilu, Sektor za investicije in javna naročila (Ministrstvo za zdravje).
Pri prerezu traku sta se jima pridružila Helena Ulčar Šumčić – generalna direktorica, Direktorat za zdravstveno ekonomiko (Ministrstvo za zdravje) in prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (strokovna direktorica UKC Maribor).
Člani odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije so se na seji v Mariboru seznanili s sistemom kakovosti v tamkajšnjem kliničnem centru. Med drugim so razpravljali o možnih nastavkih za izboljšanje sistema specializacij in urgentnih centrov, ki so ob soočanju z epidemijo covida-19 pod velikim pritiskom.
Predsednik odbora Boštjan Kersnič je ob robu seje za STA povedal, da je na dnevnem redu obravnava poročila računskega sodišča, ki zdravniški zbornici očita, da nima ustreznega nadzora nad razpisovanjem specializacij v zdravstvu.
Prizadeval si bo, da bi na zdravniški zbornici znova začeli voditi sistem specializacij
“Zelo dobro se zavedamo, da je naloga razpisovanja specializacij in nadzor nad specializacijami stvar ministrstva, vendar smo do pred nekaj leti to paralelno vodili tudi na zdravniški zbornici. In bomo revitalizirali ta sistem, da dobimo vsaj en mehanizem, kako ta manko zdravnikov, ki ga zdaj opažamo na trgu, pravilno nasloviti,” je povedal.
Zdravniška zbornica je aprila objavila razpis 286 specializacij za zdravnike pri posameznih izvajalcih in za območje celotne države. Na 70 razpisanih mest za področje družinske medicine na ravni države so prejeli le 15 prijav.
Spremembe so po besedah Kersniča nujne tudi na področju urgentnih centrov
“Covidna kriza je pokazala zobe na več nivojih. Internistične postelje šepajo pravzaprav v vseh splošnih bolnišnicah, tudi klinična centra nista izjema. Meja med primarnim in sekundarnim zdravstvom je bila s temi urgentnimi centri porušena,” je povedal.
Urgentne centre je po njegovih ocenah treba ločiti od bolnišnic
“Ideja je, da bi novemu ministru predlagali, da bi se urgentni centri obravnavali kot ločena kritična infrastruktura. Tako bi se tudi s stališča plačil ločili od ostalih javnih institucij,” je dejal.
Spomnil je, da urgentni zdravniki odhajajo v tujino, ker so tam bolje plačani
“Pri nas v urgentnih centrih pa delajo recimo na oddelku za bolezni internisti. Ker interniste zaposlimo v urgentnih centrih, specialistična dejavnost pade. Ker specialistične dejavnosti nimamo, ne delamo ambulantnih pregledov in ko se bolnik toliko poslabša, pride v bolnišnico. Tako imamo začaran krog, ki izgleda kot spirala, ki se poglablja, in to moramo prekiniti, tako da urgentne centre damo urgentnim zdravnikom kot kritično infrastrukturo in da internisti začnejo delati specialistično ambulantno dejavnost, tako da ljudi obdržimo v domačem okolju, ne v bolnišnici,” je ponazoril.
Seja odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo je potekala v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. S takšnimi obiski se po besedah Kersniča podrobneje seznanjajo s posameznimi zdravstvenimi ustanovami in tako omogočajo prenos dobrih praks. “Poskušamo se dobiti v vsaki bolnišnici enkrat, da spoznavamo primere dobrih praks, ki jih potem poskušamo implementirati v lastnem okolju,” je povedal.
Mariborska šola, ki bo izvajala IB program, bo letošnje leto izkoristila za izobraževanje učiteljev, pridobitev licenc in izpeljavo vseh ostalih postopkov, začela redni vpis učencev, ki
bodo prag mednarodne šole prestopili v šolskem letu 2023/2024.
Prvič bodo v šolo z mednarodnim IB programom učenci vstopili jeseni 2023 je bila sprejeta odločitev MO Maribor, OŠ Leona Štuklja Maribor in Druge gimnazije Maribor.
Šola bo izvajala program mednarodne organizacije International Baccaleurate Organization iz Ženeve (v nadaljevanju: IB program) od 3. do 18. leta starosti. Kljub redni komunikaciji z MIZŠ, ki je sicer potekala v duhu podpore mariborskim načrtom, do roka, ko bi bilo odprtje šole v naslednjem šolskem letu še izvedljivo, ni bil dosežen dogovor o dodatnem financiranju s strani države.
Odločitev MO Maribor tako je, da bodo v letošnjem letu potekale dodatne pripravljalne aktivnosti, jeseni bo za učitelje izvedeno izobraževanje za izvajanje IB programa, sprememba Odloka o OŠ Leona Štuklja Maribor, speljani bodo vsi dodatni postopki in pripravljen poziv za vpis učencem. Vzporedno pa bodo intenzivno tudi potekali nadaljnji pogovori z MIZŠ.
Vodenje mednarodnega IB programa v Mariboru bo ob pomoči MO Maribor in skupaj z Drugo gimnazijo Maribor prevzela OŠ Leona Štuklja Maribor, ki za te potrebe že vzpostavlja vso infrastrukturo.
Ravnatelj mag. Mirko Škundrić: »Pobude za vzpostavitev IB programa mednarodne šole v Mariboru smo se zelo razveselili in ga pozdravljamo kot dodatno izobraževalno dejavnost v Mariboru. Maribor je zaradi svoje geografske lege pogosto na prehodu tujcev, ki želijo tukaj živeti, se izobraževati in delati. Mesto raste in se razvija, prav je, da se tudi izobraževalne aktivnosti razvijajo skupaj z mestom. Naši načrti so, da vzpostavimo vso potrebno infrastrukturo za delovanje šole, definiramo prostore in opremo, ki jo bomo potrebovali za šolo in se začnemo pripravljati na izobraževanje učiteljev in vpis za naslednje šolsko leto.«
V procesu priprave na odprtje mednarodne šole je bilo narejenih več zakonskih in vsebinskih korakov, ko je pridobitev soglasja k izvajanju takšnega programa na OŠ Leona Štuklja Maribor s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), s tem jim je tudi zagotovljeno financiranje v skladu z Zakonom o izvajanju mednarodnih programov v Republiki Sloveniji, redna komunikacija z MIZŠ glede možnosti dodatnega, programskega financiranja za obdobje par let in informativni vpis za učence in učitelje.
Vpis in interes je bil zadovoljiv glede na dejstvo, da dokončna odločitev o odprtju šole še ni bila sprejeta, ocenjujemo tudi, da je za vpis potrebno daljše časovno obdobje, da bo novico o odprtju šole dosegla vse potencialne zainteresirane osebe.
Na območju Občine Lovrenc na Pohorju tudi danes nadaljujejo z zbiranjem podatkov o škodi, ki jo je minuli konec tedna tam povzročilo neurje. Po prvih ocenah škodo ocenjujejo na dobra dva milijona evrov, a ker ljudje še vedno sporočajo podatke, na občini pričakujejo, da bo številka o škodi še malo višja, so pojasnili za STA.
Na območju lovrenške občine, kjer še vedno niso odpravili vseh posledic lanskih neurij, so meteorne vode, plazovi in nanosi povzročili škodo v soboto in v noči na nedeljo. Takoj so stekle nujne sanacije in ocenjevanje škode, potekajo tudi že ogledi strokovnih služb, med drugim geologov oz. geomehanikov, ki bodo med drugim podali strokovna poročila, ki bodo podlaga za nadaljnje aktivnosti v primeru sproženih plazov.
Neurje je namreč poškodovalo več zemljišč, kjer so se sprožali plazovi in usadi. En plaz je odnesel in popolnoma uničil pomožne objekte, ki so se tam nahajali. Uničen je tudi zasebni vodovod, ki je služil za lastno oskrbo s pitno vodo.
Predvsem pa je veliko škode utrpela cestna infrastruktura; največ je škode na asfaltnih in makadamskih cestiščih, bankinah, propustih in na ostali pripadajoči infrastrukturi, so navedli na občini.
Trenutno v občini popolnoma zaprtih cest ni, saj so na vseh vzpostavili prevoznost, so pa zaradi nevarnosti posedanja cestišč na poškodovanih cestah izdali sklep o prepovedi prometa za vozila z večjo osno obremenitvijo od štirih ton.
Prepoved velja na celotnih cestah Lovrenc na Pohorju-Lehen-Uran, Slepnica-Lovrenc in Slepnica-Hojnik kapela ter na delu ceste na Kumen in na delu ceste Slepnica-Cig.-Štancer (mimo Štancerja do Homarja), je zapisano na spletni strani občine, kjer dodajajo, da prepoved velja tudi za vse javne poti, ki se navezujejo na omenjene ceste.
Med drugim je bila v tokratnem neurju popolnoma uničena tudi javna pot, ki vodi do manjšega zaselka hiš. Pot so začasno sanirali, tako da lahko prebivalci dostopajo do svojih domov. Sicer pa se je velika škoda pojavila tudi v hišah, kjer je zalilo kleti, so izpostavili na občini.
Medtem na območju Občine Lovrenc na Pohorju še vedno niso v celoti odpravili posledice lanskih neurij, še posebej to velja za tiste posledice, katerih sanacija terja velika finančna sredstva. “Tečejo postopki morebitnega državnega sofinanciranja, saj sami tako velikih sanacij ne zmoremo,” so navedli na občini.
Tokratno neurje sicer ni povzročilo škode na enakih območjih kot lani. Lani je neurje pustošilo predvsem v zaselku Kumen, letos pa v zaselkih Rdeči breg in Recenjak, v samem Lovrencu in delno tudi na Kumnu.
V sredo lahko prinesete na Mariborsko tržnico oblačila, ki so se vam “skrčila” ali pa jih ne nosite več. Od 15. ure naprej bo namreč tam izmenjevalnica oblačil.
Spomladanska izmenjevalnica oblačil bo torej 11. 5. 2022, ob 15. ure naprej na Mariborski tržnice. Obiskovalci lahko prinesejo oblačila, ki ji ne nosijo več, da jih zamenjajo za druga, ki jih prav tako prinesejo drugi obiskovalci. Ob tem pa velja, da morajo biti ta oblačila čista, urejena, cela in ne strgana, skratka uporabna.
Tovrstne izmenjevalnice so vse bolj pogoste. Po eni strani namreč pomenijo marsikomu prihranek denarja, ker mu ni treba kupiti novih oblačil, po drugi strani so ozaveščevalne, kar se tiče zmanjšanja potrošništva, sploh hitre mode, pri kateri ljudje po trgovinah velikokrat kupijo manj kakovostna, a poceni oblačila, ki ji morajo kaj kmalu odvreči. Izmenjevalnica še uporabnih oblačil pa preprečuje, da bi ljudje metali oblačila v odpadke. S tem pa so izmenjevalnice oblačil dejansko tudi okoljevarstvene.
Na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica) se omogočijo obiski, vendar zgolj na eno zdravo odraslo osebo ob izpolnjevanju pogoja PCT, so sporočili iz UKC Maribor.
Ure obiskov:
– med tednom od 16.00 do 17.00,
– med vikendom in ob praznikih od 14.00 do 15.00.
Na ostalih oddelkih ostaja omejitev obiskov
“Na ostalih oddelkih v UKC Maribor ostaja omejitev obiskov nespremenjena – obiski se zaenkrat dovolijo izjemoma in maksimalno eni (1) zdravi osebi, brez znakov okužbe dihal, ki izpolnjuje pogoj PCT v primerih: hospitaliziran mladoletnik, hospitalizacije odraslih nad 7 dni, obiski kritično bolnih in paliativnih pacientov ne glede na trajanje hospitalizacije, izjeme po presoji lečečega zdravnika,” so še sporočili.
V juliju se bo v Beogradu odvijalo svetovno prvenstvo v prostem potapljanju. Minuli vikend pa smo se ustavili v Pristanu, kjer se je odvijal Navdih 2022, gre za eno zadnjih možnosti za izpolnitev norm za uvrstitev v državno reprezentanco.
Slovenski tekmovalci so bili sicer izjemni že na uvodni tekmi letošnjega leta v Innsbrucku in Beogradu postavili zavidanja vredne rezultate. Tako upravičeno pričakujejo, da se bodo tudi junija vrnili z novimi dosežki.
Kako pa je bilo v Pristanu, pa si oglejte v prispevku spodaj.
Večer poroča, da je mariborski župan Saša Arsenovič podpisal sklep in z njim Javni zavod Gasilska brigada Maribor zavezal k izplačilu premalo izplačanega regresa za malico med nočnim delom v obdobju med letoma 2010 in 2015. A denarja na račun še niso prejeli.
Direktor Aleš Ciringer je sicer za Večer dejal, da so čakali, da korekcijo finančnega načrta potrdi še občina in po zadnjih informacijah naj bi korekcijo odobrili v četrtek. Po mnenju Aleksandra Ogrizka, nekdanjega predsednika sindikata poklicnih gasilcev Slovenije, je zavlačevanje nedopustno. Dejal je, da je direktor obljubil, da bo razlika plačana 15. marca, a naj bi se izgovarjal na občino. Meni, da se ne more sprijazniti, da je izgubil tožbo. Tožba je bila sprožena za obdobje desetih let.
Občina je sicer za svoje petletno obdobje denar gasilcem že izplačala. Kot zapišejo na Večeru jim je denar ostal dolžen zavod.
Nezadovoljstvo zaradi premalo izplačanih covid dodatkov
Kot v nadaljevanju zapišejo na Večeru so nezadovoljni tudi za to, ker naj bi dobili premalo izplačane covid dodatke. “V času trajanja epidemije je tako Javni zavod Gasilska brigada Maribor zaposlenim izplačal 435.536,67 evra dodatkov, to v povprečju znaša 5247,43 evra na zaposlenega, kar je v skladu z opisanim dogovorom in pomeni, da tudi drugi poklicni gasilci v državi niso dobili več,” za Večer pojasnjuje Ciringer.
Nekateri gasilci pa se s pojasnili direktorja ne strinjajo. Ogrizek je tako sprožil novo tožbo. Želijo si da dobijo izplačano tudi razliko 25 odstotkov na vse oddelane ure.
Pevci Obrtniškega pevskega zbora KD Pavza so včeraj v selniškem Hramu kulture A. Tovornika obeležili 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so priredili tradicionalni koncert, ki so ga tokrat popestrili člani glasbene skupine Gemaj.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
Vlada je na četrtkovi seji v veljavni načrt razvojnih programov do leta 2025 uvrstila obnovo oddelka za demenco in pritličja Doma starejših občanov Tezno. Vrednost investicije je ocenjena na skoraj 2,3 milijona evrov, izvedli pa jo bodo še v letošnjem letu.
Kot so po opisni seji vlade sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, načrt predvideva obnovo 1300 kvadratnih metrov pritlične etaže doma in ureditev treh ločenih stanovanjskih skupnosti. V vsaki od enot načrtujejo tudi ureditev dnevnega prostora, kuhinje, jedilnice in negovalne kopalnice.
Z obnovo prostorov bodo v omenjenem mariborskem domu za starejše ukinili triposteljne sobe in uredili 14 enoposteljnih ter 11 dvoposteljnih sob z lastnimi kopalnicami za 36 stanovalcev. Ob tem bodo še zamenjali okna v vseh sobah.
Z izvedbo investicije bodo izboljšali bivalni standard stanovalcev, zagotovili varnejše bivalno okolje za stanovalce in delovno okolje za zaposlene, uredili pa bodo tudi poti za preprečevanje širjenja morebitnih okužb ter možnost vzpostavitve sive in rdeče cone. Sredstva za investicijo bo zagotovilo ministrstvo, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Vir: STA
V Recenjaku v občini Lovrenc na Pohorju gasilci PGD Lovrenc na Pohorju zavarovali most, ki vodi do dveh domačij in ga je včeraj poškodovala meteorna voda. Uredili so začasni osebni dostop za prebivalce. Pogodbenik je z gradbenim strojem odstranil ostanke uničenega mostu in omogočil odtekanje vode, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje. Ob 12.20 so gasilci na delu, saj poročajo o novih plazovih in zdrsih.
Spomnimo..
Ob 0.23 je v naselju Recenjak v občini Lovrenc na Pohorju zemeljski plaz poškodoval stanovanjsko hišo in pomožne objekte. Gasilci PGD Lovrenc na Pohorju so s pomočjo delovnega stroja začasno očistili plaz in okolico hiše. Strokovne službe so pregledale plaz in izdale navodila za sanacijo, ki se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Ker je bila možnost ponovnega plazenja, hiša ni primerna za bivanje, zato so stanovalce preselili na varno.
Ob 1.35 je v ulic Rdeči Breg v občini Lovrenc na Pohorju meteorna voda zalila kleti stanovanjskih objektov. Gasilci PGD Lovrenc na Pohorju so vodo izčrpali.
Obvestilo Občine Lovrenc na Pohorju:
Spoštovani,
prosimo za previdnost in upoštevanje prometne signalizacije na cestah, ki so ponoči utrpele poškodbe zaradi zalednih vod in poplavljanja reke Slepnice. Gasilci in pristojne službe so že aktivirane ter že odpravljajo posledice poplav.Še posebej vas prosimo, da ste previdni na cestah Slepnica-Hrastnikov vrh ter na cesti po Vuhredu.
Družba Gen-I bo s 1. julijem ceno zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce zvišala tudi za tiste, ki so plin pri družbi kupovali že pred 25. februarjem, ko je družba objavila nov cenik za nove uporabnike. Cena bo tako za vse znašala 0,06088 evra na kilovatno uro (kWh) z DDV, medtem ko je prej 0,03284 evra.
Gen-I je v petek na svoji spletni strani objavil, da bosta 1. julija začela veljati nova redna cenika za dobavo zemeljskega plina gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem.
“V Gen-I redno preučujemo razmere, ki v Evropi in svetu vplivajo na cene energentov, ki jih odkupujemo za vas. Te so v drugi polovici leta 2021 dosegle najvišje zgodovinske vrednosti. Predvidevanja so bila, da se bodo po zimskih mesecih razmere umirile, a je nepredvidena vojna v Ukrajini stanje ponovno zaostrila. Zato se moramo tudi mi prilagoditi spremembam na nakupnih trgih in uskladiti svoje cene z njimi,” so pojasnili.
Cena za dobavo zemeljskega plina bo na novem rednem ceniku znašala 0,04990 evra na kWh brez davka na dodano vrednost (DDV) oz. 0,06088 evra na kWh z 22-odstotnim DDV.
Ta cena je že od 25. febraurja veljala za nove uporabnike, medtem ko je družba obstoječim zagotovila nespremenjene cene do poletja 2022.
Za uporabnike, ki so pogodbo sklenili pred 25. februarjem, je cena trenutno 0,02692 evra na kWh brez DDV oz. 0,03284 evra z DDV.
Plin bo tako dražji za okoli 85 odstotkov, ta postavka pa, kot je v začetku marca pisal časnik Finance, predstavlja okoli 40 odstotkov končne cene. Tako bo ta višja za okoli tretjino.
Nekateri drugi slovenski dobavitelji zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce so nove podražitve uvedli že z majem.
Istrabenz Plini in z njimi lastniško prepletena Plinarna Maribor sta cene za obstoječe odjemalce zvišala z 0,07564 na 0,09498 evra za kWh uro z DDV, cene za nove odjemalce, ki so pogodbe sklenili po 17. decembru lani, pa bodo skupaj z davkom presegle 0,12 evra.
Petrol, ki je novo podražitev sprva napovedal za 1. april, a je nato spremembo cenika preložil na začetek maja, je novo redno ceno postavil pri 0,051179 evra, medtem ko je prej znašala 0,03752 evra na kWh z DDV.
V družbi E.ON Ljubljana, od koder pa so okoli 28.000 odjemalcev elektrike in 1000 odjemalcev zemeljskega plina že obvestili celo o tem, da bodo v naslednjih mesecih postopoma prenehali z dobavo električne energije in zemeljskega plina, se je cena zvišala z 0,073139 na 0,182939 evra na kWh z DDV.
Energetika Ljubljana je dodatno podražitev napovedala za 15. maj, in sicer se bo cena zvišala z 0,04850 na 0,07275 evra na kWh z DDV.
Gen-I je v petek objavil tudi nove cene tarif na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce, ki bodo začele veljati 1. julija. Cene bodo višje za od okoli 28 do okoli 31 odstotkov odstotkov, in sicer se bo cena višje dnevne tarifne postavke v času (VT) zvišala z 0,08899 na 0,11399 evra na kWh, cena manjše dnevne tarifne postavke v času (MT) z 0,06969 na 0,08999 evra na kWh in cena enotne tarifne postavke (ET) z 0,08249 na 0,10799 evra na kWh.
Cene mesečnega nadomestila, znižanega mesečnega nadomestila ob koriščenju EKO popusta za prejemanje računa v elektronski obliki in dodatka za izbiro vira energije na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce bodo ostale nespremenjene.
Vir: STA
Danes so prostovoljni gaislci in gasilke PGD Muta svojemu namenu – slovesno – predali dve novi vozili. Gre za vozilo GVL-1 ter reševalni čoln. Ob tem pa so s Florjanovo mašno slovesnostjo obeležili tudi 140 let gasilstva na Muti.
V spremstvu Kmečke godbe Pernice so v paradi zakorakali v cerkev kjer se je najprej začela Florjanova mašna daritev. Slednji je pred cerkvijo sledila predaja in blagoslov novega gasilskega vozila GVL-1 ter reševalnega čolna, v skupni vrednosti 220 tisoč evrov. “Pri nabavi nove predvsem pa sodobne tehnične opreme je znatno prispevala svoj delež v okviru razvojnih programov Občina Muta. Vse skupaj je velika pridobitvi za naše gasilsko društvo, predvsem pa za še večjo varnost naših občanov,” je dejal župan Mirko Vošner.
V PGD Muta pravijo, da je pridobitev zelo pomembna, saj so v zadnjem času priča intervencijam zaradi vremenskin nevšečnosti, kot so plazovi, naraščajoče vode, vetrolomi ipd., prav tako potrebujejo čoln tudi v iskalnih akcijah na reki Dravi.
Toplejši dnevi kar kličejo po ohladitvi s sladoledom. Večina sladoledaric je svoja vrata že odprla. Obiskali smo tisto v Selnici ob Dravi, ker za podjetje diha cela družina.
Njihova družina je od prodaje sadja, prišla do sladoleda, ki je izjemno priljubljen. Ko ponudijo novost, ta hitro postane hit. Lokacija pravijo, da ne bi morala biti boljša, saj daleč okoli ni sladoledarice, njihova pa je postavljena ob glavni cesti. Čaka jih še nekaj dela, lastnik nam razkrije, kakšne so želje za investicije v prihodnje. Več v prispevku.
Odprti so od sredine marca, njihov delavnih je od desete ure dopoldne pa do devete ure zvečer, poleti pa se zna zgoditi, da za kakšno uro tudi podaljšajo.
Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da je na Treh ribnikih v Mestnem parku včeraj, 6.5.2022, v dopoldanskem času bil opažen svetli madež neznanega izvora.
Center za obveščanje je nemudoma obvestil pristojne službe in na prizorišču so bili policisti, gasilci, civilna zaščita, oba koncesionarja in Skupna služba varstvo okolja SOUM. Gasilci so zaščitili prelive in opravili osnovne preiskave vode. Aktiviran je bil laboratorij iz Nigrada in mobilni laboratorij NLZOH, iz vzorčene tekočine se bo v nekaj dneh izvedelo več.
Ni prišlo do hujše ogroženosti življenja v ribnikih
“Kljub madežu tako ribe kot želve v obeh ribnikih normalno živijo, kar je veliko olajšanje. Zaenkrat se ocenjuje, da ni prišlo do hujše ogroženosti življenja v ribnikih. Stanje bo spremljano in v prihodnjih dneh sanirano,” še sporočajo iz mariborske občine.
V mesecu maju 2022 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in s sodelovanjem NK Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.
Pobudnik akcije, ki traja že enajsto leto zapored in je kasneje postala vse slovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.
Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa
Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni, so zapisali na mariborskem zdravstvenem domu.
Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta. Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva.
Cepljenje je na severni ploščadi Ljudskega vrta
Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti vseh občanov in navijačev NK Maribor, odraslih in otrok, bo akcija “Zdravo v naravo” potekala na lokaciji:
– Stadion Ljudski vrt, na severni ploščadi, v medijskem središču, v soboto 7. 5. 2022, od 8.00 do 20.00 ure.
Na cepljenje se je treba obvezno naročiti.
Občani se lahko za cepljenje prijavijo:
– preko spletne aplikacije https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/488
– vsak delovni dan od torka 19. 4. 2022 do petka 6. 5. 2022, od 7.00 do 15.00 ure, na tel. številki 02/22 86 200,
Cena cepiva proti KME, bo na ta dan znašala 20 evrov.
Plačilo bo možno samo s plačilno kartico. Kdor ima cepilno kartico, naj jo prinese zraven. Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 evrov.
Priporočljiv presledek med cepivom proti covid-19 in ostalimi cepljenji je 14 dni, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov, so zapisali na mariborskem zdravstvenem domu.
Cepijo se lahko samo zdravi občani brez suma na covid-19. Mariborski zdravstveni dom prosi, da ob prihodu na lokacijo upoštevate navodila NIJZ glede preprečevanja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
V tokratni oddaji Na glas smo se posvetili razvojnim projektom v občini Duplek. Ob tem pa tudi, kakšen servis nudita občina in občinska uprava svojim občankam in občanom.
Gosta v oddaji sta bila župan Mitja Horvat in direktorica občinske uprave Natalija Jakopec. Predstavila sta več aktualnih gradbenih in infrastrukturnih projektov, servis občanom. Govorili smo tudi o tradicionalnih prireditvah in občinskemu prazniku.
Poročali smo že, da so bili ruški občinski svetniki Občine Ruše na današnji seji proti obravnavanju prostorskega umeščanja trase zahodne obvoznice v Rušah. Več lahko preberete TUKAJ. Znova so poudarili, da se ne strinjajo z njo, in ji očitali, da je delovala v tajnosti ter da kljub temu, da so prepovedali nadaljnje aktivnosti, kot kaže na trasi še vedno delajo.
Županja in občinska uprava se na zahtevo niso odzvali
Po seji pa so svetniki sklicali 7. izredno sejo, ki bo prihodnji teden, 11. maja. Poudarili so, da se na podano pisno zahtevo svetnikov občinskega sveta za sklic izredne seje iz dne 26.04.2022 županja in občinska uprava niso odzvali in tako niso sklicali zahtevane izredne seje v predpisanem roku sedmih dni. Zato so jo tokraj sklicali predlagatelji sami.
35. člen ZLS: Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Med predlogi je točka vezana ravno na problematično obvoznico v Rušah. Predlagatelji sklica izredne seje so Darko Knez, Barbara Jert, Peter Juhart, Petra Mušič, Martin Lesjak in Silverija Belčič. “Gradivo za 7. izredno sejo bo v skladu s poslovnikom OSOR objavljeno na spletni strani občini Ruše,” so še ob tem dejali predlagatelji izredne seje.
Na današnji 6. izredni seji Občinskega sveta Občine Ruše so občinski svetniki izglasovali umik točke Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah. Pri točki o dopolnitvi »Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022« pa so zavrnili sklep,ker niso hoteli, da bi občina kupila zemljišče na zalogo.
Pretekli teden je bila v Občini Ruše predvidena 5. izredna seja, kjer bi med drugim govorili o aktivnostih Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah 1. dopolnitev »Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022«. Kar 14 občinskih svetnikov je svojo odsotnost opravičilo, zato seja ni bila izvedena. Zato so za današnji dan, 5. maja, sklicali novo, 6. izredno sejo, kjer je bila ena izmed točk predstavitev “Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah”, druga pa 1. dopolnitev »Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022«.
Na današnji seji svetniki niso hoteli sprejemanja sklepov o umeščanju zahodne obvoznice
Svetniki na začetku seje so hoteli pri točki Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja nove državne trase v Rušah umik gradiva, hkrati pa tudi umik predlaganih sklepov. Svetniki so želeli, da se ohrani samo stroškovnik. Predlagali so dva svoja sklepa. Županja Urška Repolusk gradiva in starih sklepov ni umaknila. Darko Knez, Za – Združena akcija, je nato predlagal, da celotno točko umaknejo z dnevnega reda. O tem so občinski svetniki nato glasovali in z 11 glasovi od vseh 13 prisotnih svetnikov umaknili to točko z dnevnega reda.
Ruška županja Urška Repolusk je na koncu seje dejala, da so svetniki zahtevali umik gradiva, a da gradiva ne more umakniti in da kaže na vse aktivnosti v zvezi z obvoznico, ter da so svetniki “zahtevali umik sklepov. Sklepi, ki so bili pripravljeni, so omogočili tudi, da odločijo, torej, in vržejo ven iz prostorskega plana in ali obvoznico, torej varianto 1, ali obvoznico, varianto 2. “ Dodala je še, da sklepov, ki so jih predlagali, ni videla.
Hoteli so se seznaniti samo s finančnimi posledicami, ki so nastale z umeščanjem obvoznice v prostor, ne pa sprejeti obvoznice
Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je poudaril, da niso proti OPN-ju, saj ga potrebujejo za razvoj, a da so proti umeščanju nove obvoznice v prostor: “Kot svetniki, večinsko, kar se je tudi videlo na samem glasovanju, se ne strinjamo s tem, kar predlaga sama županja. Mi se ne strinjamo s stvarmi, ki jih je na nek način pripravljala v tajnosti, nihče od nas o tem predhodno ni bil obveščen. Tudi za to smo se na to sejo pripravili, predlagali sklepe, s katerimi se strinjamo, torej, da se iz OPN-a izloči ta novonastala trasa, da se ohrani trasa, ki je vrisana skoraj že 30 let. Hkrati bi s tem zagotovili, da gre OPN naprej in se potem sprejme OPPN. Za nas je to zelo pomembno, saj ta OPN ne zajema samo te obvoznice, ampak širše Ruše. Za razvoj OPPN potrebujemo.”
Občinski svetnik Darko Knez, Za – Združena akcija, je po koncu seje dejal: “Stvar je v tem, da mi dejansko ne moremo glasovati o teh sklepih, saj smo že na februarski seji zelo jasno povedali županji, da mora ustaviti vse aktivnosti in ne more siliti svetnikov h glasovanju o nekih točkah, za katere smo mi odločili, da se prenehajo.” Dodal je, da so danes računali na “konstruktivno sodelovanje županje z občinskim svetom, da – kot smo že ugotavljali na skupnem predhodnem usklajevalnem sestanku, kjer smo županji jasno povedali, da se sklepi, ki jih prinaša s tem gradivom, umaknejo, in da šele po tem, ko je to umaknjeno, lahko mi nadaljujemo razpravo.” Dejal je, da so se želeli seznaniti samo s finančnimi posledicami, ki so nastale z umeščanjem v prostor.
Za umik točke z dnevnega reda je bil tudi občinski svetnik Miha Kranjčevič, Neodvisna lista Skupaj, ki je na koncu dejal: “Tisto, kar se nam zdi pomembno, je to, da občinski svetniki nismo ustavili kakršnekoli razgrnitve novega prostorskega načrta, samo ne želimo nekaj, kar smo s sklepom že sprejeli, se pravi, da se o tej obvoznici ne pogovarjamo, ker smo s sklepom zaustavili. In na ta način mi ne želimo neke argumentirane razprave. Želimo samo to, da ta prostorski načrt brez te zadeve gre naprej. In ker županja tega nikakor noče sprejeti, smo pač zdaj v tej poziciji, kjer smo. In jaz verjamem, da bomo občinski svetniki v skladu s poslovnikom na nek način dosegli to, kar smo si na začetku tudi zastavili.”
Občinski svetniki niso podprli predloga o nakupu zemljišča ob športnih objektih v Rušah
Občinski svetniki so na 6. izredni seji občinskega sveta Občine Ruše zavrnili predlog o nakupu zemljišča ob športnih objektih v Rušah, županji so med razpravo dejali, da ni jasnega načrta o tem, kaj naj bi bilo na tem zemljišču, hkrati pa tudi, da se zemljišče kupuje na zalogo. Županja Urška Repolusk je na koncu dejala, da je povedala, kaj bi lahko bilo na tem zemljišču. In da “so trenutno na enem od teh zemljišč športne površine, tenis igrišča, za katera bi bilo smiselno, da pridejo v last Občine Ruše.” Dodala je še, da gre še za zemljišče, kjer ni vsebin in da je vsebine naštela.
Svetniki z razlago, kaj naj bi bilo, niso bili zadovoljni, na kar so tudi opozorili. Prav tako so opozorili, da bi občina v primeru nakupu kupovala zemljišče na zalogo, ne pa, da bi takoj lahko umeščala vsebine.
Lovro Bačun je dejal, da so bili soglasni pri glasovanju o sklepu širitve zemljišč za športno rabo: “Bili smo soglasni, da imamo v Rušah že zdaj nadpovprečno kvadraturo športnih površin na samega prebivalca, za infrastrukturo vsaj v določenih pogledih ne skrbimo tako, kot bi morali, saj smo omejeni z nekimi financami. In smo se pač očitno enotno kot občinski svet odločili, da v tem primeru ne gremo v nakup v zalogo, saj je potencialni kupec izrazil namero, da bo tukaj gradil infrastrukturo. In to v naši listi 2 x2 pozdravljamo, torej privatne investicije v šport. Jaz mislim, da je to super zadeva za občane in za občino.”
Darko Knez je po glasovanju dejal: “V občini vsekakor stavimo na razvoj športa. Športne površine v Rušah so dovolj velike, občina kot takšna nima dovolj denarja za vlaganja v nove objekte. S tem, ko bi mi mi šli v nakup novega zemljišča, bi imeli zemljišče na zalogo in to zemljišče dolga leta ne bi služilo svojemu namenu. Zdaj, če pa dobimo privatno iniciativo, nekega investitorja, ki bi vlagal v športne objekte, za katere občina nima denarja, pa mi takšno pobudo vsekakor pozdravljamo.”
Miha Kranjčevič pa je na koncu dejal: “Županja ni podala nobenega konkretnega razmišljanja. Vidi se, da nima vizije, kar se vidi pravzaprav že zadnjih nekaj let. In seveda, če mi želimo slediti javni interes, po moje smo ga v tem primeru občinski svetniki sledili, potem tudi prišparali nekaj denarja, ker v končni fazi bi morala občina izenačit z zadnjo ponudbo, za to uporabiti, ne vem, 150 tisoč evrov, kjer bomo nekoč, nekoč nekaj naredili. Se pravi, naš glas je bil za to, da se sledi javnemu interesu, kar pomeni, da se ima možnost za privat kapital tam izgraditi športno infrastrukturo, ki bo na razpolago vsem nam, občankam in občanom.”
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes podpisal pogodbo z izvajalcem del za ureditev nabrežja Drave – Lent. Skupna vreddnost investicije znaša 7,7 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona evrov zagotovljenih iz nepovratnih evropskih sredstev.Obnova bo zajemala območje med Studenško brvjo in Vodnim stolpom oz. skupaj 2 hektarja površin ob Dravi. Gre za projekt, ki bo po županovih besedah povezal Dravo brez robnika preko srednjeveškega dela z mestnim parkom in hribovitim gričevnatim zalednjem v življenjski prostor, a je pred njmi še nekaj izzivov, in sicer s sobivanjem stanovalcev, ki živijo na območju izvajanja projekta, kako omogočiti delovanje gostinskih lokalov, da bodo med gradnjo lahko čim dlje delovali in kako omogočiti parkiranje na Lentu ter med gradnjo poskrbeti za relativno dobro pretočnost prometa. Ob tej priložnosti je Arsenovič pozval prebivalce k strpnosti. “Vse prebivalce pozivam k strpnosti. Gradimo naše mesto za nas in je včasih malo treba malo potrpeti,” je še dodal.
“Kot glavni izvajalec se bomo skupaj s podizvajalci potrdili, da naredimo vse, da se projekt kvalitetno doseže, v skladu z roki,” je povedal Boris Medved, direktor podjetja Cestno podjetje Ptuj.
Po besedah Arsenoviča bo projekt meščanom omogočil kulturo in šport. Z deli naj bi pričeli predvidoma junija. Na novo bodo uredili cestišče, tlakovane površine, poskrbeli za zasaditev dreves in drugih rastlin, nova pa bo tudi razsvetljava in osrednji trg pred Hišo Stare trte, ki bo namenjem prireditvenemu prostoru.
Končana je obravnava novega paketa 5. vlog, na podlagi katerih so sprejeti sklepi o določitvi višine sredstev za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za leti 2022 in 2023.
Država je znotraj Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, namenila znatna sredstva za obnovitev infrastrukture na primarni ravni. Januarja 2022 je bil na podlagi omenjenega sklepa odprt razpis za sofinanciranje investicij na primarni na katerega so se lahko prijavile občine ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda. Gre za zdravstvene domove, zdravstvene postaje in zdravstvene ambulante, ki vključujejo novogradnje ali rekonstrukcije, oboje z vključeno opremo.
Priprava projekta je v pristojnosti občine oziroma ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda. Ministrstvo za zdravje sofinancira le tisti del projekta oziroma tiste prostore, ki so predmet sofinanciranje in ki istočasno ustrezajo razpisnim pogojem javnega razpisa.
Minister je tako podpisal naslednjih 5 sklepov, in sicer za:
1. Izolo – Dozidava dela Zdravstvenega doma v Izoli
Ministrstvo za zdravje sofinancira več kot 400.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: splošna medicina in družinska medicina (26 m2), preventivne dejavnosti (282 m2), fizikalna medicina (50 m2). Predviden zaključek investicije je marec 2023, vrednost celotne investicije pa je več kot milijonov evrov.
2. Lovrenc na Pohorju – Dograditev Zdravstvenega doma Lovrenc na Pohorju
Ministrstvo za zdravje sofinancira skoraj 240.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: sprejem (18 m2), splošna medicina in družinska medicina (369 m2), patronažno varstvo družin (19 m2). Predviden zaključek investicije, vredne nekaj manj kot 870.000,00 evrov, je junij 2024.
3. Prebold – Izgradnja Pediatrične ambulante pri Zdravstveni postaji Prebold
Ministrstvo za zdravje sofinancira več kot 91.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: sprejem (32 m2), zdravstveno varstvo predšolskih otrok in mladine (49 m2). Investicije je vredna več kot 355.000 evrov in se predvidoma zaključi v juniju 2023.
4. Ruše – Prizidava in delna rekonstrukcija Zdravstvene postaje Ruše
Ministrstvo za zdravje sofinancira skoraj 570.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: sprejem (118 m2), splošna medicina in družinska medicina (182 m2), zdravstveno varstvo predšolskih otrok in mladine (109 m2), zdravstveno varstvo žensk (90 m2), patronažno varstvo družin (36 m2), fizikalna medicina (73 m2), zobozdravstvena služba (112 m2). Investicija se predvidoma zaključi februarja 2023, vrednost celotne investicije pa je več kot 1.584.000,00 evrov.
5. Idrijo – Dokončanje Zdravstvenega doma Idrija (korekcija zneska sofinanciranja Ministrstva za zdravje)
Ministrstvo za zdravje sofinancira več kot 190.000 evrov za izgradnjo in opremljanje prostorov Zdravstvenega doma Idrija.
Na približno 9.000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin so posejane medovite travniške rastline in nameščene informacijske tablice zakaj bo košnja rastlin nekoliko kasnejša. Pridružujejo se nam tudi mariborski vrtci in osnovne šole, Muzej NO in MKC Maribor, k temu vabijo tudi vse občane in občanke.
Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah 14. osnovnih šol, 4. vrtcev s skupno 19 enotami, ob Muzeju NO in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov.
Na teh lokacijah bodo nameščene informacijske table (skupaj jih bo postavljenih približno 60), ki bodo mimoidoče obveščale o kasnejši košnji trave.
Tako so z donacijo Semenarne Ljubljana, ki je za nas naredila prav posebno mešanico semen, zasejane medovite travniške rastline in postavljene informacijske tablice, da bo košnja trave zaradi opraševalcev kasnejša. Za opraševalce je najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen, saj je namen, da se medovite rastline same zasejejo in prihodnje leto ponovno zacvetijo.
Tako je čas prve košnje v prvi polovici junija
Tablice so posebej za ta namen oblikovali v Skupni službi varstva okolja (avtorica: mag. Živa Bobič Červek), med drugim tudi s ciljem, da bo tovrstna informacijska infrastruktura v mestu poenotena. K takšnemu ravnanj pozivamo tudi vse občane in občanke, da na delu zelenice s košnjo počakajo po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci. Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnotežja v naravi. S sajenjem medovitih rastlin in kasnejšim košenjem bomo čebelam omogočili obilno pašo in preživetje.
Mestna občina Maribor tudi oblikuje podlage za razvoj politik in aktivnosti za opraševalce
V zvezi s tem si je cilje zadala v svojih že sprejetih strategijah (OPVO MOM 2030, LEPK MOM 2021), prav tako je s prijavo na EU misijo 100 podnebno nevtralnih mest še okrepila svoje ambicije na področju doseganja ciljev na področju podnebnih sprememb. Dvig temperature, sprememba padavinskih režimov in ekstremni dogodki silijo organizme bodisi k prilagoditvi, bodisi k selitvi, sprememba območij vrst pa bo vplivala na število osebkov, kot njihovo sestavo.
Zaradi spremembe obdobij zelenitve rastlinskih vrst in plodov prihaja do razkoraka v prehranjevalnih navadah in paritvenih obdobjih pri živalskih vrstah. Globalno segrevanje zemeljskega površja tako že vpliva na biodiverziteto na vseh ravneh od genetike do biomov. Podnebne spremembe same po sebi vplivajo na degradacijo habitatov, povečevanje bolezni in spremembo obnašanja živali, saj se spreminjajo tudi prehranske verige. Podnebne spremembe tako vplivajo na habitate in same vrste neposredno in posredno. Najbolj zaskrbljujoče je dramatično upadanje opraševalcev, od katerih je odvisno okoli 84% pridelkov.
Na približno 9.000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin po Mariboru so posejane medovite travniške rastline in nameščene informacijske tablice, zakaj bo košnja rastlin nekoliko kasnejša.
Maribor namreč postaja prijazno mesto do čebel, čmrljev in drugih opraševalcev. Samemu mestu pa se pridružujejo mariborski vrtci in osnovne šole, Muzej NO in MKC Maribor, k temu pa vabijo tudi vse občane in občanke.
Informativna tabla o kasnejši košnji. Vir: MO Maribor
Projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev
Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana, začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah 14 osnovnih šol, 4 vrtcev s skupno 19 enotami, ob muzeju Narodne osvboditve Maribor in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov. Na teh lokacijah bodo nameščene informacijske table (skupaj jih bo postavljenih približno 60), ki bodo mimoidoče obveščale o kasnejši košnji trave.
Borut Ambrožič, Hortikulturno društvo Maribor, in Karin Bejo, Snaga Maribor. Vir: MO Maribor
Medeča rastlina naj bo pokošena po cvetju
Tako so z donacijo Semenarne Ljubljana, ki je naredila prav posebno mešanico semen, zasejane medovite travniške rastline in postavljene informacijske tablice, da bo košnja trave zaradi opraševalcev kasnejša. Za opraševalce je najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen, saj je namen, da se medovite rastline same zasejejo in prihodnje leto ponovno zacvetijo. Tako je čas prve košnje v prvi polovici junija. Tablice so posebej za ta namen oblikovali v Skupni službi varstva okolja (avtorica: mag. Živa Bobič Červek), med drugim tudi s ciljem, da bo tovrstna informacijska infrastruktura v mestu poenotena.
Čebele so pomemben in koristen del narave
K takšnemu ravnanj pozivajo tudi vse občane in občanke, da na delu zelenice s košnjo počakajo po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci. “Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnotežja v naravi. S sajenjem medovitih rastlin in kasnejšim košenjem bomo čebelam omogočili obilno pašo in preživetje,” so zapisali na MO Maribor.
Sejanje semenk za medovite rastline in utrjevanje zemlje. Vir: MO Maribor
Vpliv podnebnih sprememb
Mestna občina Maribor tudi oblikuje podlage za razvoj politik in aktivnosti za opraševalce. V zvezi s tem si je cilje zadala v svojih že sprejetih strategijah (OPVO MOM 2030, LEPK MOM 2021), prav tako je s prijavo na EU misijo 100 podnebno nevtralnih mest še okrepila svoje ambicije na področju doseganja ciljev na področju podnebnih sprememb. Dvig temperature, sprememba padavinskih režimov in ekstremni dogodki silijo organizme bodisi k prilagoditvi, bodisi k selitvi, sprememba območij vrst pa bo vplivala na število osebkov, kot njihovo sestavo. Zaradi spremembe obdobij zelenitve rastlinskih vrst in plodov prihaja do razkoraka v prehranjevalnih navadah in paritvenih obdobjih pri živalskih vrstah. Globalno segrevanje zemeljskega površja tako že vpliva na biodiverziteto na vseh ravneh od genetike do biomov. Podnebne spremembe same po sebi vplivajo na degradacijo habitatov, povečevanje bolezni in spremembo obnašanja živali, saj se spreminjajo tudi prehranske verige. Podnebne spremembe tako vplivajo na habitate in same vrste neposredno in posredno. Najbolj zaskrbljujoče je dramatično upadanje opraševalcev, od katerih je odvisno okoli 84 % pridelkov.
V Mariboru se že več let srečujemo s problematiko medobčinskih redarjev. Kadrovska fluktuacija je posledica nezadovoljstva med zaposlenimi. Vzrok so nizke plače in slabi delovni pogoji. Kadrovska fluktuacija je velika. Preverili smo tudi, kdo so najbolje plačani na mariborski občini in ugotovili, da je kar nekaj takih, ki prejema dodatke večje kot je višina plače mestnih redarjev. Tako je Jelka Vrečko, ki je zaposlena v kabinetu župana marca letos prejela dodatke v višini 1.500 evrov, kar je precej več od plače redarja.
O tej tematiki so govorili tudi na minuli seji, ko je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev povprašal po plačilnih razredih mestnih redarjev: “Glede na zadnji incident, kjer se je župan večkrat samovoljno podal reševanja teh problemov, se mi zdi pomembno, da imamo sistemsko urejeno službo, pristojne ljudi, ki takšne stvari rešujejo, so zato dobro plačani in so tudi primerno usposobljeni, ter da imajo oni ta zakonska pooblastila. Slišal sem, da so zelo slabo plačani, mislim, da se je govorilo celo o 22. plačilnem razredu, pa me zanima, če je to res.” Omenil je tudi, da naj bi tisti, ki se zaposlijo, hitro tudi odidejo.
Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, je takrat dejal : “Mislim, da je tematika zelo aktualna. Imamo dobre pa slabe informacije iz redarstva. Res je, da imamo veliko fluktuacijo, da so po sistemizaciji ti plačilni razredi izredno nizki in da so drugje konkurenčno boljše plačane službe za te kadre. moram pa reči, da je vodenje prevzel Uroš Kosi in da je močno izboljšal delo redarstva, je pa na nas, in je ta pobuda na mestu.”
Plača pripravnika znaša okoli 1000 evrov bruto
Trenutno je na Medobčinskem redarstvu zaposlenih 25 oseb: vodja medobčinskega redarstva, pet občinskih redarjev, ki delajo na terenu, po zaključnem izpitu v tem mesecu se jim bo pridružilo še šest novih, štiri vodje skupin, tri občinski redarji, ki delajo v pisarni, dva višja svetovalca, dva zaposlena v financah in dva v glavni pisarni. Medobčinsko redarstvo sicer pokriva kar 18 občin
Občinski redarji so v različnih plačnih razredih. Občinski redarji in višji redarji so minimalno v 22 plačilnem razredu in maksimalno v 32. Vodje skupin so v minimalno 24 in največ v 34 plačilnem razredu. Plača pripravnika znaša okoli 1000 evrov bruto.
To so plače Medobčinskih redarjev.
Absurdno je predvsem dejstvo, da so plače medobčinskih redarjev nižje, kot izplačani dodatki nekaterih zaposlenih na občini.
Mateja Cekić prejela dodatke v višini 1.876,97 evrov
Na Mestni občini Maribor smo prosili za podatke plač najboljše plačanih zaposlenih. Po lestvici daleč prednjači Nataša Rodošek, ki pa so ji tega meseca izplačali vse nadure, saj je odstopila z mesta direktorice mariborske mestne uprave.
Na drugem mestu je Mateja Cekić, ki je marca 2022 prejela 5.122,75 evrov bruto, kar 36,46 odstotkov plače pa predstavljajo dodatki, kar pomeni, da je prejela dodatke v višini 1.876,97. Precej dodatkov so izplačali tudi Jelki Vrečko in sicer 1.501,64 evra, kar predstavlja 33,29 odstotkov njene plače.
V medobčinskem redarstvu najbolje plačani Uroš Kosi
Med tem, ko so redarji plačani bore malo, je precej bolje plačan vodja medobčinskega redarstva Uroš Kosi, ki je v marcu 2022 prejel plačo v višini 3.563,02 evra bruto. Kosi je sicer uvrščen v 52. plačilni razred, kar pomeni, da njegova osnovna bruto plača znaša 3.254,84, preostanek predstavljajo dodatki za položajni dodatek in nadomeščanje. Na drugem mestu je Robert Merc, občinski redar vodja skupine, v 35. plačilnem razredu. Marca letos je prejel plačo v višini 2.323,26 evrov bruto, a so precejšnji delež, kar 28 odstotkov, predstavljali dodatki in sicer za položajni dodatek, dodatek za izmensko delo, povečan obseg dela, delo preko polnega delovnega časa (16 rednih nadur). Sicer prejema 1.670,94 evrov bruto.
Kljub temu, da se več let govori o kadrovskih težavah, te na občini zanikajo
Zanimalo nas je, ali so se lotili reševanja problematike oz. izboljšanju tega področja. Na mariborski občini so nam dejali, da je medobčinsko redarstvo pripravilo dopis in ga poslalo na Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in ministrstvo za javno upravo, kjer predlagajo sistemsko ureditev delovnih mest – občinskih redarjev. “To so višji začetni plačni razredi in dodatek za stalnost,” dodajo.
Zatrdijo, da trenutno ne beležijo manjka kadra: “Poleg tega bo zaposlitev kmalu dobilo 6 novih redarjev, še letos bo izveden razpis za 4 nove redarje.”
V Mariboru se je odvila uradna otvoritev sistema souporabe koles – MBajk. Uporabniki si lahko izposodijo kolo na kateri koli od postaj in ga na kateri koli od postaj tudi vrnejo.
Izposojo lahko opravijo preko terminala na postaji ali preko mobilne aplikacije Mbajk.
Maribor je že nekoč bil precej kolesarsko mesto. In zgodovina se obuja, le na inovativnejši način. MBAJK je bil, kot kaže obisk prve dni, med Mariborčani, dobro sprejet. Pogodbo za vzpostavitev sistema je občina sklenila s podjetjem Europlakat. Koncesijsko pogodbo so podpisali za 15 let. Uporabniki sicer letni registracijo plačajo tri evre, nato pa si kolesa za posamezne vožnje izposojajo brezplačno Načrti so dolgoročni.
Po uradni otvoritvi je sledila vožnja z mestnimi kolesi. V MBajk je zaenkrat vključenih 21 postaj z 210 kolesi. Do konca leta si želijo urediti še najmanj tri dodatne postaje.
V zvezi s člankom “Županja občine Ruše Urška Repolusk je imela podporo občinskih svetnikov pri volitvah, čeprav trdi, da je kandidirala brez njih”, ki je bil objavljen 29. aprila na portalu lokalec.si, smo s strani Občine Ruše, prejeli zahtevek o popravku.
V mediju Lokalec.si je bil 29. 4. 2022 objavljen prispevek “Županja občine Ruše Urška Repolusk je imela podporo občinskih svetnikov pri volitvah, čeprav trdi, da je kandidirala brez njih”.
Zahteva za popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev se nanaša na napačne navedbe medija o rezultatu glasovanja v prvem krogu lokalnih volitev v letu 2018. Županja Občine Ruše je na lokalnih volitvah 2018 že v prvem krogu dobila največ glasov. Urška Repolusk je v prvem krogu dosegla kar 45,66 % glasov, Tomi Prosnik pa le 36,85 % glasov. V drugem krogu je Urška Repolusk dosegla 53,67 % glasov, Tomi Prosnik pa 46,33 %.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
V spremstvu Kmečke godbe Pernice so v paradi zakorakali v cerkev kjer se je najprej začela Florjanova mašna daritev. Slednji je pred cerkvijo sledila predaja in blagoslov novega gasilskega vozila GVL-1 ter reševalnega čolna, v skupni vrednosti 220 tisoč evrov. “Pri nabavi nove predvsem pa sodobne tehnične opreme je znatno prispevala svoj delež v okviru razvojnih programov Občina Muta. Vse skupaj je velika pridobitvi za naše gasilsko društvo, predvsem pa za še večjo varnost naših občanov,” je dejal župan Mirko Vošner.
Obnova bo zajemala območje med Studenško brvjo in Vodnim stolpom oz. skupaj 2 hektarja površin ob Dravi. Gre za projekt, ki bo po županovih besedah povezal Dravo brez robnika preko srednjeveškega dela z mestnim parkom in hribovitim gričevnatim zalednjem v življenjski prostor, a je pred njmi še nekaj izzivov, in sicer s sobivanjem stanovalcev, ki živijo na območju izvajanja projekta, kako omogočiti delovanje gostinskih lokalov, da bodo med gradnjo lahko čim dlje delovali in kako omogočiti parkiranje na Lentu ter med gradnjo poskrbeti za relativno dobro pretočnost prometa. Ob tej priložnosti je Arsenovič pozval prebivalce k strpnosti. “Vse prebivalce pozivam k strpnosti. Gradimo naše mesto za nas in je včasih malo treba malo potrpeti,” je še dodal.
